Velikozobi morski pes Carcharocles megalodon (Agassiz) tudi v srednjemiocenskih-badenijskih plasteh nad Trbovljami
The great-teeth shark Carcharocles megalodon (Agassiz) also from Middle Miocene-Badenian beds above Trbovlje, Slovenia
Vasja MIKUŽ Katedra za geologijo in paleontologijo, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
Ključne besede: zob, morski pes, srednji miocen, Slovenija
Key words: tooth, shark, Middle Miocene, Slovenia
Kratka vsebina
Obravnavana je najdba zoba srednjemiocenskega morskega psa iz osrednje Slovenije, ki pripada vrsti Carcharocles megalodon. Zobje te vrste so pri nas razmeroma redki, najdeni so predvsem v badenijskih, nekaj pa tudi v starejših oligocenskih in spodnjemiocen-skih kamninah. Primerek iz okolice Trbovelj je izjemen zato, ker je edini ohranjen v bio-kalkarenitu. Prikazana je tudi napačna raba rodovnega imena opisane vrste morskega psa in geografska razširjenost njihovih najdišč v Sloveniji.
Abstract
Considered is the find of tooth of the Middle Miocene shark of species Carcharocles megalodon from Central Slovenia. The teeth of this kind are relatively rare here, and they occur mainly in Badenian, and some also in older Oligocene and Lower Miocene beds. The individual from the surroundings of Trbovlje is extraordinary for the fact that it is the only one preserved in biocalcarenite. Discussed is also the erroneous use of generic name of the described species of shark, and the geographic distribution of its finds in Slovenia.
Uvod
V juniju leta 1999 mi je dr. Vlado Ravnik iz Kranja posredoval zob morskega psa, ki ga je dobil od gospe Olge Zobec. Ona zatrjuje, da je bil zob najden v kamnolomu nekje nad Trbovljami (slika 1). Zaradi zanesljive določitve najdišča in ugotovitve starosti kamnine z zobom smo naredili tudi polirani prerez kamnine. Po pregledu površine prereza kamnine smo ugotovili, da je zob najden v rjavkastem badenijskem kalkarenitu oz. biokalkarenitu, v katerem
so posamezne kopuče litotamnij, veliko je luknjičark, odlomkov mehkužcev, mahov-njakov in manj iglokožcev. Takšna kamnina z enako fosilno vsebino je zanesljivo ugotovljena v okolici Trbovelj, kar lahko razberemo z Osnovne geološke karte SFRJ in iz tolmača lista Celje (Buser, 1978, 1979).
Dosedanje raziskave
Med prvimi podatki o najdbah fosilnih zob morskih psov na Slovenskem in prvem
SI. 1. Položaj najdišča zoba vrste Carcharocles megalodon (Agassiz) iz kamnoloma nad Trbovljami
Fig. 1. The position of tooth finding of Carcharocles megalodon (Agassiz) from quarry above Trbovlje in
Central Slovenia
napisanem v slovenščini je Robičev (1882, 27), ki je zbiral okamnine v miocen-skih plasteh v okolici Šenturške gore. Zapisal je: "V gorenjem, uže nekoliko strmem kotu jarka na levem brogu studenca, nahaja se v plavkastem kvarčevem peščencu mnogo malih "Pectenitov" in med njimi dobil sem tudi "Congeria s p a -thulata". Po tej školjki bi smeli soditi, da ti nasadi so kongerijški; vendar glave bi jaz ne stavil, da so. Nekoliko niže steknil sem v rujavem peščencu jako lepi, skoraj 2 d/„ dolgi zob "morskega požeruna" (Hai-fisch-Zahn)". Morda gre za napako pri izmeri dolžine zoba, česar ne moremo preveriti. Če je natisnjena dolžina zoba resnična, potem je takrat R o b i č našel največji zob morskega psa sploh? R a k o v e c (1952, 41) piše, da so na odprtem miocen-
skem morju prežali na svoje žrtve morski psi, med njimi Carcharodon megalodon Ag., ki ga imajo paleontologi za največjega vseh časov. Njihove do 15 cm dolge zobe so morski valovi nanašali iz razpadlih in razkraja-jočih trupel na plitvo obrežje. Ramovš (1974, 215) piše, da so pri nas našli zobe morskega psa rodu Carcharodon v miocen-skih plasteh, v zelenih peskih pri Govcah ter laporjih med Dobrno, Klancem in Ostrožnim. V krovnih laporjih premogovih plasti pri Zagorju so poleg dobro ohranjenih popolnih skeletov rib v nekoliko mlajših plasteh našli tudi posamezne zobe velikih morskih psov rodov Lamna in Carcharodon, ki so ropali v takratnih morjih (Pavšič, 1978, 263). Zobe karharodonov, ki so bili okrog 12 m veliki morski volkovi, so pri nas našli v miocenskih plasteh
(P a v š i č , 1995). V Muzejski zbirki v Laškem so številni zobje morskih psov, med njimi tudi nekaj večjih primerkov (dolgi 11,8 cm) vrste Carcharocles megalodon (Agassiz), vsi iz bližnje okolice Laškega (Majcenet al., 1997). Po podatkih P a v -šiča in Aničiča (1998) so našli zobe vrste C. megalodon pri Laškem, Govcah, v okolici Dobrne in v srednjemiocenskem la-porovcu v vasi Zgornje Podgorje pri Pišecah, kjer so našli 10,5 cm dolg zob ba-denijskega orjaka.
