r „Ljudje, ki ljubijo svojo domovino so nepremagljivi" smo dali naslov reportažnemu zapisu, ki ga objavljamo na tretji strani. V njem smo opisali v okviru sobotne akcije NNNP vajo — napad na letališče Levec. Akcija je tudi v naši občini bila dobro pripravljena in je zajela vsak zaselek. Pokazala je našo obrambno pripravljenost v primeru sovražnega napada: S področja kmetijstva objavljamo več sestavkov, med drugim: prireja mesa za lastne potrebe, AH je proizvodnja puranov še donosna, zapis o Florjanovi kmetiji in prispevek delegata za zvezni kongres samoupravljal- cev o organiziranosti in dohodkovnih odnosih zadruga — kmet. Na drugih straneh pišemo o gradovih in graščinah (dr. Ivan Stopar), prispevek kustosinje Q/Mene Moškonove o muzejski zbirki na Vranskem in o drugih dogodkih iz življenja naših delovnih ljudi in občanov. ______________:_____!_______ >_____________________________J K. Celje - skladišče D-Per III 5/1981 1119811171 3.5 COBI SS ® __ JV ŠTEVILKA 5 MAJ 1981 „Savinjski občan” izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žaleč. Ureja uredniški odbor: Jan Jože (glavni urednik), Trstenjak Ix>jze (odgovorni urednik), Golob Elza, Ježovnik Franc, Lekše Zdenka, Strnad Ida, Vidmar Marjan, Praprotnik Marta, Fric Dušan, Urbanci Barbka, Puncer Zdenko, Speglič Franc, Kotnik Anton. Naslov uredništva: Žalec - telefon 710-671 Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, Novo mesto Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. Naklada: 11.000 izvodov Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421—1/72 je časnik „Savinjski občan” oproščen prometnega davka. ... *.^ %. » ... & i. %, Či ' Množično srečanje pri Šmiglovi zidanici Prvomajsko srečanje delovnih ljudi in občanov naše občine v počastitev mednarodnega praznika dela pri Šmiglovi zidanici je bilo nadvse prisrčno in je zaradi velike udeležbe izvenelo kot mogočna manifestacija dela. O pomenu delavskega praznika je zbranim govoril sekretar občinskega komiteja ZKS Žalec Franc Jelen. Sledil je kulturni program, v katerem so nastopili godba na pihala iz Liboj, dekliški in mešani pevski zbor Go-milsko, moški pevski zbor Trnava in recitatorji. Po uvodnem programu je sledila sproščena zabava, na kateri so številni udeleženci obujali spomine tudi na minula praznovanja prvega maja. t Takole je bilo 4. maja ob 15.05 vTovami nogavic Polzela in drugod. Minuta molka v spomin na ljubega TITA. Bolečina.kot minulo le.to. Usnulo življenje, ki se nadaljuje v nas.. . „ Misel na njegovo delo, kije najbogatejša dediščina za nas in prihodnje rodove. Večna ti slava in hvala, dragi naš TITO. državnih V petek, 8. maja 1981, je bila v Žalcu svečana podelitev državnih odlikovanj. Udeležili so se je predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, odlikovanja pa je podelil dosedanji predsednik občinske skupščine Vlado Gorišek. Odlikovancem se je zahvalil, za dosedanje delo tako pri uresničevanju samoupravljanja kot vsakodnevnega izpolnjevanja delovnih dolžnosti. Poudaril je pomen odlikovanj kot moralnih spodbud za vložene napore posameznikov v naši družbi na raznih področjih udejstvovanja. Na svečani podelitvi odlikovanj so odlikovanja prejeli: RED REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM: FRANC KRALJ iz Preserja RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO: FRANC RADIŠEK iz Braslovč, ANA ROBIČ iz Žalca RED DELA S SREBRNIM VENCEM: MILAN BAUDEK iz Žalca, VIKTOR BELOGLAVC iz Založ, STANISLAV DEBELAK iz Studenc, ANICA FER-JUC iz Žalca, VILI GOTHE iz Kasaz, IVAN HREN iz Pariželj, MOJCA LONČAREK iz Šempetra, Martina MAČEK iz Za-bukovice, IVAN POŽIN iz Laškega, KAREL RANDL iz Petrovč, FRANCKA SKOK iz Kaplje vasi, FRANC SVATINA iz Laškega, BORIS TOMŠIČ z Brega pri Polzeli in TEREZIJA VEG EU iz Prebolda. RED ZA VOJAŠKE ZASLUGE S SREBRNIMI MEČI: RA SIM SALKOVIČ iz Petrovč MEDALJO ZASLUG ZA NAROD: FRANC DEBELAK iz Rakovelj, JOŽE DOBNIK iz Latkove vasi, VLADIMIR FALETIČ iz Gotovelj, FRANC GAJŠEK iz Drešinje vasi, MARJAN GOLAVŠEK iz Matk, FRANC IZLAKAR iz Jeronima, JOŽE KVEDER iz Žalca in ANTON MLINARIČ iz Kasaz. MEDALJO DELA: IVANKA FELDIN iz Kasaz, VILJEM GROBELNIK iz Žalca, ALOJZ KOS iz Kal, IVAN KUKEC iz Žalca, JANEZ ROKOVNIK iz Podvrha, IVAN STRAHOVNIK iz Ponikve, ROZALIJA ŠKRA-BER iz Podvrha, MARIJA URANKAR iz Tabora, in EDVARD VEBER iz Polzele. VERA OREŠNIK Simbol bratstva m enotnosti Štafeto mladosti, Titovo štafeto, smo tudi letos v naši občini sprejeli enako prisrčno in z ljubeznijo kot prejšnja leta, čeprav s priokusom žalosti, ker ga ni več med nami. Zavedamo pa se in vedno znova poudarjamo, da je štafeta mladosti simbol naše nenehne rasti, našega bratstva in enotnosti in naše solidarnosti. V naši občini smo štafeto prevzeli v Letušu od mladih iz Mozirja. Po krajših 'postankih v Letušu, na Polzeli in v Šempetru je prišla v Žalec, kjer je bila na Titovem trgu osrednja slovesnost. Tu je zbranim spregovoril predsednik Občinske konference ZSMS Žalec Rado Ko-res, ki je med drugim več kot Kako smo praznovali V naši občini smo 27. april, praznik OF in 1. maj počastili s številnimi proslavami in kulturnimi prireditvami. Na osrednji proslavi v Žalcu je govorila o pomenu 40. letnice OF predsednica občinske konference ZKS Žalec Vera Orešnikova. Ta osrednja proslava pomeni za občane lepo doživetje tudi zaradi nastopa odličnih članov kultur-noumetniškega društva „Žikica Jovanovič — Spanac” iz Beograda in prvaka ljubljanske opere Ladka Korošca. V programu je sodeloval tudi pihalni orkester, Glasbene šole iz Žalca. Na proslavi so podelili občinska priznanja OF. Prejeli sojih Rafko Umbreht, Milan Vasle, Jože Hrvatin, Breda Verstovšek, Jože Kruleč, Franc Vogrinc, Edi Zupanc in Zveza kulturnih organizacij občine Žalec. dvatisoč zbranim dejal: „Štafeta mladosti je desetletja prenašala tovarišu Titu sporočila mladih, naših narodov in narodnosti ter tako izražala najglobje spoštovanje in brezmejno ljubezen do njega in njegovega dela. Danes simbolizira štafeta obljubo Titu, da nas ne bo nič odvrnilo od naše samoupravne socialistične, Titove poti. Izraža našo trdno odločnost, da varujemo pridobitve socialistične revolucije, simbolizira našo povezanost in moč, našo odločnost, da ostanemo za vselej na svoji zemlji gospodar. V svetu želimo biti neodvisni in enakopravni z drugimi narodi, do blokov neuvrščeni, na vse težave, s katerimi se srečujemo, gledamo naravnost in kritično in jih skušamo z vsemi silami obvladati Kar smo dosegli pod Titovim vodstvom, nam daje pravico, da z jasnim pogledom gledamo v prihodnost. Bistvo in veličina Titove poti je v tem, da tovariš Tito sam ni nikoli priznal polovičarstva, nikoli in pri ničemer ...” Pozdravno pismo predsestvu SFRJ je v imenu občanov prebrala učenka 8. razreda OŠ Peter Šprajc-Jur Anja Kranjc, nato pa je sledil bogat in prisrčen kulturni program. Zvezna štafeta je nato v rokah žalskih mladincev nadaljevala pot proti Vrbju, Grižam in Preboldu. Povsod so ji pripravili prisrčen sprejem, nato pa so jo predali na Vrheh mladim iz trboveljske občine. Skozi občino sta potovali tudi dve lokalni štafeti, ki pa sta se priključili zvezni v Žalcu. T. T. Vili Petek, novi predsednik občinske skupščine Žalec Na zadnji skupni seji vseh treh zborov skupščine občine Žalec je bil izvoljen za novega predsednika skupščine občine Vili Petek, delegat Občinske konference SZDL Žalec v družbenopolitičnem zboru skupščine. V obrazložitvi je bilo rečeno, da je dosedanji predsednik Vlado Gorišek, ki je sedem let uspešno opravljal to odgovorno funkcijo, že v decembru zaprosil za razrešitev, saj je med tem prevzel novo, odgovorno dolžnost generalnega direktorja SOZD Hmezad. V predlogu kandidature za profesionalnega predsednika skupščine občine Žalec Vilija Petka so poleg predsedstva Občinske konference SZDL razpravljale vse krajevne skupnosti, pa tudi predsedstva krajevnih konferenc SZDL in osnovne organizacije sindikata in na teh zborih je dobila kandidatura Vilija Petka polno podporo. Vili Petek se je rodil 21. 5. 1933. leta, ima visoko izobrazbo, član ZK je od leta 1950. Do Vili Petek leta 1978 je bil zaposlen v Tovarni nogavic Polzela, nato do 1980 v Hmezadu — DO Export—inport. V obeh organizacijah je opravljal odgovorne dolžnosti. V mandatu 1974 — 1978 je kot delegat v Tovarni nogavic opravljal dolžnost vodje delegacije za zbor združenega dela in pri občinski skupščini'Žalec je bil tudi vodja skupine delegatov za republiški zbot združenega dela skupščine SR Slovenije. Eno leto je opravljal neprofesionalno dolžnost predsednika zbora združenega dela skupščine občine Žalec. V drugem mandatnem obdobju 1978 — 1982 je kot delegat družbenopolitičnega zbora skupščine občine Žalec tudi član skupine delegatov za zbor občin skupščine SR Slovenije — v tem zboru je član odbora za finance. Pri skupščini občine Žalec je predsednik komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, je pa tudi načelnik štaba Občinskega štaba za teritorialno obrambo. Zahvala in Vladu • V Na zadnji seji vseh zborov skupščine občine Žalec so se delegati prisrčno poslovili od svojega dosedanjega dolgoletnega predsednika Vlada Goriška ter se mu hkrati zahvalili za vseskozi uspešno delovanje. Kot je znano je dipl. ing. Vlado Gorišek med tem že prevzel novo službeno dolžnost generalnega direktorja SOZD Hmezad. O njegovem delu, ki je v sedmih letih obrodilo bogate sadove, sta spregovorila predsednik Občinske konference SZDL Žalec Ivo Robič in predsednik izvršnega sveta skupščine občine Žalec Jože Jan. Iz govora Jožeta Jana, ki se je Vladu Gorišku zahvalil v imenu predsedstva skupščine in izvršnega sveta za delovno, tovariško in uspešno delovanje, povzemamo nekatere misli: „Občina Žalec je po letu 1974 dosegla najpomembnejši in najhitrejši razvoj tako na gospodarskem kot družbenem področju in nesporno je, da so tak napredek ustvarili občani in Vlado Gorišek delovni ljudje žalske občine. Vlado Gorišek ima pri tem velike zasluge, saj je kot predsednik skupščine s svojimi sodelavci vlagal velike napore in prizadevanja, pa tudi čas in voljo pri uresničevanju zastavljenih nalog. Gorišku ni bilo žal prostih popoldnevov, sobot in praznikov, ko je obiskoval občane in pomagal razreševati probleme. Na osnovi dobro zastavljenih osnovnih smernic našega razvoja v srednjeročnem programu, v resoluciji o nadaljnjem razvoju agroživUstva iz leta 1976, prostorskega in urbanističnega programa občine in ostalih dokumentov, smo pričeli dosledno izvajati sprejete usmeritve na področju gospodarskega, prostorsko urbanističnega razvoja in razvoja družbenih dejavnosti. Vlado Gorišek je bil v vseh teh letih zelo prizadeven, vedno na čelu, stvari se je loteval od problema do problema in pri tem imel močno oporo med delovnimi ljudmi in občani žalske občine. V tem obdobju smo imeli izredno hitro rast gospodarstva, družbeni proizvod je naraščal po redni stopnji 10 oziroma 8 odstotkov. Ob tem je bilo treba premagati marsikatero oviro, razrešiti marsikateri problem. Vlado je znal poiskati tudi zunanje povezave, ki so pomembno vplivale na razvoj občine kot celote. Občina je bila odprta skupnost, razvijali smo zelo uspešno sodelovanje s posameznimi zunanjimi dejavniki kot z Zavodom za produktivnost dela Ljubljana, Z Birojem 71 Domžale, Beograjsko banko, NAMO Lesnino in mnogimi občinami ne le na celjskem območju, marveč tudi v Posavju in posebej še s pobrateno občino Kruševac. V tem času sta se močno razvila industrija in kmetijstvo, velik napredek pa je bil dosežen tudi na področju trgovine in gostinstva. Ni naključje, da je ob takšnem delu občina Žalec postala iz prejšnje nerazvitosti nadpoprečno razvita slovenska občina. Vlado Gorišek pa ob vsem tem delu ni zanemarjal skrbi za urejanje življenjskih razmer delovnih ljudi in občanov. Zavzemal se je za solidarnost in enotnost pri razreševanju komunalnih problemov in drugih nalog. Delal je na družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju in razvoju krajevne samouprave. Bil je vesel in srečen, če je lahko pomagal občanom in delovnim ljudem, zato ga bodo vsi težko pogrešali. Uspešnemu predsedniku in iskrenemu tovarišu Vladu Gorišku želijo delovni ljudje in občani naše občine uspešno delo na novi službeni dolžnosti. I Red dela z zlatim vencem keramični industriji Liboje Na slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti Liboje, ki je bila v nedeljo, dne 10. maja 1981, je bilo podeljeno visoko državno odlikovanje RED DELA Z ZLATIM VENCEM delovni organizaciji KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE. Visoko državno odlikovanje je prejela keramična industrija Liboje za dosežene gospodarske rezultate in uspešen razvoj samoupravljanja. Lani je delovna organizacija praznovala 165-letnico obstoja, pred tolikimi leti je začela sloveti okrasna keramika iz te tovarne ne samo doma, temveč tudi po svetu. Takratna delavnica je bila last bratov Schutz. Tovarna je prešla v družbeno lastnino, bila je večkrat obnovljena, zgrajeni in modernizirani so bili posamezni obrati za proizvodnjo s ciljem izboljšanja kvalitete izdelkov, poenostavitve delovnega procesa in zagotovitve boljših delovnih pogojev delavcem. Keramična industrija Liboje intenzivno sledi sodobnemu času, za katerega je značilna stalna menjava mode, ki v oblikovno dognanost keramike vnaša vedno nove elemente in nove zahteve. Pred 20 leti so pričeli tudi s proizvodnjo grafitnih topil-nih loncev, s to investicijo in pričetkom proizvodnje je keramična industrija Liboje kot edina proizvajalka grafitnih topilnih loncev v naši državi zagotovila popolno preskrbo jugoslovanskih livarn s tem materialom. Vendar se delovna organizacija ni razvijala samo v smeri tehnologije za proizvodnjo; lani je preteklo 30 let od izvolitve prvega delavskega sveta. Prvi koraki samouprave so se pričeli že pred mnogimi leti premikati tudi v sodelovanje s krajevno skupnostjo, sodelovanje je dobro. yo je {jjj0 ge posebej razvidno s poročila predsednika skupščine krajevne skupnosti Liboje, ki je na slavnostni seji poudaril vrsto nalog, ki so bile.lahko realizirane le s pomočjo te organizacije združenega dela. To sodelovanje zagotavlja že tudi dejstvo, da so pravzaprav v vseh pomembnejših funkcijah v krajevni skupnosti, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih prav delavci iz keramične industrije Liboje. VERA OREŠNIK Gospodarski rezultati v prvem trimesečju letos Podatki o poslovanju gospodarstva občine Žalec v prvem tromesečju letos kažejo dokaj hitro rast. Lahko rečemo, da ugodne rezultate, ki smo jih dosegli že ob koncu lanskega leta, nadaljujemo tudi letos. Celotni prihodek seje povečal kar za 51, dohodek za 60, čisti dohodek za 50, akumulacija za 162 odstotkov, medtem ko so bile izgube za 7 odstotkov večje in smo povečali število zaposlenih le za 1 odstotek. Z izgubo je v prvem tromesečju poslovalo 7 organizacij združenega dela. Višina dosežene izgube znaša 6.979.000 din. Skoraj polovico izgube je nastalo v Komunalnem podjetju Žalec - TOZD Montaža, ostala pa v Notranji trgovini, Strojni, Gostinstvu in KS „Savinjska dolina” v okviru „Hmezada” ter v Avtoprevozu Šempter. Pomembno je, da so porabljena sredstva naraščala poča- sneje kot celotni prihodek in da je produktivnost kar za 57 odstotkov večja. Sredstva zä osebne dohodke so porastla za 36,7 odstotka v primerjavi z istim obdobjem lani. Takšno povečanje osebnih dohodkov opozarja, da so v nekaterih organizacijah združenega dela povečali fosebni dohodek za več kot to dopušča dogovor o razporejanju dohodka za leto 1981. Od posameznih panog gospodarstva je dohodek najhitreje naraščal v kmetijstvu, nato v industriji in trgovini. Ko je Izvršni svet razpravljal o teh rezultatih, je bil mnenja, da se določena ugodna gibanja v poslovanju gospodarstva občine Žalec sicer v prvem tromesečju letošnjega leta nadaljujejo, ob tem pa so prisotni posebno v nekaterih organizacijah združenega dela določeni problemi, katerim bo potrebno posvetiti vso pozornost. Dosežene rezultate v določeni meri razvrednoti gibanje cen, v posameznih primerih izstopajo vprašanja oskrbe s surovinami in rezervnimi deli. ' Izvršni svet bo tudi v tem obdobju prednostno obravnaval stanje v tistih organizacijah, ki imajo izgubo ali poslujejo v te^ih pogojih. Posebno bo proučil stanje v Komunalnem podjetju. Gotovo bo tudi v prihodnje potrebno vso skrb posvetiti nalogam in zadolžitvam v zvezi z uvozom in izvozom, razporejanju dohodka, skladno z določili dogovora za leto 1981, nalogam na področju zaposlovanja in ostalim. Ob vsem tem pa je potrebno tekoče skrbeti za oskrbo s surovinami in rezervnimi deli, saj je naša osnovna naloga, da zagotovimo čim bolj nemoten potek proizvodnje v naših organizacijah združenega dela. JOŽE JAN Družbeni svet občine Žalec za razvoj samoupravnega političnega sistema pričel z delom Družbeni svet občine Žalec za razvoj samoupravnega političnega sistema je na seji 23. aprila 1981 obravnaval oceno delovanja delegatskega sistema v združenem delu ter v krajevnih skupnostih v občini Žalec. Oceni sta izdelala občinski svet zveze sindikatov ter občinska konferenca SZDL, pred obravnavo na družbenem svetu pa so ju obravnavali vsi udeleženci v delu družbenega sveta. Delegati udeležencev so na seji opozorili na dejstvo, da je bil v uresničevanju delegatskega sisterrta v občini v obdobju Od 1974. leta dalje dosežen določen napredek, kar je razvidno tudi iz kvalitete dela skupščine družbenopolitične skupnosti, manj iz skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Več kot vsak tretji delavec je v tekočem mandatnem obdobju delegat, kar ustvarja pogoje, da bi lahko bile vse odločitve, ki jih sprejemajo N iegovih 60 let Lojze Trstenjak, odgovorni urednik našega „Savinjskega občana”, je v teh dneh slavil svojo 60-letnico. Naj ob tej njegovi pomembni obletnici posebej poudarimo, da je na svoji življenjski poti, ki zlasti v najzgodnejši mladosti v razmerah pred in med vojno ni bila lahka, vlagal vse življenjske moči za razvoj našega samoupravnega socialističnega družbenega razvoja. Čeprav ni rojen v Savinjski dolini, pa lahko rečemo, da se je močno navezal na naše ljudi in da delo odgovornega urednika našega glasila z vso odgovornostjo in prednostjo opravlja. Srečen je, kadar je med občani, med našimi delovnimi ljudmi in se srečuje z njihovimi problemi. Tovariš Trstenjak ima tudi velike zasluge, da smo uspeli prebroditi začetne težave ob ustanovitvi našega glasila pred dvema letoma in da smo ga vsebinsko razvili do te mere, da ga naši ljudje radi bero in smatrajo za svojega. Tovariš Lojze! Tvoji sodelavci v uredništvu, pa tudi ostali ti ob tvoji obletnici želimo veliko uspehov tudi v prihodnje, predvsem pa obilo zdravja in prijetnega počutja med nami. delegatske skupščine, odraz resničnih interesov večine delovnih ljudi. Ker pa so v praksi še vedno prisotne nekatere težave ter problemi, katerim bo potrebno posvetiti več pozornosti, vedno ni tako. Delegati so v razpravi nakazali vrsto predlogov, ki bi naj pripomogli k boljšemu delu delegatov in delegacij ter k razreševanju nekaterih že dalj časa znanih problemov. Družbeni svet je zborom občinske skupščine, ki bodo oceno obravnavali konec maja, posredoval več stališč in mnenj, med njimi naslednje: - samoupravne interesne skupnosti morajo najkasneje do konca junija 1981 izdelati analize o tem, kako se v njihovih delegatskih skupščinah uresničujejo ter izvajajo delegatska razmerja, kaj so pristojni organi interesnih skupnosti doslej storili za izboljšanje ter dograjevanje metod in oblik dela v interesnih skupnostih ter za boljše delo delegacij in delegatov - temeljna opora delovanju delegatskega sistema naj bodo vse družbenopolitične organizacije, saj se le-te premalo vključujejo v delo delegacij ter premalo spremljajo njihovo delo. Tako so delegacije premalo povezane z organizacijo SZDL v krajevni skupnosti oz. z organizacijo sindikata v združenem delu. - v bodoče je bolj kot doslej potrebno izostriti čut za pripombe in predloge, ne samo delegatov, temveč vsakega izmed delovnih ljudi in občanov. Te pobude in predloge je potrebno odgovorno obravnavati, jim posvetiti več pozornosti, vsako pobudo temeljito proučiti ter do nje zavzeti določeno stališče.' Le tako bodo delovni ljudje in občani imeli občutek, da so enakopravni dejavniki v sistemu samoupravnega delegatskega odločanj^ - predsedstvo Občinske konference SZDL mora postati konferenca delegatov za delo družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Vse družbenopolitične organizacije, katerih delegati sestavljajo družbenopolitični zbor, morajo tesneje sodelovati s svojimi delegati v tem zboru ter pred obravnavo temeljnih usmeritev v občinski skupščini obvezno organizirati razgovor z delegati za oblikovanje ustreznih stališč, mnepj in pobud - do prvega jesenskega zasedanja zborov občinske skupščine, to je do septembra 1981 je treba realizirati že večkrat izpostavljeno nalogo v zvezi z oblikovanjem enotnega delegatskega glasila v občini. Informacije, ki se posredujejo delegatom, niso pripravljene tako, da bi lahko služile delegatom za primerno samoupravno odločanje ter družbenopolitično delovanje. - ugotavljamo, da aktivnost delegatov ob izteku druge mandatne dobe upada ter je zato treba napeti ’ vse sile, da se aktivnost poživi ter da se aktivnost nadaljuje vse do izvo- litve novih delegatov. Občinska organizacija SZDL ter občinska organizacija sindikata naj analizirata vzroke nezainteresiranosti dela delegacij in delegatov v tistih znanih sredinah, kjer je ta nezainteresiranost še posebej prisotna. - občinska skupščina, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ter vse občinske družbenopolitične organizacije naj sprejmejo svoje akcijske programe za reševanje problemov na področju delovanja dele--gatskega sistema ter uresničevanja delegatskih odnosov. Akcijski programi naj vsebujejo nosilce posameznih zadolžitev ter roke izvedb le-teh. Vsi dejavniki v delegatskem sistemu naj naloge oz. zadolžitve selekcionirajo glede na pomembnost ter nujnost rešitve ter pri sestavi programov sodelujejo. Družbeni svet za razvoj samoupravnega političnega sistema bo predvidoma konec maja 1981 na svoji 2. seji obravnaval predlog organiziranosti skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti s področja materiala proizvodnje in družbenih dejavnosti, o vlogi in mestu Zavoda za načrtovanje Žalec ter stanovanjsko komunalnega podjetja Žalec. L K. Kaj veš o prometu Pod tem naslovom je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Žalec pripravil 13. občinsko tekmovanje. Nastopilo je 18 ekip, skupaj 72 mlajših in starejših pionirjev. Teoretični del tekmovanja (testiranje) je bil v osnovni šoli Šempeter, praktični pa na avtopoligonu v Lat-kovi vasi. Rezultati - ekipno mlajši pionirji 5. in 6. razred): 1. OŠ Braslovče, 2. OŠ Žalec, 3. OŠ Polzela; starejši pionirji (7. in 8. razred): 1. OŠ Braslovče, 2. OŠ Polzela, 3. OŠ Prebold. Posamezno, ml. pionirji: 1. Tomaž Hočevar (OŠ Polzela), 2. Marjan Pustoslemšek (OŠ Braslovče), 3. Martin Silovšek (OŠ Žalec) itd. Tekmovanje je bilo s pomočjo mentorjev na šolah in članov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter ZŠAM Žalec dobro organizirano. Na sliki: Med spretnostno vožnjo. T. TAVČAR Zabeleženo na volilni seji Obs ZSS Žalec Svečan sprejem v Zvezo komunistov Ob dnevu mladosti bodo pri Šmiglovi zidanici sprejeli v ZK 50 novih elanov. Med novo-sprejetimi bo največ mladincev in neposrednih proizvajalcev. Novosprejethn članom bo o liku komunista spregovoril prvoborec in medvojni komunisti Ivo Zdpanc, kulturni program ob tej priložnosti pa bodo izvedli mladi iz Centra za usmerjeno izobraževanje v Žalcu. J. K. Na nedavni volilni seji ZSS občine Žalec so na naslednjo enoletno mandatno dobo ponovno izvolili za predsednika ObS ZSS Rafka Mlakarja. Ena glavnih tem na sestankih osnovnih organizacij Zveze sindikatov sta gospodarjenje in poročilo o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v žalski občini za obdobje od januarja do decembra 1980. Tudi na tej seji so v razpravi osvetlili in opozorili na pojavljajoče se probleme in zastavljene naloge. Neglede na vse težave, s katerimi se delovni kolektivi spoprijemajo v zaoštrenih pogojili gospodarjenja, smo v žalski občini v minulem letu zabeležili ugodne rezultate v rasti gospodarstva, na katere pa je v precejšnji meri vplivala tudi rast cen. Ugodni rezultati se ob vseh težavah pri zagotavljanju surovin in materialov kažejo predvsem na področju ustvarjanja in razporejanja dohodka ter visoki rasti izvoza. Tako, kot narekuje resolucija, so osebni dohoki zaostajali za rastjo dohodka. V veliki meri so povečali del dohodka za razširitev materialne osnove dela ter povečano ako-mulacijo in sredstev za reprodukciji). Po ugodnih rezultatih gospodarjenja, predvsem pa v rasti dohodka po vseh kategorijah v panogah gospodrstva prednjači kmetijstvo pred industrijo. Na seji so bila po uvodnem govoru predsednika razgrnjena še druga poročila o delu ZSS Žalec, med drugim poročilo sekretarja o programskih sejah občinskega sveta ZSS Žalec in o letnih članskih sestankih. V razgibani razpravi se je oglasil tudi delegat medobčinskega sveta ZSS, ki je podčrtal potrebo po tesnejšem povezovanju občinskega sindikalnega sveta na območju celjske regije. -k Prešteli smo se... Pri nedavnem popisu smo ugotovili, da je od prejšnjega popisa naraslo število prebivalcev v ždlski občini od 36.500 na 37.027 prebivalcev. Največji gorast beleži krajevna skupnost Žalec (4725), najbolj pa je nazadovalo število v krajevni skupnosti Gomilsko. Sedaj, ko je popis prebivalstva že za nami, ugotavljamo, da je bila akcija v naši občini opravljena temeljito in kvalitetno in da si pri tem zaslužijo priznanje tako organizatorji kot popisovalci. Pri popisu je sodelovalo 20 občinskih inštruktorjev in 183 popisovalcev, med katerimi so se še posebej izkazali študenti. Popisovalcem so bile v pomoč krajevne skupnosti, ki so jim dale na voljo prostore. Kljub zahtevnemu popisu, saj smo prvič uporabili določene novosti, so vsi popisovalci brez- hibno opravili svoje delo in tako lahko zapišemo, da smo se dobro prešteli in hkrati zbrali vrsto drugih