Problematika rodov Carcharocles in Carcharodon
Mnogi avtorji, ki so opisovali ali omenjali zobe morskih psov, so večinoma zamenjevali rod Carcharocles z rodom Carcharo-
don. Alijeski (1996, 13) piše, da je bil megalodon precej podoben belemu morskemu psu, le da je bil znatno večji in da so ju po podobnosti njunih zob uvrstili v isti rod Carcharodon. To ne drži, ker omenjena morska psa pripadata dvema različnima rodovoma in celo različnima družinama. Cappetta (1987, 94, 103) piše, da rod Carcharodon pripada družini Lamnidae, značilen je za pliocen in današnje obdobje. Le ena dvomljiva najdba je iz miocenskih-burdigalijskih plasti v Švici. Zobje rodu Carcharodon so manjši, veliki do 6 cm, imajo močno nazobčana robova in ravno koreninsko bazo (slika 2). Rod Carcharocles ima veliko večje zobe, tudi več kot 15 cm dolge, robova zob sta drobno nazobčana oz. žaga-sta, njihova koreninska baza ni ravna, temveč močno usločena (slika 3). Blizu bazalnega dela zoba je lateralno lahko par večjih
SI. 2. Zob rodu Carcharodon z močno neenakomerno nazobčanim rezilnim robom krone in ravno koreninsko bazo; naravna velikost (po: Cappetta, 1987, 94)
Fig. 2. Tooth of the genus Carcharodon with strong irregular serrated cutting edges of crown and with straight base of root; natural size (after Cappetta, 1987, 94)
S1. 3. Zob rodu Carcharocles z enakomerno drobno nazobčanim rezilnim robom krone ter masivno in usločeno koreninsko bazo; x 0,6 (po: Cappetta, 1987, 104)
Fig. 3. Tooth of the genus Carcharocles with fine regular serrated cutting edges of crown and with massively curve base of root; x 0,6 (after Cappetta, 1987, 104)
ali manjših konic, ki sta značilni za primitivne] Še eocenske in oligoeenske vrste tega rodu. Omenjeni rod je poznan od srednjega eocena pa do pliocena in pripada družini Otodontidae. Rod je kozmopolitski, saj so njegove zobe našli v Evropi, Severni in Južni Ameriki, severni in zahodni Afriki, v Avstraliji, Indiji in na Japonskem. Vrsta Carcharocles megalodon pa je samo mio-censko-pliocenska, morda še pleistocen-ska(?), tudi kozmopolitska. To je bil največji morski pes v celotni geološki zgodovini. Po nekaterih podatkih naj bi bili megalodoni dolgi do 30 m. H. in G. Termi er (1960, 421) navajata, da je vrsta Carcharocles megalodon živela od akvitanija do pliocena in bila dolga do 12 m. Blot (1969, 747) omenja, da je njegov razprt gobec meril 2 m. Novejše študije so pokazale, da so merili v dolžino "le" okoli 15 m (Ar duini & Te-ruzzi, 1986), okrog 13 m (Walker & Ward, 1995), od 18 do 24 m (Al i j e s k i, 1996) in do blizu 20 m (Pa vš i č & Ani-čič , 1998).