zanimivih podatkov. Vsak popisovalec je uporabljal karto z vrisano mejo popisnega okoliša in hišnimi številkami označene stavbe, kar se je zelo dobro obneslo. Pohvaliti je treba tudi klub študentov naše občine, ki je v okviru mladinske organizacije že pred popisom zbral pismene prijave sodelavcev. Ob temeljitih pripravah je akcija nemoteno stekla in prinesla odlične rezultate. Vsak občan je dobil tudi svojo matično registrsko številko. Čeprav še ni vseh pokazateljev popisa 'delo še traja), že lahko objavimo nekatere zanimive podatke. Že uvodoma smo zapisali, da je število stalniji prebivalcev od zadnjega popisa poraslo od 36.500 na 37.027 prebivalcev. Med večjimi kraji je najbolj naraslo število prebivalcev v krajevni skupnosti Žalec (indeks 152), sledijo KS Polzela, Prebold in druge. Po drugi strani pa je najbolj nazadovalo število prebivalcev v KS Gomilsko, kjer so pri prejšnjem popisu našteli 929 prebivalcev, pri sedanjem pa le še 810 prebivalcev. Ža Gomilskim so Liboje, kjer se je število prebivalcev znižalo od 1676 na 1509, nato sledi Tabor itd. Povsem enako število prebivalcev so ugotovili pri obeh popisih v KS Braslovče in Ponikve. V celotni žalski občini se je povečalo število gospodinjstev od 9856 v letu 1971 na 11.197 ob sedanjem- popisu (indeks 113), število stanovanj pa se je povečalo od 8875 na 11.533 (indeks 129). . TA. Skupčinski zbori o delovanju 1 «v v sodisc Na nedavni seji weh zborov skupščine občine Žalec so se delegati seznanili z delovanjem in problematiko temeljnega sodišča Celje in enote v Žalcu, sprejeli pa so tudi ‘poročila o družbeni preobrazbi pravosodja in javnega tožilstva v celjski regiji ter poslušali informacijo o nekaterih vprašanjih s področja delovanja sodišča združenega dela v Celju in o ustanavljanju samoupravnih sodišč. V razpravi so opozorili na porast gospodarskega kriminala in nesreč pri delu, kar je sicer opaziti v celotni celjski regiji, pa tudi v občini Žalec. Zanimiva je ugotovitev, da zabredejo v gospodarski kriminal predvsem posamezni vodilni ljudje. V na- daljevanju razprave so opozorili še odsotnost in neučinkovitost interne delavske kontrole. Vse preveč je še delovnih nezgod, zato priporočajo odgovornim inšpekcijskim službam, naj bi zaostrile kontrolo nad takimi pojavi. Očitno je, da v marsikateri delovni organizaciji niso dovolj poskrbeli za varnost delavcev pri strojih in na drugih izpostavljenih mestih. Problem je tudi v tem, ker so sodišča preobremenjena z delom, po drugi strani pa tudi niso kadrovsko zasedena. V stališčih izvršnega sveta skupščine občine Žalec, kije že pred skupščinsko sejo obravnaval poročila sodišč in se sezna- nil z njihovo problematiko, je med drugim rečeno oziroma predlagajo svetu občin celjskega območja, da bi na eni naslednjih sej posvetil vprašanju ustanovitve medobčinskega sveta za področje pravosodja. Naročili so tudi občinskemu sekretariatu za občo upravo, da bo v sodelovanju z enoto Temeljnega sodišča v Žalcu pripravil predlog ukrepov za izboljšanje pravne pomoči in predlog za morebitno pomoč pri ustanavljanju poravnalnih svetov v organizacijah združenega dela. Žalskemu sodišču bo treba med drugim zagotoviti tudi ustrezne prostore. Tk. Blagovnica v Levcu raste V Levcu raste drugi del velikega prodajnega centra, ki ga skupaj načrtujeta Lesnina in ljubljanska Nama. Blagovnica Lesnina s skladiščnimi prostori je že dalj časa odprta, ob njej pa sedaj gradijo še prodajni center Nama. V trgovskem objektu s 4500 kvadratnimi metri bodo uredili večjo samopostrežnico z živili, poseben oddelek discontne prodaje, oddelek za tekstil, tehniko, akustiko in športno opremo ter restavra- cijo z okoli 180 sedeži. Center bo imel tudi veliko parkirišče. Objekt bo veljal 110 milijonov dinarjev, gradi pa ga celjski Ingrad. T. TAVČAR Ljudje, ki ljubijo domovino, so nepremagljivi Žalec, dne 16. maja. V jutranjih in dopoldanskih urah se je na območju žalske in celjske občine pojavila večja, do zob oborožena skupina diverzantov z namenom, da zavzame letališče v Levcu in tako pripravi teren za desant sovražnih formacij. Sovražna letala so med tem bombardirala nekatere naše kraje in povzročila večjo gmotno škodo. S hitro in uspešno akcijo je bila diverzantska sku pina uničena ali ujeta, (poroča dopisnik akcije NNNP) V ranem jutru see pod okriljem megle in teme tihotapila čez polja večja skupina oboroženih mož. Zaviti v varovalna oblačila so počenili na robu vasi ob starem kozolcu, po tleh razgrnili specialko in v soju žepne svetilke opazovali položaj. Vodja skupine je s pomočjo brezžičnih zvez sporočil svojim: „Tu minere, tu minere. Smo pred letališčem. Čakamo nadaljnjih navodil Bila je diverzantska grupa, predhodnica sovražnika, ki je vdrl na naše ozemlje in si nekje pri Ptuju utrdil mostišče. Nje- gov cilj je bil zavzeti letališče v Levcu in si tako zagotoviti pristajanje letal za nadaljnje prodiranje. Vse je steklo po načrtu, a vendar. . . Diverzanti so bili opaženi in zadostovala je drobna vest, da je stekla široka akcija splošne pripravljenosti, obrambe in delne mobilizacije. Med tem so bili komiteji za SLO in drugi dejavniki obveščeni o tem, da se je sovražnik zasidral blizu Ptuja, skratka vest je narekovala hitro in učinkovito ukrepanje. V krajevni skupnosti Petrovče, to je v neposredni bližini, kjer so opazili diverzante, se je sestala vojaška komisija že pred polnočjo. Ob 4. uri zjutraj seje sestal komite za SLO svet krajevne skupnosti in vse komi sije. Skupno so preučili položaj in se dogovorili za ukrepe. Ob 4 30 uri se je sestal štab CZ, ob 6. uri je bilo vse nared za akcijo. Nemudoma so zavarovali vse ' pomembne »bjekte, mostove, postavili straže ob tovarniških in drugih objektih. Po zidovih so se pojavili plakati ki so obveščali krajane o nevarnosti. Komiteju za SLO so bili na voljo vsi dejavniki posebej še borci NOV. Podobne akcije v smeri splošne pripravljenosti in obrambe so stekle tudi v Žalcu, Preboldu, na Polzeli Vranskem v Braslovčah in po drugih krajih občine. SOVRAŽNA LETALA BOMBARDIRAJO NASELJA Med tem, ko so v krajevnih skupnostih že izvedli delno mobilizacijo in podvzeli obrambne ukrepe, so . sovražna letala bombardirala nekatera naselja v naši občini. V Braslovčah so bombe porušile del naselja in poškodovale obrambni nasip na žovneškem jezeru, kar je povzročilo, da so velikanske količine vode preplavile bližnje domačije. V akcijo so hitro vskočili enote civilne zaščite, prve pomoči, reševalne ekipe, gasilci in drugi. S hitro in učinkovito akcijo so uspeli rešiti pred vodo ljudi in živino. Reševalne skupi ne so iz ruševin v Braslovčah potegnil dva ranjenca ter jima nudile prvo pomoč. Po prvih poročilih ni bilo mrtvih O gmotni škodi poročajo tudi iz ostalih krajev naše občine. SPOPAD Z DIVERZANTI PRI LETALIŠČU . . . Kmalu po 11. uri dopoldne se je večja diverzantska skupina približala letališču v Levcu in odprla ogenj iz strojnih pušk in mitraljezov. Njihov cilj je bil zavzetje vzletne in pristajalne steze na letališču in uničenje letal, ki so stala ob pristajalni stezi. S tem bi omogočili desant oziroma pristajanje sovražnih letal. Na obrambni položaj so prvi pritekli gojenci in gojenke kmetijske šole z učitelji. Obrambni položaj so zavzeli v visoki travi na levem bregu potoka in odprli ogenj. Čeprav so se fantje in dekleta znašli prvič v takem položaju, so se prodirajočemu sovražniku žilavo upirali. Prasketali so streli iz pušk regljali mitraljezi, treskale bombe. Sovražnik je za vsako ceno hotel streti odpor in priti čez potok na letališče. Srca mladih branilcev so drhtela, kajti obetal se je boj prsa ob prsa. Bodo vzdržali? Komanda je uvidela položaj in zaradi možnega preboja diverzantov poslala na pomoč enote teritorialne obrambe ki so nastopale z južne smeri in se vključevale v obrambno linijo. Sovražnik se je med tem približal mostu in se prebijal v ognju svinčenk na drugo stran. Zaman. Napadalci so padali eden za drugim pod dobro merjenimi streli obrambe. Umaknili so se Enote TO na bojnih položajih v pričakovanju desanta na izhodiščne položaje. Boja pa še ni bilo konec. SOVRAŽNIK BOMBARDIRA LETALIŠČE . . . Nad letališčem je zaokrožilo izvidniško letalo. „To bo desant!” so povsem pravilno ugotavljali komandanti. Enote teritorialne obrambe so zavzele položaje na robu in na samem letališču. Skupina okoliških kmetov je s traktorji zatrpala pristajalno stezo in s tem onemogočila pristanek sovražnim letalom. Sovražnik pa ni miroval. Nad letališče so v nizkem naletu prihrumeli bombniki in odvrgli zažigalne bombe. Na vsak način so hoteli obvarovati pristajalno stezo za desant. Na letališču in v bližnji okolici so vzplamteli manjši požari, ki so jih posebne požarne ekipe hitro pogasile. S takšno hitro intervencijo so rešili tudi letalo, kije stalo v bližini hangarjev. Medtem je sovražnik odvrgel padalce, ki’so imeli nalogo uničiti letala sredi letališča. A so jih pričakali teritorialci in vnel se je ogorčen boj prsa ob prsa. V dobrih 10 minutah so bili napadalci pobiti ali ujeti. Sovražnik se je umikal na vsej črti. Med tem je tudi že prispelo poročilo, da je sovražnik pri Ptuju razbit in da je sovražna akcija propadla. Na letališču je zavladal mir, le na robu gozdiča je bilo slišati še puškarjenje. Čez polje so korakali možje žene in dekleta in na ramah so imeli puške. Med njimi so stopali ujeti diverzanti in povešali glave. Premišljevali so o tem ljudstvu, ki ga nič ne preseneti, ker so to ljudje ki ljubijo svojo domovino. Na robu letališča je šumelo v krošnjah dreves in nekje zadaj seje oglašala harmonika . . . LOJZE TRSTENJAK Sovražna letala so v nizkem naletu bombardirala letališče, eno letal na tleh seje vnelo Specialna gasilska enota je s kemičnii sredstvi požar pogasila in rešila letalo Okoli&i kmetje so s traktorji blokirali pristajalno stezo na letališču Ujeta skupina diverzantov Florjanova kmetija v tržno proizvodnjo Je prireja puranov še donosna ? V Savinjskem občanu smo že pisali o kooperacijski proizvodnji puranov v naši občini. Ker je puranje meso po kakovosti enakovredno manjkajoči teletini, so se potrošniki razveselili te vesti. Za zdaj imamo v naši občini štiri kooperante za proizvodnjo puranov. Lahko bi zapisali, da so si kmetje že pridobili izkušnje s to proizvodnjo in dosegajo tudi dobre rezultate. Med prvimi sta se ogrela za kooperacijsko ^proizvodnjo puranov Jože in Štefka Turnšek v Založah pri Polzeli. Pozidala sta večji hlev in ga mehanizirala, sedaj pa že tretje leto vodita proizvodnjo puranov. V enem turnusu pripravita za trg 7000 puranov in puric težkih poprečno osem kilogramov. Purice so lažje, purani pa v štirih mesecih tehtajo tudi nad 10 kilogramov. Pomeni, da v enem letu pripravita za trg 17.500 puranov s skupno težo 85 do 90 tisoč kilogramov. To je vsekakor pomembna tržna proizvodnja. Žal pa so se zadnji čas stvari tako zasukale, da Turnška premišljata o preusmeritvi proizvodnje od puranov na piščance. Prireja puranov je zahtevnejša kot pri piščancih, pa tudi dohodka ni takega, kot sta prič-kovala. Med tem sta se podražili kurjava in' elektrika, dohodek pa jima je zmanjšala tudi bolezen pri puranih, saj sta minulo i zimo plačala za zdravila 15 tisoč dinarjev. Na kombinatu sicer pravijo, da bodo te stroške poračunali ob zaključni proiz-' vodnji, vendar baje o tem, da bi opustili proizvodnjo puranov in j se oprijeli piščancev, premišlju-! jejo tudi ostali kooperanti. Po drugi strani pa smo na kombinatu - Kooperacija, izvedeli, da računajo na izgubo zaradi*, hudo dragih krmil. Krmila in enodnevne piščance (pura-nčke) namreč prispeva kombinat, delo, kurjava in elektrika ter stelja pa sta v režiji proizvajalcev—kooperantov. Kljub trenutno slabši situaciji pa se kombinat rje misli odpovedati proizvodnji puranov, saj so si kmetje kooperanti že pridobili izkušnje, pa tudi prirastek je dober. Treba pa je upoštevati tudi vse večje potrebe po mesu na trgu. Teletine ni in je ne bo, puranje meso pa je enakovredno, zato ga kaže še naprej proizvajati. Na sliki: Purani v hlevu Štefke in Jožeta Turnšek v Založah 2. Turnška sta pred leti pozidala večji hlev in ga ustrezno mehanizirala. Tk. Le". Floqanova Lojzka strokovnjaki, ki so jim v veliko pomoč — od Hmezada, s katerim kooperirajo. Ko sva s kmetijskim tehnikom Tomanom (Hmezadova enota Tabor) pred dnevi obiskala Florjanove, sva našla dohia le gospodinjo. Takole smo se pogovarjali: „Nekoč je bilo v našem zaselku precej revščine, zato ima naselje ime Božno, ubogo. Danes je vse drugače. Kdor je priden, mu ne zmanjka kruha. Veliko jih je zaposlenih. No, sin Branko se je odločil, da bo pustil službo in ostal na kmetiji. Zatcr smo tudi ugriznili v to kislo jabolko — v investicijo. Strokovnjaki, ki so nas nagovorili za proizvodnjo brojlerjev, nam zagotavljajo, da se bo izplačalo. Bomo videli.” Tk. Le Vsako jutro, ko mladi dan nažene temo, odhajajo zdoma na delo trije Florjani: oče Franc in sinova Branko in Janko. Oče dela že 17 let v ljubljanskem Litostroju, sinova pa sta zaposlena v žalski Strojni. Med tem ko so moški zdoma, gospodinjita na domačiji v Božnem pri Kapli Florjanova Lojzka in gospodarjeva sestra Lojza. Gospodinja v kuhinji, Lojza pri živini. Tu so potrebne krepke roke, kajti v hlevu je 18 glav živine, od tega največ pitancev. Možje prinašajo denar, v prostem času pa poopravijo tisto, kar ženski ne zmoreta. Vse kaže, da bo to tradicijo kmet — delavec prvi prekinil sin Branko. Odločil se je, da bo pustil službo in se lotil kmetovanja. Čeprav je še mlad, ima svojo računico in tu ni kaj premišljevati. Tistih 4000 kg mesa, ki ga letno prodajo iz govejega hleva, bi bilo premalo, zato so te dni pričeli graditi farmo za projler-je. So že izračunali, da bo letno dala 140 tisoč kg piščančjega mesa in .pri takšni proizvodnji se bo dalo živeti, meni Branko. \ Goveji hlev je nov in ob njem stojita dva silosa za 120 m3 silaže. Minulo jesen so ju prvič napolnili z zeleno koruznico in tretjo košnjo trave. Bila je kvalitetna silaža in letos ju bodo napolnili prav tako. Ker nimajo veliko zemlje -vsega pet ha — so tri in pol hektarje najeli. In tako jim zrase potrebna mrva za živino. Z brojleiji sicer še nimajo izkušenj, vendar so tu kmetijski ---------------- N Prireja mesa za lastne potrebe Naši živinorejci si v srednjeročnem načrtu razvoja živinoreje v Sloveniji zastavljajo odgovorne naloge, saj so si začrtali, da bodo.v letu 1985 že 85 odstotkov vseh potreb po teh živilih pokrivali z lastno prirejo. To pomeni, da bo do leta 1985 treba pripraviti za trg 56.000 ton govejega mesa vseh kvalitet; 42.000 ton svinjskega mesa; 80.000 ton perutninskega mesa in 430 milijonov litrov mleka. Za lažjo primerjavo bomo navedli, kolikšna je bila pro- izvodnja v lanskem letu. Prireja je znašala 34.751 ton govejega mesa skupaj, 19,732 ton svinjskega mesa, 55.500 ton perutninskega mesa in nad 303 milijone litrov mleka. Primerjava kaže, da v prireji mesa še močno zaostajamo, to pa pomeni, da smo meso primorani kupovati v ostalih republikah. Proizvodnja govejega mesa je bila lani celo nižja, kot v letu 1975. Le pri prireji perutninskega mesa in mleka smo dosegli načrtovano proizvodnjo oziroma smo jo pri perutnini celo presegli za 11 odstotkov. Pa tudi v proizvodnji svinjskega mesa zaostajamo za približno 34 odstotkov, vendar je bila tu skupna proizvodnja za več kot 23 odstotkov večja od leta 1975. Kaj načrtujemo letos? Živinorejska poslovna skupnost Slovenije si je v svojem programu zapisala 319,263.000 litrov mleka, 40.963 ton govedi, od tega 37.765 ton pogodbeno, 32.210 ton toplih polovic prašičev, 56<400 ton perutninskega mesa in drugih proizvodov. Za uresničitev teh nalog predlagajo vrsto ukrepov, ki naj bi pripomogli k večji proizvodnji. Gre za že znano stimuliranje v obliki premij za prirejo telet, brejih telic, prvesnic za zakol itd. Poleg tega bodo na voljo znatna sredstva za raziskoval db delo, ki naj bi pripomogla k racionalnejši, učinkovitejši in cenejši proizvodnji vseh vrst živalskih proizvodov. Na rob naj zapišemo še to, za koliko bo treba pove--čati proizvodnjo do leta 1985, da bi uresničili zastavljene naloge. Proizvodnja govejega mesa bi se morala povečati za 11.000 ton oz. za 24 odsto., svinjskega mesa za 22.500 ton ali za 84 odstotkov, perutninskega mesa za 24.500 ton (44 odstotkov), mleka za 121 milijonov litrov (39 odstotkov) itd. Plan je dokaj napet, vendar izvedljiv, v kolikor bomo zaostrili bitko za večjo in racionalnejšo proizvodnjo S Pred kongresom samoupravljalcev: j Kmetje samoupravno \ odločajo o svojem delu... é \ * * * * * * * i * j \ s «0 * \ $ Konrad Toman bo kot delegat na junijskem kongresu samoupravljalcev Jugoslavije zastopal naše kmetovalce. Iz njegovega prispevka, ki ga je namenil za razpravo in v katerem govori o reorganizaciji zadruge in njenem vplivu na samoupravno odločanje kmetov, povzemamo nekatere misli: Ko ugotavlja, da so kmetje, povezani v zadrugi Savinjska dolina v letu 1980 pridelali 985 ton hmelja, 1800 ton žive teže govedi, blizu sedem milijonov litrov mleka in 2300 ton žive teže piščancev in puranov, kar nedvomno pomeni velik delež pri boljši preskrbi potrošnikov, pravi med drugim: „Pogoj, da se kmetov ekonomski interes uresničuje, so konkretni programi razvoja proizvodnje in združevanja v zadružnih organizacijah in natančno opredeljene oblike združevanja dela sredstev in zemlje, pa tudi točno razdelani medsebojni odnosi v smislu skupnih vlaganj, rizika in skupne delitve ustvarjenega dohodka. To je tudi vodilo kmete, da so ustanovili zadrugo. V tej zadrugi z devetimi temeljnimi Organizacijami združuje sredstva, zemljo in delo 1794 zadružnikov in 130 delavcev. Poleg ekonomskega interesa so v taki organiziranosti prišle do izraza tudi vse samoupravne pravice združenih kmetov.” Ugotavlja, da je za kmeta pomembno, da mu združevanje pomeni večjo proizvodnjo, večji dohodek in da mu odpira pot v novo tehnologijo, ki je produktivnejša in mu zagotavlja dolgoročne možnosti prodaje, pa tudi zmanjšuje riziko v proizvodnji — pri sami investiciji. Če vse to pretehtamo, nam slika smotrnosti take organiziranosti postane bolj jasna, kar v našem primeru kažejo tudi dveletni rezultati. DOGOVORE JE TREBA SPOŠTOVATI . . . Kmetje preko svojih delegatov v samoupravnih organih ali pa direktno z referendumi odločajo o vseh bistvenih zadevah v zadrugi. Žal se še vedno dogaja, da posamezniki in predvsem pa proizvajalci v ekonomsko težjih pogojih pozabljajo na sprejete dogovore in obveze. To velja še zlasti za tiste člane zadruge, ki ustvarjajo del svojega dohodka izven kmetijstva. Tak odnos kajpak negativno vpliva na realizacijo zastavljenih nalog. Za tak odnos je treba iskati vzroke tudi v še ne dovolj izdelanih dohodkovnih odnosili med kmetom in zadrugo. Še vse preveč se poslužujemo kupoprodajnih odnosov, premalo pa skupnega vlaganja v proizvodnjo in poraždelitve rizika. V zadrugi so dobro urejeni odnosi pri pridelovanju hmelja in meri pa v prireji mleka in govejega mesa. Pridelovanje hmelja je lahko primer, kako podružblja-ti proizvodnjo v zasebnem sektorju, saj so prav tu doseženi prvi uspehi glede združevanja zasebnih parcel v velike komplekse, ki omogočajo uporabo sodobne tehnologije, ne da bi posegli v lastništvo nad zemljo. V proizvodnji hmelja so se prve pojavile tudi strojne skupnosti (še pred sprejetjem zakona o združevanju kmetov), po katerih so se zgledovale ostale strojne in kasneje proizvodne skupnosti. Združevanje kmetov v skupnosti omogoča pocenitev vlaganj in uvajanje sodobne tehnologije, s tem pa tudi manjše proizvodne stroške. TUDI V ŽIVINOREJI ODPRAVITI KUPOPRODAJNE ODNOSE Na področju prireje mleka in govejega mesa je stanje precej slabše. Od storitvenega pitanja, ki smo ga poznali in tudi dobro vpeljali v proizvodnjo, smo zopet prišli na navadno kupoprodajn pogodbo. Na to so največ vplivale tržne prilike. Če govorimo, da so dohodkovni odnosi med kmetom in zadrugo slabo vzpostavljeni, potem, velja to še v večji meri za odnose med zadrugo in predelovalnimi organizacijami. Največkrat gre za kupoprodajne odnose v tem smislu, da zadruga dobi za svoje delo določen znesek marže, še daleč pa ni udeležena na delu dohodka, ki se z določenim pridelkom ustvari. Ko govorimo o nalogah v srednjeročnem obdobju, se je treba soočiti, daje prav področje dohodkovnih odnosov naloga, ki ima prednost. Pri tem bo zelo pomembno, da bomo v zadrugi uveljavili pravno vsebino odnosov kmet - zadruga. To pa je združevanje dela, 1 sredstev in zemlje, delitev proizvodnega rizika in pravilno zastavljeni dohodkovni odnosi na vseh področjih pitanju piščancev, v manjši proizvodnje. $ S N S ! * * r s * * s s * § N I N ! S * s * ! * ! s * s s s «X ! m Mi ! M \ * * * Ž ! ! «o : i i i Delegatska vprašanja Koliko se je zmanjšala zaposlenost v upravnih organih? Delegacijo krajevne skupnosti Vransko je zanimalo, koliko se je zmanjšala zaposlenost v upravnih organih, očLkar so se nekatere naloge prenesle na samoupravne interesne skupnosti. S prenosom nalog na samoupravne interesne skupnosti v oktobru 1975 se je število zaposlenih v upravnih organih zmanjšalo za štiri delavce, na samoupravne interesne skupnosti pa so bila prenešena dela in naloge socialnih služb. Področje ostalih družbenih dejavnosti pa so pokrivali samo z enim delovnim mestom, to je analitikom za družbene službe, ki pa je v letošnjem letu v fazi ukinitve. Posebna komisija pri izvršnem svetu, ki proučuje možnosti zmanjšanja administracije, proučuje možnost zaustavitve zaposlovanja v vseh družbenih dejavnostih, hkrati pa tudi možnost zmanjševanja zaposlenih v teh. službah, predvsem na režijskih in administrativnih delih. Zakaj niso zajeta določena spominska obeležja? Delegacija krajevne skupnosti Žalec je postavila vprašanje, zakaj niso določena spominska obeležja kot so obrambni stolp in plošča o proglasitvi Žalca za mesto, stari del mesta in zaščitene domačije, kaplanija, Kacja-nova cerkev, kopica pri Nami in Hmeljar zajeti v družbenem dogovoru o varstvu zgodovinskih spomenikov. Ta dogovor je bil sprejet v letu 1978, njegov namen pa je enotno varstvo in urejanje grobišč in grobov ter vseh ostalih spomenikov, spominskih obeležij in drugih objektov, ki se nanašajo na obdobje predvojnega revolucionarnega gibanja, narodnoosvobodilnega boja in povojne izgradnje. Spomeniki, katere je navedla krajevna skupnost Žalec, pa spadajo v oskrbo Občinske kulturne skupnosti Žalec, strokovno vzdrževanje in urejanje pa opravlja Zavod za spomeniško varstvo Celje. Priprave na pomladno setev Odgovor delegaciji krajevne skupnosti Vransko. Zaradi problemov pri oskrbi z gnojili je bil sprejet republiški dogovor, po katerem se gnojila delijo na osnovi obsega tržne proiz-' vodnje, torej količine odkupa po posameznih območjih. Po osvojenem ključu delitve je za osnovno gnojenje KZ Savinjska dolina prejela 2.035 ton različnih gnojil (KAN, Urea, NPK), do konca meseca aprila pa še približno 1000 ton gnojil, s čemer je pokrito 80 % potreb pri osnovnem gnojenju. Z ozirom na to in na oceno, da imajo posamezni kmetijski proizvajalci gnojila še na zalogi, proizvodnja zaradi problemov oskrbe z gnojili ne bo bistveno prizadeta. Oskrba s semeni je razen za krompir v celoti zagotovljena, za tiste kmetijske proizvajalce, ki so 'pravočasno naročili krompir, pa je zagotovljen tudi ta. Scoda po divjadi V zvezi z naraščanjem števila divjadi in s tem škode na kmetijskih pridelkih, v vseh lovskih organizacijah . pripravljajo srednjeročne lovsko gospodarske načrte, ki pa bodo med drugim pri- pravljeni tudi na osnovi usklajevanja z ostalimi porabniki prostora (kmetijci, gozdarji) ter bodo lovskim družinam osnova za nadaljnje gospodarjenje z divjadjo, torej bo predviden tudi stalež divjadi in njen odstrel. Nujno je, da se kmetijski proizvajalci aktivno vključijo v .pripravo teh načrtov preko .krajevne skupnosti ali zadružne organizacije, zlasti pri načrtovanju programa uporabe sredstev za preprečevanje škod ter pri načrtovanju medsebojnega sodelovanja. Višino škode in plačilo odškodnine določita na osnovi določil zakona o gojitvi, varstvu in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč, oškodovanec in lovska organizacija s pismenim sporazumom. Če le-tega ne skleneta v 15 dneh od vložene zahteve, lahko vloži oškodovanec v 30 dneh od dneva, ko je zvedel za škodo, vendar najkasneje v šestih mesecih, ko je škoda nastala, prijavo povzročene škode z navedbo višine odškodnine pri komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj SO Žalec. Kako bo zastopana obrt v usmeqenem izobraževanju? To vprašanje je postavila delegacija krajevne skupnosti Žalec na izvajanje vzgojno izobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja v SRS, menili pa so tudi, da naj bi bil v gimnazijah poudarek na praksi. Obrtniki v občini Žalec se do sedaj niso vključili v nobeno posebno izobraževalno skupnost, v prilogah časopisa Delo in Vččer pa je bil objavljen skupen razpis za vpis v I. letnik srednjih šol po programih v srednjem usmerjenem izobraževanju po posameznih usmeritvah in vzgojnoizob raže valnih programih. Iz razpisa je razvidno, da se bo na primer bodoči pleskar izobraževal po programu pleskarstva v usmeritvi gradbeništva v gradbenem šolskem centru „Boris Krajger” v Mariboru, bftdoči obdelovalec kovin, v usmeritvi kovinarsko predelovalna industrija in metalurgija v Rudarskem šđlskem centru Velenje - TOZD Elektrokovinarske šole in drugih šolah v SRS. Specifičnost del bo zajeta v posameznih smereh določenih programov v usmeritvah. Enotnega programa za gimnazijo ne bo več, torej tudi gimnazije ne. Učenci se bodo izobraževali v družboslovni usmeritvi in naravoslovno—matematični usmeritvi. Učenec bo po končanem izobraževanju že usposobljen za začetek dela na področju knjižnjičarstva, dokumentaristike, arhivistike, tajništva, novinarstva, matematike, fizike, biologije, pač odvisno od šmeri izobraževanja. Kaj bo s staro graščino Grmovje? To vprašanje je postavila delegacija krajevne skupnosti Galicija, na območju katere se ta objekt nahaja. Graščina je prazna, z ozirom na vzdrževanje pa jih zanima, kdo bo objekt prevzel in v kakšne namene. Ustanovitelj doma na Grmovju je občinska skupnost socialnega skrbstva iz Celja in je zato tudi upravljalec objekta. Graščina ni primerna za izvajanje dejavnosti varstva odraslih, ustanovitelj pa v tekočem srednjeročnem obdobju ni planiral sredstev za sanacijo, delno je bilo obnovljeno le ostrešje. Ustanovitelj in upravljalec družbenega premoženja sta dolžna skupščini občine Žalec predložiti plansko usmeritev za uporabo in vzdrževanje omenjenih objektov. .. V. C. 5 ! I $ ! $ ! [ ! s * * I * N S * S N N ! s Krajevno praznovanje v Petrovčah V Petrovčah se je ob letošnjem občinskem prazniku zvrstilo več športnih in drugih kulturnih prireditev. Na svečani seji krajevne skupnosti, SZDL in ostalih družbenopolitičnih organizacij so rezervne vojaške starešine razvile svoj prapor, podelili pa so tudi spominske albume in pokale tekmovalnim skupinam športnikov. Sledil je zanimiv kulturni program, v katerem sta poleg domačinov nastopila tudi dva znana ljubljanska solista. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Petrovče Rado Rotar je povedal nekaj misli o pomenu praznika ter hkrati naštel pomembnejše pridobitve, ki so rezultat skupnega in prizadevnega dela krajanov ter spomnil na naloge, s katerimi se spoprijemajo pri razvoju svojega kraja. Med pomembnejše nove pridobitve sodijo dva otroška vrtca, pet km asfaltiranih krajevnih cest, novi propusti ob Savinji, s katerimi so odvrnili nevarnost pred poplavami, adaptirano oziroma razširjeno šolo itd. V delovnem programu omenjajo izgradnjo ceste Petrovče — Laze, ureditev starega jedra Petrovč in nove prostore za delovanje krajevne skupnosti in ostalih družbenih dejavnikov v njihovi krajevni skupnosti. Izgradnjo igrišč v Petrovčah, Arji vasi in Levcu povezujejo s prehodom na celodnevno šolo. Radi bi zgradili most čez Savinjo v Levcu, elektrificirali ozi- roma nove soseske opremili z javno razsvetljavo, računajo pa tudi na zamenjavo sedanje 160 številčne kontejnerske telefonske centrale za večjo-400 številčno. Zaija predvideva izgradnjo novih prostorov za konfekcijo, omenjajo pa tudi izgradnjo blokovnih stanovanj. Med ostalimi gospodarskimi naložbami širšega pomena bi omenili še novo mlekarno pri Alji vasi, blagovnico Name v Levcu, avtoservis, ki ga bo gradil Slovenijaavto v Levcu, v doglednem času pa tudi ureditev preskrbovalnega centra za širše pot ebe krajanov. Tk. L. Taborske novice skozi zrcalo SZDL O letošnjih programskih nalogah krajanov Tabora smo se pogovarjali s predsednikom krajevne konference SZDL Tabor Viktorjem Drolcem in njeno sekretarko Julijano Puncer. „Tabor se že od nekdaj ponaša z razvejanim kulturnim življenjem. Je danes kaj drugače? ” „Tabor je tudi sedaj razgiban,“ je dejal Viktor Drolc. Vso dejavnost poleg krajevne skup- Viktor Drolc nosti povezuje Socialistična zveza. Med letom pripravimo več raznih delovnih akcij, pa tudi prireditev se zvrsti kar precej. In tako krajanom Tabora ni dolgčas.” „In okoliški hribovski zaselki, so povezani s Taborom kot središčem krajevne skupnosti? ” „Tudi za naš primer velja, da vse poti vodijo v dolino. Okoliška naselja so navezana na Tabor in prizadevamo si, da bi krajane zbližali z urejenimi cestami. Vse več je cestnih povezav do odmaknjenih hribovskih kmetij in to je zelena luč za mlade, da ne odhajajo več v tolikšnem številu v dolino za kruhom, kot prva leta po vojni. Lahko bi navedel zgledne primere, ko krajani obdelajo tudi tisto zemljo, ki je brez gospodarev ali pa so že stari in nezmožni za delo. To še zlasti velja za košnjo trave.” „Je res, da na vašem območju še niste elektrificirali vseh kmetij? ” „Vsi kraji so elektrificirani, drži pa, da posamezne hiše še svetijo s petrolejkami. So posamezniki, ki nočejo slišati o elektriki in takim je tažko pomagati. Če si kdo premisli in bi si rad napeljal elektriko, ne bo naletel na gluha ušesa.” „Povrnimo se k cestam. Kaj imate letos v programu? ” „Gradimo oziroma moderniziramo cesto Pondor — Čeplje v dolžini dva in pol kilometra. Cesta nam veliko pomeni, saj bo povezala te kraje z asfaltom. Izgradnjo financirajo poleg krajevne skupnosti in SKIS tudi krajani. V ta namen bomo organizirali krajevni samoprispevek. V zadnjem času smo zgradili most čez Bolsko v Prekopi. Tudi pri tej gradnji sodelujemo s krajevno skupnostjo Vransko. Nasploh je treba reči, da s to sosednjo krajevno skupnostjo dobro sodelujemo.” Julijana Puncer: „Krajani Tabora in okoliških zaselkov si želimo boljše avtobusne zveze s Celjem, Žalcem in Vranskim. Jutranji avtobus odpelje šolarje za Celje kmalu po šesti uri zjutraj, ob povratku pa ne pripelje naših otrok nazaj kratko malo zato, ker se šoferju ne ljubi, da bi ustavil na celjski „Glaziji“, kjer šolarji sicer čaka- Julijana Puncer jo. Veliko pridobitev bi pomenila še ena avtobusna zveza in sicer naj bi odpeljal avtobus ob 10. ali ob 10,30 uri. Nerodno je tudi, da učenci sedmega in osmega razreda osemletke na Vranskem ne morejo pojesti kosila, ker bi sicer zamudili avtobusno zvezo.’’ Punceijeva nam je zaupala, da Taborjani te dni odpirajo nove prostore otroškega vrtca in da v okviru TVD Partizan deluje močna vrsta telovadk-žensk, med katerimi prevladujejo kmetice. To je vsekakor pohvalno. Krajani zadnji čas razmišljajo tudi o možnostih razvoja kmečkega turizma. Potrebno bi bilo le posodobiti nekaj kmečkih domačij in pripraviti gospodinje, da bi poleg postelj ponudile gostom zdravo in okusno kmečko hrano. Treba je le začeti. Tk. L. j 4. julija v Grižah j ! osrednja proslava j J 40-letnice vstaje | ! Predsedstvo občinske konference SZDL je ime- J * novalo poseben pripravljalni odbor za pripravo J * osrednjih prireditev ob proslavljanju 40—letnice * * vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije. Na prvi seji * j je bilo odločeno, da bo osrednja proslava 4. julija, * * na dan borca, v letnem gledališču v Grižah. V tem * * obdobju bo še vrsta prireditev v Žalcu in vseh * * krajevnih skupnostih, zlasti pa v Grižah, kjer slavijo J * tudi 60—letnico DPD Svobode. * * i * « * Griže in Zabukovica sta znana kraja z bogato * * zgodovino predvojnega delavskega gibanja in v času * * NOV. Letos mineva 40 let od napada na rudnik ★ X Zabukovica, kareje bila prva oborožena akcija proti ★ * okupatorju v Savinjski dolini. V Grižah je bil J * ustanovljen prvi odbor OF, pred 20. leti pa je bil v J * Grižah prvi občinski pražnik, katerega slavimo v J * spomin na 7. julij 1941, ko je bila prva množična * * propagandna akcija proti okupatoiju v dolini. Torej * J vrsta pomembnih obletnic. * * * * v Za izvedbo proslav je bilo imenovanih več pod- J * odborov. V pripravi je bogat kulturni program. V J * Zabukovici in Grižah bodo odkrili spominski plošči, * * izdana pa bo tudi posebna spominska značka. * * Organizirani bodo pohodi planincev, tabornikov in J * drugih udeležencev ob sporni iških obeležjih NOV. * * Ob tej priliki bo izšla obsežna monografija o bogati J * zgodovini in sedanjosti ljudi teh krajev. Na slav- ★ J nostni seji zborov skupščine občine bo predvajan * * nov film o znamenitostih in značilnostih naše * * občine itd. $ * ★ ★ O podrobnejšem programu vseh slovesnosti pa še * * kaj več v prihodnji številki občana. * X JANEZ MEGLIČ X X¥M+++M*M+*+*t+***+*++**++++++*+*+************ Srečanje slovenske mladine s Koroško Trstom in Gorico Pred nedavnim je bilo v Ravnah na Koroškem drugo srečanje predstavnikov OK ZSMS iz obmejnih občin Slovenije ter OK ZSMS Škofja Loka in Žalca s predstavniki krajevnih združenj slovenske mladine iz Koroške, Trsta in Gorice. Srečanje je imelo namen oceniti dosedanje sodelovanje in pomeni iskanje novih smernic za nadalnje akcijsko sodelovanje. Kljub zastoju sodelovanja, katerega je bilo čutiti, so bili v zadnjih mesecih storjeni vidni koraki napredovanja v obliki raznih predvanaj, obiskov OK ZSMS po krajevnih združenjih južne Koroške, izdelan je tudi skupen delovni program kot znak ponovnega sodelovanja. Z željo po nadaljnjem dobrem sodelovanju so bili sprejeti zaključki, da se navežejo delovni stiki z ostalo slovensko mladino tako na avstrijski, kot na italijanski strani. Prav tako je potrebno skrbeti za celovitejše informacije sodelujočih, kar bomo nedvomno dosegli z izmenjavo informativnih glasil, lokalnih časopisov, seveda pa je sodelovanje potrebno razvijati na vseh področjih, tako na kulturnem, športnem kot na izobraževalnem in idejnopolitičnem. V okviru srečanja je bil tudi ogled nekaterih kulturnih in zgodovinskih objektov. > Tretje srečanje sodelujočih bo na južnem Koroškem v mesecu oktobru. I. TERGLAV Sprejem pionirjev v ZSM Bliža se čas, ko bodo pionirji 7. razredov osnovnih šol vrnili pionirske kape in rutice. Svečana centralna prireditev sprejema pioniijev v vrste Zveze socialistične mladine Jugoslavije bo 25. maja >jb 10. uri v dvorani Hmeazda. Pionirji bodo po svečani zaprisegi postali mladinci, postali bodo člani množične vzgojne in družbeno—politične organizacije ter s se s svojim aktivnim in vzornim delom nenehno borili za to, da bodo uresničevali načela in smotre socialističnega samoupravnega razvoja. Ob sprejemu pioniijev v ZSM iskreno čestitamo! j j Nova v Šempetru Šempetrčani so v zadnjem času pridobili novo, sodobno urejeno in opremljeno restavracijo s kuhinjo, ki lahko postreže tudi večje število gostov. Poleg kuhinje in točilne mize je gostom na voljo 50 sedežev. Restavracija je odprta tudi ob nedeljah, kar je velika pridobitev tudi za številne turiste, ki obiskujejo šempetr-— kopanine in jamo Pekel. Ker Šempeter doslej ni imel takšnega gostinskega lokala, so turisti bili primorani iskati gostinske storitve v sosednjih krajih. Investitor nove restavracije je Hmezda Žalec — TOZD Hmeljar. Pogled na Šempetru. urejen in opremljen del nove restavracije v Sadovnjak v cvetju Ji r V Libojah so praznovali Tretjega maja 1943 je odšla iz Liboj večja skupina krajanov v partizane. Krajani so si izbrali ta spominski datum za krajevni praznik. Letos so ga praznovali minulo nedeljo v hrib Brnica nad Libojami. Še pred tem je bila v domu Svobode Liboje slavnostna seja skupščine in sveta krajevne skupnosti in ostalih družbenopolitičnih organizacij. Na Brnici je bil potlej kulturni program v katerem so nastopili člani DPD Svoboda Liboje in ansambel Francija Zemeta iz Vojnika ki je poskrbel tudi za zabavni program. Krajani so ob tej priložnosti odprli skromno zgradbo (barako) ki jim bo pozneje služila kot zbirališče planincev in drugih krajanov. Računajo namreč, da jo bodo razširili in opremili. Na tem srečanju je govoril predsednik krajevne konference SZDL Jernej Košto-maj. Udeleženci so se po programu zadržali skupaj v sproščenem veselju in obujanju spominov. N J Predstavljamo vam Petrovče „Savinjska dolina. Dolina zelenega zlata. V njej leži moj najljubši kraj. Majhen je, nepomemben, na zemljevidu le pikica med pikami. Toda zame je to najlepši kraj na svetu.” Takole je Petrovče opisala ena od učenk tamkajšnje osnovne šole, ki nosi ime Miroslava Širce. Krajevna skupnost Petrovče, ki leži med Celjem in Žalcem, je ena izmed večjih v žalski občini. V osmih naseljih, koli- kor jih je vključenih v krajevno skupnost, živi 2822 prebivalcev. Čeprav gre za vaška naselja, najdemo v tej krajevni skupnosti celo vrsto različnih dejavnosti - krojaško, knfetijsko, obrtne dejavnosti, zdravstvene, čedalje večji razmah doživlja trgovina in še bi lahko naštevala. V teh dejavnostih je zaposlenih 630 krajanov, s kmetijstvom pa se ukvaija približno 18 % prebivalcev. V središču naselja, stoji osnovna šola, ki je pred enim letom prešla iz dvoizmenskega pouka na enoizmenski in omogočila podaljšano bivanje za učence prvih treh razredov. Veliko pozornost posvečajo krajani svojemu kulturnemu razvoju in podpirajo delo svojega prosvetnega društva Jože Bervar, ki ima svojo dramsko likovno in recitacijsko sekcijo, v jeseni pa se jim bodo pridružile še folklorna skupina ter moški pevski zbor. IJ I Bronaste značke OF * ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ * ★ ★ * ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ Na Polzeli so ob praznovanju dneva OF in prvega maja pripravili proslavo, na kateri so podelili tudi bronaste značke OF in pismena priznanja. Prejeli so jih Leopold Ribič, Lovro Ogris, Franjo Dobravc, Cirila Tomšič, Ludvik Cizej, Marjan Sever, Martina Jurjevec in Stanko Satler. Ob tej priložnosti so pripravili tudi prisrčen kulturni program. Predsednik KK SZDL Polzela Dani Pfeifer izroča bronasto značko OF Leopoldu Ribiču Neenotnost občanov V krajevni skupnosti Žalec so si občani naselja Pore-ber že nekaj let prizadevali za pridobitev javne razsvet-ljavfc Uspelo jim je, nekaj dni pred prvim majem je v tej četrti zagorela cestna razsvetljava. Akcija pa ima tudi grenak priokus, izkazalo se je, da vsi občani le ne znajo ceniti takšne pridobitve. Nekateri namreč še do danes niso poravnali deleža, ki bi ga morali prispevati. Žal so med njimi tudi takšni, ki imajo visok standard, pa kljub temu niso pripravljeni na sosesko solidarnost. Vprašanje je, če lahko občani tega naselja tudi v drugih primerih računajo na njihovo pomoč in solidarnost? Novi predsednik Vili Vybihal Na rednem občnem zboru planincev na