Sistematska paleontologija (po: Cappetta, 1987)
Classis Chondrichtyes Huxley, 1880 Subclassis Elasmobranchii Bonaparte, 1838
Cohort Euselachii Hay, 1902 Subcohort Neoselachii Compagno, 1977 Superordo Galeomorphii Compagno, 1973 Ordo Lamniformes Berg, 1958 Familia Otodontidae Glückman, 1964 B Genus Carcharocles Jordan & Hannibal, 1923 A
Carcharocles megalodon (Agassiz, 1843) Tab. 1, si. la, lb
1855 Carcharodon megalodon - Giebel, 116, Taf. 47, Fig. 18
1895 Carcharodon megalodon Ag. - Zit-tel, 539, Fig. 1450
1957 Carcharodon megalodon Agassiz -L e r i c h e , 32, PI. 3, Fig. 4, 13
1960 Carcharodon megalodon Agassiz -H. & G. Termier, 421, fig. 3126
1964 Megaselachus megalodon (Agassiz) -G1 i k m a n, Tab. 4, Fig. 10
1969 Carcharodon megalodon Agassiz 1843 -Bio t, 747, Fig. 52
1969	Carcharodon megalodon Agassiz 1843 - M e n e s i n i , 22, Tav. 4, Fig. 3
1970	Carcharodon megalodon megalodon Agassiz, 1843-Symeonidis & Schultz, 157, Taf. 29 (2), Fig. la; Taf. 30 (3), Fig. lb
1971	Carcharodon megalodon megalodon L. Agassiz, 1843 - Brzobohaty & Schultz, 730, Taf. 4, Fig. 6
1971	Procarcharodon megalodon megalodon (Agassiz, 1843) - Schultz, 323, Taf. 3, Fig. 17a-17b
1972	Carcharodon megalodon Agassiz, 1843 - Caretto, 52, Fig. 7; Tav. 8, Fig. 1-5; Tav. 9, Fig. 1-4
1973	Procarcharodon megalodon megalodon (Agassiz, 1843) - Symeonidis & Schultz, 145, Taf. 3, Fig. 2; Taf. 4, Fig. 1
1974	Procarcharodon megalodon (Agassiz), 1843 - M e n e s i n i, 137, Tav. 58 (5), Figg. 1-10; Tav. 59 (6), Figg. 1-9
1978 Procarcharodon megalodon (Agassiz, 1843) - A n t u n e s , 64, PI. 1, Figs. 12-13
1978	Procarcharodon megalodon megalodon (Ag.) - B rz ob o h aty & Schultz, 443, Taf. 3, Fig. 23
1979	Procarcharodon megalodon (Agassiz, 1843) -Schultz, 291, PI. 1, Fig. la-lb
1987 Carcharocles megalodon - Cappetta, 103, Fig. 91 A-B
1995 Carcharodon sp. - P a v s i c, 116, sl. 87
1995	Carcharocles megalodon (Agassiz) -Walker & Ward, 203
1996	Carcharocles megalodon (Agassiz, 1843) - Hi den, 61, Taf. 2, Fig. 3; Taf. 3, Fig. 1,2
1997	Carcharocles megalodon (Agassiz) -Majcen et al., 114, Tab. 7, si. la-lb
1998	Carcharocles megalodon (Agassiz) -Schultz, 122, Taf. 55, Fig. 7
1998 Carcharocles megalodon - Pavšič & A n i č i č , 65
Nahajališče: Zob je najden v kamnolomu južnovzohdno od Trbovelj, med krajema Plesko in Retje.
Material: Razmeroma velik zob morskega psa v badenijskem biokalkarenitu z manjšimi kopučami litotamnij, preseki lu-knjičark, školjčnih lupin in polžjih hišic, ostanki iglokožcev in mahovnjakov. Ena stran zoba je skoraj v celoti, druga le deloma izolirana. Primerek je iz zbirke dr. Vlada Ravnika.
O p i s : Anterio-lateralni zob iz zgornje čeljusti je trikotno ploščate oblike (tab. 1,
si. la), na zunanji labialni(sprednji) strani je raven, v sredini blizu korenine rahlo vbočen, na notranji lingvalni (zadnji) strani pa svodasto izbočen (tab. 1, si. lb). Krona z dobro ohranjeno sklenino zavzema približno 2/3 zoba, tretja pripada koreninskemu delu, ki je v kamnini. Konica zoba je bila najverjetneje odlomljena, ko je bil zob še v funkciji v čeljusti, odlomljeni robovi pa so se kasneje zgladili, kar je zelo redek pojav pri fosilnih zobeh morskih psov. Krona je na rahlo ukrivljenih in na ostrih rezilnih robovih zoba drobno nazobčana, na eni strani pa je okrog 100 manjših enakih zobcev in vmesnih zajed. Korenina je srednjevisoka in močno svodasta, pri straneh bazalnega dela korenine je najširši del zoba.