Polzeli so mladi planinci iz osnovne šole Polzela pripravili prijeten kulturni program, svojim mentorjem in planinskim vodnikom pa so se zahvalili s šopki cvetja. Občni zbor je izzvenel v oceni dosedanjega dela pa tudi o vključevanju njihovih planincev v razne druge dejavnosti. Tudi finančno so si nekako opomogli, največ sredstev pa porabijo za organizacijo planinskih pohodov in orientacijskih tekmovanj. Ernestu Jelenu in Ilonki Pfeifer so ob tej priliki podelili priznanji TKS ob življenjskih jubilejih, izvolili pa so tudi novo vodstvo. Za predsednika so izbrali Vilija Vybihala, izrekli pa so tudi zahvalo dosedanjemu predsedniku Stanetu Štormanu. Novo vodstvo čaka veliko dela z mladimi, mnogo pa bo treba napraviti še pri vzgoji članstva ter strokovnega amaterskega planinskega kadra. B. JORDAN Pestro delo PD Zabukovica Med planinskimi društvi, ki so v preteklem mesecu pregledali in ocenili delo v letu 1980, je bilo tudi PD Zabukovica. Društvo je v lanskem letu praznovalo 30. letnico obstoja, jubilej pa so praznovali na planinski postojanki HOM, ki so jo obnovili in ji uredili okolico. Pri delu so jim pomagali tudi mladinci OO ZSMS iz Griž, ki so organizirali „brigadirski dan”. Postojanka je ob jubileju dobila tudi telefonsko povezavo z dolino, k temu pa je veliko pripomogel vod teritorialne obrambe krajevne skupnosti Griže, kije pomagal pri napeljavi. V oceni dela so močno poudarili razvitost izletništva, ob tem pa se člani udeležujejo vseh večjih spominskih pohodov. Zelo aktivna je njihova planinska sekcija na osnovni šoli v Grižah. Društvo šteje blizu 1500 članov, delo pa se vedno bolj prenaša v planinske sekcije v posameznih organizacijah združenega dela, kjer so te skupine ustanovili. Njihovo pestro delo pa je finančno podpirala Telesnokulturna skupnost Žalec, ki je sofinancirala posamezne akcije. V društvu skrbijo tudi za podmladek mladinskih in planinskih vodnikov, gorskih stražarjev, veliko pa so naredili tudi na področju markacije. Vse priznanje društvu pa gre tudi za gojenje tradicj NOB. Pojo, da jih ji I • J V , « pkCoi iß y&ifXcssaCfSFi ccscijc pinlU^dll Zmotili bi se, če bi rekli, da upokojenci na Polzeli najraje posedajo ob zapečku. Povezani so v društvu upokojencev, ki šteje 430 članov. Imajo svoj pevski zbor, v katerem ubrano pojo, da jih je veselje poslušati*Zbor poje na pogrebih, redno pa nastopa in razveseljuje krajane tudi na raznih prireditvah. O njihovem pevskem zboru in drugih dejavnostih je tekel pogovor s predsednico društva upokojencev Marijo Slokarjevo. Pod vtisom zelo uspelega področneg koncerta na Polzeli, na katerem je iz širšega celjskega področja in Posavja nastopilo 10 pevskih zborov, nam je Marija razgrnila vse pomembne dejavnosti polzel-skih upokojencev. „Takšni koncerti so med upokojenci postali že tradicija, saj jih prirejajo vsako leto v drugem kraju. Vsi so zelo dobro obiskani in tak je bil tudi pred kratkim na Polzeli. Najbrž ne bi vse tako uspelo, če ne bi imeli pomoči mladih, pa tudi delovne organizacije so nas finančno podprle.” Poleg pevskega zbora, ki šteje 50 članov, imajo v okviru društva tudi telovadno sekcijo. Čeprav niso več mladi, telovadijo vsak ponedeljek. Kolesarijo, tečejo, plavajo, hodijo v planine in tako jim ni dolgčas. Zavedajo se, da si s tem krepijo tudi zdravje. Marija Slokar: „Vsako leto za osmi marec obiščemo varovance v domu počitka (Senek) in jim priredimo koncert. Najprej na odru zapojemo več pesmi, potlej pa se pomešamo med varovance in zapojemò vsi, skratka, takšni obiski izvenijo zelo sproščeno in prisrčno. Lahko si mislite, kaj takšno srečanje pomeni za ljudi, ki so priklenjeni zaradi bolezni ali oslabelosti na posteljo. Zelo so priljubljeni tudi pikniki ob Savinji. Obiskujejo jih tudi taki, ki težko hodijo ali pa sploh ne. Posvetimo jim še posebno skrb, saj vemo, da nas potrebujejo. Zelo se veselimo tudi izletov. Tudi letos načrtujemo več izletov. Poleg Golice bomo prve dni junija odpotovali na izlet v Sežano.” Društvo si prizadeva, da bi si zgradilo svoj dom. V ta namen so odkupili staro sušilnico, v kateri nameravajo urediti društvene prostore. Denarja res nimajo na kupu, vendar so pridni in še vedno pri volji, da zavihajo rokave in poprimejo za udarniško delo. Ob takšni zagnanosti pa tudi delovne organizacije ne bodo stale ob strani. Veliko bi še lahko napisali o delu društva upokojencev na Polzeli, pa o tem več drugič. Tk. A. Moški pevski zbor upokojencev iz Žalca pod vodstvom Ivana Gostečnika. ZASEDANJE OBČINSKE SKUPNOSTI VARSTVA PRED POŽAROM ■ 'nega spopada je že zelo / ara. Širši obseg pa je zavze- S spričo velikih svetovnih ) >jn dvajsetega stoletja, saj J a dejstvo, da sta se odvijali i mnogo večjih ozemljih, - sn je večja uničevalna sila nodernih orožij silno pove-ala nevarnosti, s katerimi ojna ogroža kulturno dedi-čino človeštva. Prizadevanja, sprejeti do-ument o zaščiti kulturnih obrin, ki bi ga upoštevale se dežele sveta, so se pove-ala po prvi, zlasti pa še po rugi svetovni vojni. Sprejeti i bili razni dokumenti, ki a jih niso podpisale vse ržave. 14. maja 1954 pa je ila v okviru UNESCA na leddržavni konferenci v aagu sprejeta konvencija, ravilnik in poseben Proto-ol o varstvu kulturnih obrin v primeru oborožene-a spopada. V sprejetih dokumentih je •gotovljeno, da vsaka škoda a kulturnih dobrinah zade-a kulturno dediščino vsega človeštva in je torej treba agotoviti mednarodno var-tvo vseh ktiltmih dobrin. V onvenciji je opredeljeno, aj sodi med kulturne dobrine in način zavarovanja v vojni, podpisnice pa tudi obvezuje na priprave za varovanje že v mirnem času. Naša država je že 1955. ieta podpisala in ratificirala konvencijo, ki je kot zakon veljavna in obvezna tudi za ozemlje SFRJ. Obrambne priprave na področju varstva kulturne dediščine potekajo tako v kladu s haaško konvencijo m drugimi predpisi, ki upoštevajo specifični način naše brambe. Priprave pa so usmeijene tudi v varstvo kulturne dedi- ščine v izrednih razmerah n. pr. elementarnih nesrečah. Skoda, ki šo jo povzročili potresi (Skopje, Posočja, Crna gora), je zaostrila nujnost teh priprav. Izkušnje iz preteklih vojn in elementarne nesreče kažejo, kako pomembne so mirnodobne priprave, zlasti na področju dokumentacije. Vsestranska in precizna dokumentacija je pogosto edina možnost za vrnitev (ob odtujitvah) ali popravilo oz. rekonstrukcijo spomenikov (n. pr. obnova Varšave po II. svetovni vojni). Zato je dokumentacija ena prioritetnih nalgg strokovnih oiganizacij. Njihova šibka kadrovska zasedba in obilica drugih nalog pa povzročata, da je še premalo opravljenega na tem področju. Najkvalitetnejše premične spomenike (slike, plastike itd.) je treba spraviti v posebna skrivališča, ki morajo biti za to pripravljena. Ker je to strokovno zahtevno, veljajo za izbor teh spomenikov res strogi kriteriji. Najpomembnejši nepremični (arhitekturni) spomeniki bodo v primeru vojne obeleženi z mednarodnim znakom, ki ga predpisuje haaška konvencija. Razni zaščitno gradbeni ukrepi za nepremične spomenike spričo pomanjkanja sredstev za enkrat niso predvideni. Za vsak nepremični spomenik pa bi moral biti določen oskrbnik (varnostnik), ki bi na osnovi posebnih navodil skrbel za spomenik (n. pr. hitre intervencije v primeru kraj, požarov itd.). Te naloge bi morale biti opredeljene v obrambnih načrtih krajevnih skupnosti. To pa je naloga, ki nas še čaka. ANKA AŠKERC Varaždinski pevci v Žalcu V počastitev obletnice osvoboditve je Hmezadovo dvorano ogrela pesem moškega pevskega zbora Zanatlija iz prijateljskega Varaždina. Predsednik KUD Svobode iz Žalca Janez Kroflič je dragim gostom izrekel toplo dobrodošlico, v kateri je poudaril veličino sodelovanja med narodi in narodnostmi. Naše 'prijateljstvo se je ta večer zlilo v pesem. V njej je bilo izpeto vse, kar nas povezuje, kar nas plemeniti: ljubezen ZAPOJTE Z NAMI V okviru prireditev ob 60-let-nici Svobode in ob prazniku OF so v Grižah pripravili prireditev Zapojte z nami. Najprej so poslušalce pozdravili najmlajši iz vrtca, nato pa je spregovoril Rafko Funkl, ki je bil med ustanovitelji prvega odbora OF v Grižah. Nastopilo je več pevskih zborov, med njimi dva iz osnovne šole Nade Cilenšek Griže ter ženski pevski zbor Svobode, ki letos praznuje 40-letnico obstoja. Prireditev so zaključili mladi pevci iz Šempetra. Prireditev je uspela, škoda pa je, da ni bila popestrena z instrumentalno glasbo, saj bi bila tako še privlačnejša. F. JEŽOVNIK Pri društvu Oton Zupančič Salzburgu Ob dnevu zmage je naše slovensko kulturno in športno društven Oton Župančič iz Salzburga v Avstriji proslavilo še 40-letnico ustanovitve OF. Poklonili so se spominu predsednika Tita. V programu je sodeloval ansambel Savinjskih sedem. Društvo združuje delavce iz Slovenije in drugih republik, ki so na začasnem delu v Salzburgu in neposredni okolici. Izredno pohvalno je tudi to, da sta člana tega društva generalni konzul SFRJ v Salzburgu tov. Novak Brkovič in konzul Milan Djordjevič in se redno udeležujeta vseh akcij in prireditev. Enako še nekateri drugi delavci konzulata. Na obč$em zboru so pregledali in ocenili dosedanje delo, sprejeli nov program in izvolili novo vodstvo. Obiskati nameravajo tudi hišo cvetja z grobom pre ninulega predsednika Tita. Soi jlovanje z našo občino, ki im: preko SZDL pokro- vih jstvo nad društvom, žele še razkriti, zlasti se dobro_ razvija po’ ezava mladih z OŠ Peter Spiajc — Jur. Pravkar jim je uspelo organizirati dopolnilni pouk v slovenščini. isotne je pozdravil s kraj- šim nagovorom Ivan Robič, predsednik občinske konference SZDL, v sestavu delegacije do domovine, skrb, da bomo ohranili pridobitve, ki so bile izbojevane. Najtopleje pa so glasovi zazveneli v spomin tovarišu Titu. Njegov nepozabni lik človeka je s pesmijo Fala izzvenel pretresljivo in ponosno. Premalo nas je bilo v dvorani, premalo za tako spontan in prisrčen nastop zbora. Težko bi povedali, kaj je bilo najlepše, vemo le, daje bilo vse neppzab-no. Vsako pesem smo nagradili z navdušenim ploskanjem, saj se zbor odlikuje s prisrčnim nastopom, dobrimi solisti in pevci. Program, ki so ga izvolili, je izbran in pester. Dirigent je Stjepan Mikac. Zbor je njegoovo delo. S tem mu je izražena najtoplejša zahvala in pohvala. Je tudi komponist. Za 800—letnico prvih zapiskov o mestu Varaždinu, ki jo praznujejo letos, je napisal skladbo Lublenome gradu, kjer je solo odpel basist Zvonimir Aračič. Kot solistka je z zborom Zanatljija nastopila sopranistka Zlatka Kozmus v pesmi Na oknu glej. V pesmi Furt burne skup, ki je zakletev tovarišu Titu, da „slobodu nemo nikom dali, krvavo još je se za nami, tebe nema več pred nami, al’ ti buš sigde i furt z nami“, sta solo pa so še bili Breda Verstovšek, Albert Golob in Janez Meglič. —ez Vse /bralce, kot tudi zunanje sodelavce—dopisnike obveščamo, da se je uredništvo Savinjskega občana preselilo v nove ^prostore gasilskega doma v Žalcu, Heroja Staneta 1, telefonska številka pa je še nadalje 710-671. Uredništvo REVIJA OTROŠKIH ZBOROV - V dvorani Svobode na Polzeli je bila v mesecu mladosti revija otroških in mladinskih zborov. Nastopilo je 12 zborov iz vseh osnovnih šol občine. Predstavili so se vsak s tremi pesmicami. Revija je pokazala, daje vžalski občini mnogo mladih pevcev, ki jim pedagogi posvečajo vso škrbin znanje, da bi jim vlili ljubezen do slovenske pesmi in jim dali potrebno znanje, da bodo lahko pozneje s petjem nadaljevali v odraslih pevskih zborih. Na sliki: Otroški pevski zbor iz osnovne šole Galicija, ki ga vodi Milica Hrovatič. T. TAVČAR navdušili odpela tenorist Krsto Kero in Zvonimir Aračič. Zagorsko narečje nas je spominjalo na lepo in sončno hrvatsko zagorje, na ljudi širokega srca, na klepet ob kupici. Ponosno je izzvenel bariton Ivice Lukovečkiga v pesmi Dragom Zagorju, pretresljivo in lepo bas Stanka Ilčiča v pesmi Suza za zagorske brege. V drugem delu koncerta se nam je predstavil tamburaški orkester pod vodstvom dirigenta Božidarja Ostoiča, ki je samostojno izvedel skladbo Variacije v miniaturah, spremljal pa je tudi zbor. Mladi v orkestru so porok, da bodo nadaljevali delo. Isto velja za zbor. Čeprav je nekaj pevcev že v zrelih letih, pa je njihova pesem bila polna mladostnega žara. To pa je dovolj, da bodo prihodnje generacije veselje do petja vzele kot bogato dediščino. Kar žal nam je bilo, ko so odhajali z odra. Se dolgo nas je spremljala dobrodošlica, ki je skozi zadnjo odpeto pesem toplo in iskreno vabila: „Pridi mi pridi, prijatelj, v lepi moj zagorski dom ...” —a Mednarodno priznanje Vinku Kolencu Nas kmetijski strokovnjak na področju hmeljarstva dipl. ing., Vinko Kolenc 'je postal predsednik mednarodnega hmeljarskega biroja, kar je nedvomno veliko priznanje našemu občanu. ’ Sicer pa Vinka Kolenca poznajo in cenija kot sposobnega organizatorja in usmerjevalca hmeljarstva v Sloveniji in v Jugoslaviji, pa tudi na mednarodnem področju, zato je vodstvo nedvomno prišlo v prave roke. Ing. Kolenc ima nedvomno velike zasluge v organizaciji in podružbljanju hmeljarske proizvodnje, saj ravno odnose v hmeljarstvu lahko dajemo za zgled drugim. Ima velik delež pri ustanovitvi in uspešnem delovanju Slovenske poslovne skupno- V GOTOVUAH TUDI ŽENSKI PEVSKI ZBOR V času, ko se gotoveljski moški pevski zbor pripravlja na devetdesetletnico obstoja, so se ojunačile tudi ženske. Pred tedni so ustanovile svoj pevski zbor, ki šteje preko trideset članic. Sestav je sila pisan, saj so v njem kmečka dekleta, delavke, uslužbenke in celo srednješolska profesorica je med njimi. Prvič so se predstavile ob kresovanju za 1. maj, ko so ubrano zapele nekaj pespii. Ob praznovanju krajevnega praznika pa upajo, da bodo ob pomoči moškega zbora pripravile samostojen koncert. -dk PRIPRAVE NA SPOMENIK REVOLUCIJE Združenje ZB NOB Polzela je sestavilo poimenski seznam vseh žrtev okupatorja, to je padlih borcev, talcev in umrlih v taboriščih iz območja krajevne skupnosti Polzela. Njihova imena bodo vklesana v spomenik revolucije na Polzeli. Seznam je na vpogled v prostorih krajevne skupnosti Polzela, vabijo pa vse zainteresirane krajane, posebno sorodnike žrtev, da si ta seznam ogledajo vsako sredo popoldne ter ga eventuel-no dopolnijo oziroma dajo nanj pripombe. S tem želijo doseči, da bi bil seznam kar najbolj popoln, kajti kasnejših pripomb, ko bo spomenik v končni fazi izdelave, ne bo več moč upoštevati. M. MEDVEŠČEK sti za hmelj. Dobro zastavljeno delo je spodbudilo tudi ostale hmeljarje v Jugoslaviji, da so se začeli organizirati in sodelovati. Iz takih pobud je zaživela jugoslovanska formacija za hmelj s skladom rizika za pospeševanje izvoza hmelja. Vinko Kolenc se je uveljavil kot njen predsednik. Tovariš Kolenc se zaveda odgovornih nalog, ki jih je prevzel hkrati z novo funkcijo. V generalnem sekretarju biroja dr. Petru Pavliču (je naše gore list) ima dolgoletnega sodelavca in prijatelja in tako mu bo laže opravljati zastavljene naloge predsednika mednarodnega hmeljarskega biroja. Čestitamo! MLADINSKI KONCERT „MLADI-MLADIM” Občinska konferenca ZSMS Žalec pripravlja v mesecu maju velik koncert mladinskih skupin, ki se ukvarjajo z glasbenim . ustvarjanjem. Na koncertu se bodo predstavile mlade skupine in posamezniki, ki so „umetnir ki“ na tem vse bolj privlačnem in zanimivem področju. Koncert bo v, Preboldu na prostem v soboto, dne 23. màjà 1981. A/i' RAZSTAVA „VARNOST IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA ■ V Hali Golovec v Celju bo od 29. maja do 7. junija odprta razstava „Varnost in družbena samozaščita.” Mladina, člani- komitejev za SLO in DS, občani in delovni ljudje občine Žalec si bomo lahko to razstavo ogledali 4. junija od 8. do 18. ure. Zanjo’ bomo organizirali posebne avtobusne prevoze. S programom ogleda pa bodo seznanjeni vsi komiteji za SLO in DSZ. J. K. Prebrali smo v tisku naših kolektivov V PREBOLDU ŽELIJO BOLJŠE TELEFONSKE ZVEZE „Telefonirati kam iz Prebolda je velik problem,“ ugotavlja dopisnik v aprilski številki glasila TTP Crna mačka. Problem je v tem, ker nimajo dovolj linij in tako so te hudo obremenjene. Zato krajevna skupnost Prebold v sodelovanju z delovnimi organizacijami in območno SIS za PTT promet pripravlja dokumentacijo za napeljavo novega omrežno skupinskega kabla iz vozelne centrale Šempeter do Prebolda. S sedmimi novimi vodi bo možno močno razbremeniti obstoječe linije in omogočiti v naslednjem srednjeročnem obdobju montiranje nove 600 številčne avtomatske telefonske centrale. DS TTP so v ta namen že odobrili svoj delež 1.375.964 dinarjev. PIVOVARNE UVAŽAJO HMELJ V novi številki Hmeljarja, glasila delavcev SOZD Hmezad, smo med drugim prebrali, daje Gospodarska zbornica sklicala sestanek porabnikov hmelja z namenom, da bi se dogovorili, koliko hmelja bo letos potrebovala pivovarska industrija za nemoteno proizvodnjo piva. Pa se povabljenci sestanka niso udeležili, kljub vabilu Splošnega združenja kmetijske in živilske industrije, da se sestanka naj le udeležijo. In tako predelovalci nimajo podatka, koliko hmelja bo na voljo. Le pridelovalci iz SR Slovenije so obvestili predelovalce, da lahko računajo s 1000 do 1100 tonami hmelja. Jugoslovanska pivovarska industrija letno potrebuje nekako 2500 ton hmelja. Lani so dobili od najavljenih 2685 ton vsega le 1700 ton in tako so ga delno morali uvoziti. ŠE O PRIDELKU HMELJA — „Hmeljar“ objavlja na prvi strani poročilo o proizvodnji hmelja. Ugotavlja, da smo v preteklem letu dosegli rekordne razultate v lastni, pa tudi v kooperacijski proizvodnji ne glede na to, da je neuije uničilo 100 ha nasadov. Skupno so pridelali 2.723 ton hmelja ali za 22 odstotkov več kot leto poprej. V aprilski štev. tovarniškega glasila Ferralit smo zasledili, daje kolektiv v prvem tromesečju tekočega leta ustvaril rekordni izvoz svojih izdelkov na tuja tržišča. Izvozne rezultate, ki znašajo 4.661.522 dinagev so nasproti istemu obdobju lani presegli kar za 138 odstotkov. Tako ugoden začetni start jih spodbuja, da bodo dosegli ali presegli celoletne planske naloge pri izvozu. / PRIZNANJA NAJBOLJŠIM - Letošnja priznanja Feralita so podelili na podlagi pravilnika, ki so ga potrdili samoupravni organi. Bronasti kipec so prejeli: Olga Ivnik, Albert Ramšak, Vili Sternad, Izet Ibishi, Ivanka Krašovec, Hedvika Petek, Ivan Potočnik in Zora Radišek. Zaradi uspešnega sodelovanja in dobrih poslovnih stikov so grejeli letos priznanja Ferralita in bronasti kipec: Železarna Štore, Železarna Ravne na Koroškem in Izvršni svet skupščine občine Žalec. ZASADILI SO LOPATE NA NOVI LOKACIJI V uvodnem poročilu glasila Juteksa Žalec - Obveščevalec - so zapisali, daje bil letošnji praznik dela za kolektiv posebej pomemben, saj so zasadili krampe in lopate na novi lokaciji na Ložnici za izgradnjo nove sodobne tovarne. S tovarno na novem prostoru bo zagotovljen načrtovan razvoj podjetja, ki bo z večjo, močnejšo in modernejšo proizvodnjo zagotovila zaposlenim večji kos kruha. Dalje ugotavljajo, da je delovna organizacija dosegla v I. četrtletju tekočega leta zelo ugodne rezultate, zlasti še v TOZD Talne obloge. OZD je sorazmerno dobro preskrbljena z materiali. Močan izvoz v ZSSR in višji tečaj dolarja sta v zadnjih mesecih povečala iztržke. DOBRA PRIPRAVLJENOST ENOT CZ . V majskih Obvestilih glasila SIP Šempeter ugotavljajo dobro pripravljenost enot CZ. Takole pišejo: „V okviru republiške akcije NNNP smo tudi v naši DO začeli pospešeno opremljati in uriti enote CŽ. Torkova štabna vaja in kasneje oddelčna vaja vseh pripadnikov CZ sta dobro uspeli. OTVORITEV NOVE TOVARNE - V SIP so že napovedali praznovanje letošnjega praznika DO. V programu omenjajo tudi otvoritev nove tovarne kmetijskih strojev, ki bo 3. julija ob 16. uri. Sedaj hitijo s sklepnimi deli. Med drugim bodo do praznika uredili tudi tovarniško okolje. ' SREĆANJE UREDNIKOV V ŽALCU — Uredništvo Hmeljarja, glasila SOZD Hmezad, je pred dnevi pripravilo srečanje urednikov tovarniških in drugih glasil, ki tiskajo svoje časopise v Aera - TOZD Grafika. Na to že tradicionalno srečanje so bili povabljeni tudi ostali uredniki in predstavniki žalske občine, ki usmerjajo glasila javnega obveščanja. Srečanje urednikov v Žalcu je bilo organizirano v okvira 50-letnice obstoja Hmeljarja. Po pozdravnem nagovoru urednika Hmeljarja Vilija Vybihala so udeležence pozdravili še predsednik občinske konference SZDL Žalec Ivo Robič in predsednica sveta za informiranje Ivanka Kragl. Po sproščenem razgovora, kije potekal v dvorani skladišča hmelja Hmezad^ so si udeleženci ogledali še hmeljarski muzej in Ribogojnico. Predstavnik Javnè tribune, glasila SZDL Šiška, je napovedal, da bo naslednji sestanek urednikov še to jesen na Gorenjskem. Na posnetku so udeleženci sestanka na terasi Hmezadovega skladišča hmelja. Športno in kulturno delo invalidov Šport in rekreacija sta pomemben del invalidovega življenja, saj se v njem fizične in psihično rehabilitira, hkrati pa je to tudi oblika, kjer se invalidi srečujejo in med seboj zbližujejo. Invalidi društva za rekreacijo in šport invalidov občine Žalec organizirajo in se udeležujejo raznih športnih tekmovanj. Tako so tekmovali na področnem tekmovanju v streljanju z zračno puško v Slovenj Gradcu, kjer so dosegli lepe uspehe. Ob mednarodnem dnevu invalidov je šahovska sekcija invalidov pripravila ekipni šahovski brzopotezni turnir, na katerem je sodelovalo devet ekip, med njimi tudi ena iz Avstrije. Zmagala je ekipa Društva invalidov iz Maribora, prva ekipa žalskih in- OKREPUENE GASILSKE VRSTE V BRASLOVČAH V zadnjih dneh marca je GD Braslovče organiziralo predavanja za gasilce in pripadnike civilne zaščite. Poleg domačih gasilcev so se predavanj udeležili tudi gasilci Pariželj in Letuša. Slušatelji, med katerimi je bila tudi ženska desetina iz Braslovč, so se seznanili s prvo pomočjo, taktiko gašenja požarov in praktičnimi vajami. Po predavanjih so znanje udeležencev preverili s testi, ki sojih vsi slušatelji pozitivno opravili. M. ŠOŠTARIČ validov je bila tretja, druga ekipa pa peta. Po tem turnirju je bil še turnir posameznikov, na katerem so bili najboljši trije iz Žalca. Udeležili so se tudi tradicionalne kegljaške prireditve v borbenih partijah za svetovno listo invalidov v Preboldu. Tekmovanja se je udeležilo 23 ekip s 138 nastopajočimi, ekipa invalidov Žalec I pa je na tem tekmovanju zasedla osmo mesto. Člani društva so se udeležili tudi letošnjega pohoda ob žici okupirane Ljubljane. Invalidi se aktivno vključujejo v kulturno prosvetno dejavnost. Tako je invalidski upokojenski pevski zbor sodeloval na koncertu v Vinski gori, kjer je prejel pohvalo, konec meseca maja pa se bodo invalidi udeležili srečanja invalidov na Graški gori, kjer bodo sodelovali s kulturnim programom. To srečanje organizira koordinacijski odbor društev invalidov celjske regije. J.^GOLOB Nadomestila za OD Za 15. sejo zborov skupšč ne Skupnosti otroškega var: /a «Slovenije, ki bo 27. maj a 19ol, je med drugim pripravljen tii4| predlog sklepa o uskladitvi a> domestil OD za porodniški o-pust v letu 1981. Osnova zà uskladitev teh nadomestil je Samoupravni sporazum o u. :s-ničevanju pravic do porodni:. e-ga dopusta, Samoupravni spe razum o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981—1985 ter porast čistega osebnega 'dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v letu 1980 in vjanuaiju 191. V kolikor bosta zbora sprejela predlagani sklep, bodo usklajena nadomestila tistim upravičencem, ki so že več ko 6 mesecev zadržani z dela zave jo poroda ali nege otroka, odstotek povečanja pa bo različen * glede na osnovo, na podlagi katere sprejema upravičenec nadomestilo in sicer: — upravičenec, kateremu je bilo nadomestilo OD določeno po osnovi iz leta 1979, se poveča nadomestilo od 1. 1. 1981 leta za 18,6 %, od 1. 7. 1981 pa še za 12 % ■ — upravičencem, katerim je bilo nadomestilo OD določeno po osnovi iz leta 1980, se poveča nadomestilo od 1. 7. 1981 leta za 12 %. — povečanje nadomestila t D v višini 18,6% ne gre upnvi-čencu, ki mu je bilo nadome stilo že povečano v letu 1980. Nadomestilo OD po tem sklepu ne more biti večje od osebnega dohodka, ki bi ga upravičenec dosegel, če bi deli, prav tako ne more biti nižje, kot znaša najmanjši OD, ki ga z odlokom določi Izvršni svet skupščine SR Slovenije. Ko bo sklep sprejet, bo objavljen v Uradnem listu SRS in velja od 1. 1. 