Dimenzije ( D i m e n s i o n s ): dolžina celotnega zoba
(length of tooth)	= cca. 95 mm
višina krone
SI. 4. Geografska razširjenost najdišč vrste Carcharocles megalodon (Agassiz) v Sloveniji (1-okolica Kamnika, 2-Moravče, 3-kamnolom Lipovica nad Brišami, 4-Zagorje, 5-Trbovlje, 6-okolica Laškega, 7-Govce, 8-med Dobrno, Klancem in Ostrožnim, 9-Zgornje Podgorje pri Pišecah)
Fig. 4.Geographic distribution of finding-places of Carcharocles megalodon (Agassiz) in Slovenia (1-in surroundings of Kamnik, 2-Moravče, 3-quarry Lipovica above Briše, 4-Zagorje, 5-Trbovlje, 6-in surrouindings of Laško, 7-Govce, 8-between Dobrna, Klane and Ostrožno, 9-Zgornje Podgorje at
Pišece)
(height of crown) višina krone na sredini (height of crown in the centre of tooth) največja širina zoba
(max. width of tooth) debelina srednjega dela (thickness in the middle part)
= 74 mm
= 61 mm = 86 mm
= cca. 17 mm
S t ra tigraf s k a in geografska razširjenost: Vrsta Carcharocles me-galodon je poznana že iz oligocena (M e -nesini, 1969) oziroma egerija v Parateti-di (Schultz, 1977). Hi den (1996, 62, 80) piše, da je bila vrsta C. megalodon razširjena v Evropi od spodnjega miocena do pliocena, v Štajerski kotlini pa je rod Carcharocles živel v litoralu in epipelagialu tropskega do subtropskega morja. Po podatkih, ki jih navajata Menesini (1969, 25) in Cappetta (1987, 103), je vrsta C. megalodon v neogenu kozmopolitska in je najverjetneje živela do pleistocena. Nekaj zob so našli celo v rdečem blatu na zelo velikih globinah. Našli so jo tudi v spodnje-pliocenskih plasteh v ZDA (Walker & Ward, 1995).
Geografska razširjenost v Sloveniji je prikazana na sliki 4. Zobe vrste Carcharocles megalodon so našli v egerijskih krovnih laporjih pri Zagorju, eggenburgijskih zelenih peskih v Govcah, eggenburgijsko-ot-tnangijskih kremenovih peskih v Moravčah, badenijskem biokalkarenitu nad Trbovljami, badenijskem litotamnijskem apnencu v kamnolomu Lipovica nad Brišami, v badenijskih laporovcih v okolici Laškega, Dobrne in pri Zgornjem Podgorju blizu Pišec ter v badenijskem (?) rjavkastem peščenjaku Tunjiškega gričevja.
v biokalkarenitu, do sedaj so bili najdeni v mehkejših laporovcih in peskih. V Sloveniji so zobje opisane vrste najdeni v egerijskih (oligocenskih ali miocenskih), eggenburgij-sko-ottnangijskih (spodnjemiocenskih) in badenijskih (srednjemiocenskih) kamninah. Vsi so tudi podobnih velikosti. Iz sinonimi-ke je razvidno, da so ugotovljeno vrsto Carcharocles megalodon uvrščali k različnim rodovom: Carcharodon, Procarcharodon, Megaselachus in k danes veljavnemu rodu Carcharocles.
The great-teeth shark Carcharocles megalodon (Agassiz) also from Middle-Miocene Badenian beds above Trbovlje, Slovenia
Conclusions
Determined and described is the front lateral tooth from the upper jaw-bone of shark of the species Carcharocles megalodon (Agassiz, 1843) in Middle Miocene Badenian biocalcarenite. The teeth of this kind were not yet found here in biocalcarenite, only in softer marls and sands. In Slovenia the teeth of the described species were found in Egerian (Oligocene or Miocene), Eggenburgian-Ottnangian (Lower Miocene) and Badenian (Middle Miocene) rocks. All of them are of comparable size. The synonimics shows the determined species Carcharocles megalodon was attributed to various genera: Carcharodon, Procarcharodon, Megaselachus, and to the presently valid genus, Carcharocles.
Zahvale
Zaključki
Ugotovljen in opisan je sprednji stranski zob iz zgornje čeljusti morskega psa vrste Carcharocles megalodon (Agassiz, 1843) v srednjemiocenskem badenijskem biokalkarenitu. Zob te vrste pri nas še nismo našli
Iskrena hvala dr. Vladu Ravniku iz Kranja za posredovano najdbo megalodonovega zoba, ku-stodinji Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Ljubljani Katarini Krivičevi in zbiralcema fosilov in mineralov Viliju Rakovcu iz Kranja ter Francetu Staretu iz Žabnice za posredovane podatke o nekaterih najdbah zob megalodona na Slovenskem. Prav tako lepo se zahvaljujem prof. dr. Simonu Pircu za prevod v angleščino ter Marijanu Grmu za fotografske in grafične priloge.
Literatura
Alijeski, A. 1996: Megalodon. - Gea, 6/8, 12-15, Ljubljana.
Antunes, M. T. 1978: Faunes ichthyologi-ques du Néogene supérieur d'Angola, leur âge, remarques sur le Pliocene marin en Afrique australe. - Ciencias da Terra (UNL), 4, 59-90, 3 Pis., Lisboa.
Arduini, P. & Teruzzi, G. 1986: Fossili. - Arnoldo Mondadori Editore, 319 p., Milano.
Blot, J. 1969: Holoeéphales et Elasmobran-ches. Systématique. - V: J. Piveteau (Edit.), Traité de Paléontologie, Tome 4/2, Gnathostomes, Acanthodiens, Placodermes, Élasmobranches. -Masson et O, 702-776, Paris.
Brzobohaty, R. & Schultz, O. 1971: Die Fischfauna der Eggenburger Schichtengruppe. V: Seneš, J. (Edit.), Chronostratigraphie und Neostratotypen, Miozän der zentralen Para-tethys, 2. Eggenburgien, Ml. - Vydavatelstvo Slovenskej akadémie vied, 719-759, Bratislava.
Brzobohaty, R. & Schultz, O. 1978: Die Fischfauna des Badenien. V: Brestenskâ, E. (Edit.), Chronostratigraphie und Neostratotypen, Miozän der Zentralen Paratethys, 6. Badenien M„ (Moravien, Wielicien, Kosovien). - Veda, Slowakischen Akademie der Wissenschaften, 441-464, Bratislava.
Buser, S. 1978: Osnovna geološka karta SFRJ Celje 1:100 000. - Zvezni geološki zavod Beograd, Beograd.
B u s e r, S. 1979: Tolmač za list Celje. Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000. - Zvezni geološki zavod Beograd, 72 str., Beograd.
Cappetta, H. 1987: Chodrichthyes II. Me-sozoic and Cenozoic Elasmobranchii. - V: Schultze, H.-P (Editor): Handbook of Paleoich-thyology, Vol. 3B. - Gustav Fischer Verlag, 193 p., Stuttgart, New York.
Caretto,P. G. 1972: Osservazioni tassono-miche su alcuni Galeoidei del Miocene piemon-tese. - Boll. Soc. Paleont. Italiana, 11/1, 14-85, Tav. 3-14, Modena.
G i e b e 1, C. G. 1855: Odontographie. Vergleichende Darstellung des Zahnsystemes der lebenden und fossilen Wirbelthiere. - Verlag von Ambrosius Abel, 129 p., 52 Taf., Leipzig.
Glikman, L. S. 1964: Podklass Elasmobranchii. Akulovie. - V: Obručev, D. V. (Edit.), Osnovi paleontologii. Spravočnik dlja paleontologov i geologov SSSR. Besčeljustnie, ribi. - Iz-datelstvo "Nauka", 196-237, 6 tab., Moskva.
Hi den, H. R. 1996: Elasmobranchier (Pi-sces, Chondrichthyes) aus dem Badenium (Mittleres Miozän) des Steirischen Beckens (Österreich). - Mitt. Abt. Geol. Paläont. Landesmuseum Joanneum, 52/53, 1994/95, 41-109, Graz.
Leriche, M. 1957: Les Poissons des faluns néogenes de la Bretagne, de l'Anjou et de la Tou-raine. - Mém. Soc. Géol. France, 81, (N. S.), 36, 1-64, Pl. 1-4, (44-47), Paris.
Maji cen, T., Mikuž, V. & Pohar, V. 1997: Okamnine v paleontološki zbirki Laškega muzeja. - Geol. zbornik, 13, 104-118, 13. Posvetovanje slovenskih geologov, Ljubljana.
Menesini,E. 1969: Ittiodontoliti miocenici di Terra d'Otranto (Puglia). - Palaeontographia Italica, 65 (n. s. 35), 1-61, Tav. 1-7, Pisa.
Menesini,E. 1974: Ittiodontoliti delle for-mazioni terziarie deli' Arcipelago maltese. - Palaeontographia Italica, 67 (37), 1971, 121-162, Tav. 54 ( 1 )-61 (8), Pisa.
Pavšič,J. 1978: Okamenele ribe v Sloveniji. - Ribič, 37/7-8, 262-265, Ljubljana.
P a v š i č , J. 1995: Fosili. Zanimive okamnine iz Slovenije. - Tehniška založba Slovenije, 139 str., Ljubljana.
Pavšič,J. & Aničid,B. 1998: Ostanek orjaka. - Gea, 8/11, 65, Ljubljana..
Rakovec, I. 1952: Naši kraji v miocenski dobi II. - Proteus, 15/2, 1952/53, 38-41, Ljubljana.
R a m o v š , A. 1974: Paleontologija. - Univerza v Ljubljani, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, 304 str., 155 str. ilustr., Ljubljana.
Robič, Š. 1882: Kratek popis nekaterih gričev in jarkov v znožji gore v geologičnem in paleontologičnem obziru. - Novice gospodarske, obrtniške in narodne, 40, 27-28, 36, V Ljubljani.
S c h u 11 z , O. 1971: Die Selachier-Fauna (Pisces, Elasmobranchii) des Wiener Beckens und seiner Randgebiete im Badenien (Miozän). - Ann. Naturhist. Mus. Wien, 75, 311-341, 4 Taf., Wien.
Schultz, O. 1977: Elasmobranch and tele-ost fish remains from the Korytnica Clays (Middle Miocene; Holy Cross Mountains, Poland). -Acta Geol. Polonica, 27/2, 201-209, Warszawa.
Schultz, O. 1979: Supplementary notes on elasmobranch and teleost fish remains from the Korytnica Clays (Middle Miocene; Holy Cross Mountains, Central Poland). - Acta Geol. Polonica, 29/3, 287-293, 1 Pl., Warszawa.
Schultz, O. 1998: Tertiärfossilien Österreichs. Wirbellose, niedere Wirbeltiere und marine Säugetiere. - Goldschneck-Verlag, 159 p., Freiburg.
Symeonidis, N. & Schultz, L. 1970: Eine miozäne Selachienfauna der Halbinsel Pa-liki (Kephallinia, Griechenland). - Ann. Géol. Pays Hellén., 21, 1969, 153-162, Taf. 28 (l)-32 (5), Athenes.
Symeonidis, N. K. & Schultz,0. 1973: Bemerkungen zur neogenen Fischfauna Kretas und Beschreibung zweier Fundstellen mit mi-ozänen Mollusken, Echiniiden etc., Insel Kreta, Griechenland. - Ann. Naturhistor. Mus. Wien, 77, 141-147, Wien.
Termi er, H. &Termier, G. 1960: Paléontologie stratigraphique. - Masson & Cle,515 p., Paris.
Walker, C. & Ward, D. 1995: Fossils. Eyewitness handbooks. - Dorling Kindersley, 320 p., London.
Z i 11 e 1, K. A. 1895: Grundzüge der Palaeon-tologie (Palaeozoologie). - Druck und Verlag von R. Oldenbourg, 971 p., München und Leipzig.
Tabla 1 - Plate 1
la Zunanja ali labialna stran trikotnega zoba vrste Carcharocles megalodon (Agassiz) iz kamnoloma nad Trbovljami. Zbirka V. Ravnika, x 0,9
Outer or labial side of triangular tooth of Carcharocles megalodon (Agassiz) from quarry above Trbovlje. Collection of V. Ravnik, x 0,9
lb Isti primerek s strani; ravna zunanja in izbočena notranja stran. x 0,9
The same specimen from profile; the flat outer and convex inner side, x 0,9
Slike in risbe: Marijan Grm Photos and drawings: Marijan Grm