1981. leta. DANICA DOLINŠEK PARTIZANSKE DOMAČIJE V KOMENDI V počastitev 40-letnice ustanovitve OF in praznovanja 1. maja so v razstavnem salonu Komenda odprli razstavo dr. Franceta Čegnaija - Partizanske domačije. Tovariš Cegnar je bil v času NOB risar v Cankarjevi tehniki nad Taborom. Sedaj je redni profesor na ljubljanski univerzi Edvard Kardelj. Med NOB nad Taborom je spoznal številne kmetije, ki jih je po vojni narisal s čopičem in jih je razstavljal sedaj tudi na Polzeli. Razstava je bila dobro obiskana. T. T. r----------------------------N CENTER ZA USMERJENO IZOBRAŽEVANJE ŽALEC Razpisna komisija sveta Centra za usmerjeno izobraževanje Žalec razpisuje naslednja prosta dia in naloge: — 1 profesorja matematike in fizike — 1 profesorja biologije in kemije — 1 profesorja angleščine in umetnostne vzgoje za nedoločen čas s polno učno obveznostjo in — 1 učitelja za telesno vzgojo za nedoločen čas s polovično učno obveznostjo. — 1 profesorja za obrambo in zaščito za nedoločen čas Pogoj za sprejem je končana visoka izobrazba ustrezne smeri. % Kandidati naj pošljejo prijavo na gornji naslov v roku 15 dni po objavi, o izbiri pa bodo obveščeni v 15 dneh po poteku razpisnega roka. V______________________________________________:____________J dipl. psih. IRENA KLEP: Spremljanje in kontrola otrokovega učenja Skrb za otrokovo bodočnost, za njegovo življenjsko srečo in uspešnost ne smemo starši ni-kolili v celoti preložiti na tuja ramena, zlasti na ramena učiteljev in drugih delavcev na šoli. Na njegovo uspešnost v šoli pomembno vplivajo prav skrbnost in zavzetost staršev za šolo, naš odnos do šole in učenja. Spremljanje in kontrola otrokovega učenja je zato s strani staršev pomemben faktor učne uspešnosti Ugotavljamo, da je tudi med odraslimi mnogp takšnih, ki nam je vsakodnevna kontrola potrebna, ker je sicer naša delavnost nestalna in neenakomerna. To pa je še toliko bolj potrebno našim otrokom, ki so še bolj podvrženi trenutnemu razpoloženju, njihove delovne navade pa šč niso dovolj izoblikovane, njihova volja še ni dovolj močna in vztrajna. Otrok nam sicer obljubi, da se bo bolj učil, vprašanje pa je, ali bo obljubo izpolnil. Zaradi tega preudarni starši nikoli ne prepustijo otroka samemu sebi, ker bi otrok to doživljal kot ravnodušnost in brezbrižnost do njegovega učenja. Oblike spremljanja in kontrole s strani staršev so različne in se morajo spreminjati glede na otrokovo starost in zrelost. Gotovo potrebuje prvošolec veliko več pomoči staršev in vsakodnevno kontrolo kot so pregled domačih nalog, spraševanje, vadba branja in ustnega izražanja itd. Predvsem pa potrebuje mnogo spodbud, ki krepijo nje-- govo samozavest in mu pomagajo tudi preko morebitne začet-: ne naveličanosti Pozneje je primerna v višjih razredih posredna kontrola: razgovor z otrokom o šolskem delu in učnih težavah, pogovor z učitelji in svetovalci. Pravilna kontrola mora krepiti otrokovo samostojnost ih ga navajati na samokontrolo, da si bo sam postavljal zahteve in preverjal svoje šolsko in domače delo. Razgovor z otrokom o šoli naj bi bil v družini vsak dan na dnevnem redu. Tako zvemo sproti za vse otrokove šolske težave, mu svetujemo in mu pomagamo, zvemo pa tudi za njegove uspehe in se z njim veselimo. To krepi medsebojno zaupanje. Kljub kratko odmerjenemu časujakšnih pogovorov ne smemo črtati iz dnevnega reda, saj zadostuje Včasih le nekaj kratkih vprašanj. Otrok bo v teh vprašanjih čutil skrbnost, ki ga bo spremljala in spodbujala. Zgodi se, da otrok iz strahu zamolči kak svoj neuspeh in zanj zvemo šele na govorilnih urah ali na roditeljskem sestanku. Pravilno je, da se tudi v takšnih primerih poskušamo prijateljsko pogovoriti v tem smislu, da nam nne sme prikrivati neuspehov, ker ga bomo poskušali razumeti in mu pomagati Prevelika ostrost in kazni ne bodo dale otroku možnosti, da bi bil drugič v takih primerih iskren. Starši se moramo zavedati pomembnosti rednih stikov s šolo, učitelji in svetovalnimi delavci. Preko njih se nam odpira nova možnost, da svojega otroka tudi vsestransko spoznamo. Skupaj ugotavljamo otrokove x dobre in slabe lastnosti, iščemo vzroke neuspehov in najboljšo pot do rešitve. Vsi ti stiki pa tudi omogočajo' staršem, da bo pomoč vedno pravočasna in učinkovita. Večina borcev NOV je slabega zdravja Preboldski jamaiji pred vhodom v jamo Megaro. Preboldski jamarji v Bosni Med prvomajskimi prazniki se je osemčlanska ekipa preboldskih jamarjev mudila v gosteh pri speleologih v Sarajevu. Njihov namen je bil spoznati bosansko—hercegovski kras, navezati stike s tamkajšnjimi jamarji in dokumentirati nekaj jamskih objektov, v celoti pa so ga tudi uresničili. Torišče raziskovalnega dela so na pobudo sarajevskih kolegov našli v kraških masivih Po-dromanije. Raziskovali so štiri jamske objekte. Poleg 250 metrov globokega brezna Čavljak, 300 metrov dolge jame Megare na Glasinačkem polju, 600,metrov dolge jame Zijače so raziskovali tudi 2500 metrov dolgo Savino jamo, imenovano Orlo-vačo v kraju Mokro. Ker gre za jamo, ki bo turistično zelo zanimiva, so bili sarajevski jamarji zanjo še posebej zainteresirani. Preboldskim jamarjem je uspelo prodreti do sifona in tako razjasniti nejasnosti v zvezi z vodnim kanalom podzemnega toka rečice Sinjava, katerega domači jamaiji niso mogli razvozljati vse od leta 1975 dalje. Zato so temu podvigu posvetila veliko pozornosti tudi tamkajšnja sredstva javnega obveščanja. V prostorih društva inženirjev in tehnikov v Sarajevu so preboldski jamarji pripravili tudi predavanje o svoji odpravi v Južno Ameriko, hkrati pa so -prikazali tudi svoje raziskovalno delo v Savini jami. Odprava v Bosno je še en kamenček v bogatem mozaiku aktivnosti preboldskih jamarjev. Poleg izmenjave -izkušenj je njena vrednost tudi v razvijanju bratstva BREZPLAČNO SVETOVANJE INVALIDOM V prostorih Sodišča združenega dela v Celju, Gregorčičeva 6, imajo invalidi brezplačno svetovanje o invalidskih zadevah in sicer vsak drugi ponedeljek v mesecu od 15. do 16.30 ure. Pravne zadeve invalidov ureja sodnik združenega dela Edvard Centrih. S tovrstnim svetovanjem so pričeli že v mesecu aprilu. PESEM IN MLADOST Zveza kulturnih organizacij in Svoboda Žalec sta pripravili tradici-onalno prireditev Pesem in mladost, na kateri sp sodelovalu učenci osnovnih šol iz Žalca, Varaž- f dina, Mozirja, Velenja in Celja. Udeleženci so sami napisali besedila za pesmi, ki so jih izvajali, uglasbili pa so jih glasbeni pedagogi. Spremljal Jih je ansambel Vokali, izvedli pa so 23 pesmi. Prireditev je uspela. Tudi velik obisk je prijetno presenetil. \ in enotnosti ter razvoju speleo-Jogije v tej republiki. Vse to so vrednote, ki poleg opravljenega dela, dajajo njihovi odpravi še toliko večjo vrednost. V odpra- vi so sodelovali: vodja Darko Naraglav, Petko Mrkajič, Silvo Ramšak, Ludvik Petek, Branko Pavlič, Franci Zupanc, Zdravko Goršek in Karel Kolar. O skrbi za boljše počutje borcev NOV in vojaških vojnih invalidov smo pisali še v prejšnji številki Savinjskega občana. Med tem je o borčevskih problemih razpravljal tudi Izvršni svet skupščine občine Žalec in v sklepih podčrtal vso skrb za boljšo zdravstveno počutje pa tudi socialno varnost borcev v naši občini. V razpravi so še posebej opozorili na ostarele borce, pa tudi vdove oziroma gospodinje, ki nimajo stalnih dohodkov za preživljanje. Tem borcem bodo posvetili še posebno pozornost. Ugotavljali so, da se je zdravstveno stanje precej izboljšalo s tem, da dispanzer za borce pri zdravstvenem domu v Žalcu redno deluje. Borcem je na voljo zdravnik vsak dan pa štiri ure in sicer od 7. do 11. ure dopoldan. Razpravljalci so opozorili tu-rii, da ima večina borcev slabe-zobe, zato si bo zdravstvena služba prizadevala opraviti kar največ pregledov in hkrati poskrbeti za sanacijo zob. Zdravstveno stanje narekuje v največ primerih protetične storitve. Zal pa tehnična služba pri sedanji zmogljivosti sproti ne zmore opraviti vsega dela. Zobozdravstvena služba je pregledala pa tudi sanirala zobe 128 borcem, veliko pa jih še čaka na pregled in sanacijo. Tu je treba zapisati, da so neurejeni zobje pogostokrat povod za razne druge bolezni in za splošno zdravstveno oslabelost zlasti starejših borcev. Še naprej bodo namenjali znatna sredstva za pošiljanje borcev v naravna zdravilišča, pa tudi za okrevanje v počitniških domovih. Ko so ugodno ocenili delovanje komisij, ki se ukvarjajo z razreševanjem problemov borcev, so ugotavljali, da le-te dobro sodelujejo z občinskim odborom ZZB NOV pa tudi s krajevnimi borčevskimi organizacijami in drugimi dejavniki v občini. Takšno sodelovanje napovedujejo tudi letos. Vsi borci tudi še nimajo zadovoljno rešenega stanovanjskega vprašanja. V lanskem letu je-10 borcev prejelo kredit za adaptacije stanovanjskih hiš, 13 prosilcem je bil odobren kredit za novogradnjo stanovanj, 24 borcem pa je bilo omogočeno vzdrževanje stanovanjskih hiš oziroma stanovanj. Borčevske organizacije in ostali dejavniki v občini posvečajo vso skrb oživljanju tradicij NOV. Kar precej je krajevnih organizacij, kjer mladi organizirajo pohode po poteff partizanskih borcev in ob spominskih obeležjih iz NOV. Tk. L. Z vaje občinskega štaba CZ. Občinski štab za civilno Pohod v počastitev 40-letnice OF zaščito Člani jamarskega kluba So se v počastitev 40-letnice OF odpravili na tradicionalni pohod obujanja tradicije NOB. Letos jih je pot vodila po partizanskih Dobrovljah, pridružili pa so se jim šolarji jamarskega krožka iz osnovne šole v Preboldu ter pionirji PD Zabukovica. Pohod sc pričeli v Nazarjih, od koder so krenili proti Kokar-jim in naprej do Crete. Med potjo so se ustavljali pri spominskih obeležjih, kjer so počastili spomin na padle. Pohoda se je udeležil tudi Franc Selišnik— Silvo, nekdanji partizan in komandir kurirske postaje TV — 22 S, kije delovala na področju Dobrovelj. Med potjo so si udeleženci pohoda ogledali tudi podzemsko jamo pod Greto, ki sodi med naj lepše podzemske objekte na področju osamelega krasa. Po prihodu na Čreto so se udeleženci ustavili najprej pri spominskem obeležju neznanemu kurirju in kurirski postaji TV — 22 S, kjer jim je sprego- ■ voril komandir nekdanje postaje tovariš Silvo. Ob zaključku pohoda so pohodniki v uri zgodovine spoznali tudi pomen bitke I. Štajerskega bataljona ter na terenu, kjer je potekala bitka, na neposreden način podoživljali strategijo in taktiko boja. Letos oktobra bo minilo 40 let od takratnih dogodkov. • Zaključek pohoda so pripravili na Vranskem, vsi udeleženci jpa So bili zelo zadovoljni. Skoda je, da se ga ni udeležilo več mladih iz osnovnih organizacij ZSMS, saj je to eno od področij, ki bi mu morali v teh sredinah posvečati večjo pozornost. -dar Franc Selišnik - Silvo pri spominskem obeležju na Čreti. Ob zaključku štabne vaje občinskega štaba za civilno zaščito v Žalcu smo se pogovarjali z načelnikom Bogdanom Pečarjem o usposobljenosti civilne zaščite v naši ' občini. „Uvodoma bi nas zanimalo, kaj civilna zaščita sploh je? - To je sestavni del sistema splošne ljudske obrambe in je oblika pripravljanja in udeležbe delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti pri zaščiti in reševanju prebivalstva in materialnih dobrin v vojnih akcijah, naravnih nesrečah in drugih nesrečah. „Koliko ljudi je organiziranih v štabu in enotah civilne zaščite v žalski občini? " - V naši občini je vključenih v enote in štabe civilne zaščite 12 odstotkov vsega prebivalstva, organizirani pa so v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Naloga občinskega štaba pa je, da vse te občane združuje v enotni organizaciji. „Končujete usposablajnje občinskega štaba CZ, česa ste se naučili? " - V programu dela občinskega štaba CZ smo si zadali, da poleg enot civilne zaščite usposobimo tudi občinski štab. To nalogo smo izvedli v dvodnevni štabni vaji, v kateri smo si opravili konkretno nalogo, kaj storiti ob nenadnem napadu z jedr- skim orožjem moči 5 KT na območju KS Petrovče. Vajaje pokazala, da je občinski štab CZ pokazal izredno prizadevnost pri odstrajevanju posledic te vojne akcije. Izvedli so vse predvidene ukrepe, torej so uresničili tudi namen akcije. „Kaj je potrebno še storiti, da bo občinski štab CZ učinkovit tudi v resničn vjni situaciji? " - V prvi vrsti imamo v planu usposabljanje načelnikov in poveljnikov štabov CZ v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, nakar sledi usposabljanje vodij teh enot, v jesenskem delu pa bomo usposobili posamezne enote, ki pri svojem delu kažejo določene pomanjkljivosti. „Torej lahko ob dani situaciji računamo na pomoč civilne zaščite? " — Civilna zaščita sama zase ne more prihajati na pomoč, saj je sestavni del našega družbenopolitičnega sistema, sistema SLO in DSZ in kot tak je nedeljiva celota. Se pravi, da bo v vseh akcijah sodelovala s svojim znanjem in opremo skupaj z vsemi delovnimi ljudmi in občani. Vsi mi pa si moramo prizadevati za večjo varnostno kulturo na najrazličnejših področjih, spoznavati problematiko in določene samozaščitne ukrepe. Tako bo tudi civilna zaščita postala močnejša in sposobnejša posredovati ob kakršnikoli nesreči ali celo vojni. H. KRAJNC Pripoved o Micki Ura matematike. Poprava šolske naloge. Razdelim zvezke. Potem govorim o dobrih in slabih straneh te ali one naloge. Pomembnejše napake beležim na tablo. Spet se obrnem k učencem in rečem: - Potrudite se in popravite še tako drobno napako. Glave se sklenijo nad zvezke, peresa zaškrtajo. Le Micka je nemima. Nekaj jo teži. V očeh vidjm solze. Potem vstane in potiho vpraša: Tovariš učitelj, kje pa je moj zvezek? Priznam nerodnost. Založil sem ga med druge zvezke. Hitro ga poiščem. In tudi Micka je že pri 'meni. Ugotovim še drugo nerodnost: naloga ni popravljena! Micki ponudim stol. Pero pomočim v rdečilo in popravljam. Prva naloga popolnoma pravilna. Napravim kljukico. Micka se smeje. Njene oči radostno žarijo. Oba sva zadovoljna. Pri drugi nalogi sva ugotovila napako. Rezultat ni pravilen. In pri tretji in četrti tudi ne. Pero znova pomočim v rdečilo in zapišem: zadostno. Zaprem zvezek in se obrnem. Micke ni. Zbežala je v klop in joče na ves glas. Trije so pisali nezadostno. Toda nihče ne joče. Dva sta res malo bolj bleda, tretjemu ni nič. Ve, da je dobil tako slabo oceno že zaradi površnosti. Mogoče je trdno sklenil: Peto nalogo bom zmazal za prav dobro! Vzamem zvezek in stopim k Micki. Še vedno je sklonjena nad mizo in joče, joče. V joku odrine zvezek. Vsa drhti in njen jok je vedno močnejši. Razred onemi. In jaz tudi. Skušam jo potolažiti, vendar je vsaka moja beseda zaman. Potem nenadoma plane kvišku in sklene roki. — Mama me bo ubila!. .. Zgrozim se. Tudi součence je prizadelo. Sprašujem se: kaj se doma godi z otrokom? Ugotovim, da ne vem o tem nič določnega. Težko mi je. Mòri me občutek, da sem se za Micko premalo zavzel. Spomnim se zadnjega roditeljskega sestanka. • Slišim materine besede: - Naša Micka je menda živčna. In še: Lena in razmišljena je. Otročja Vse drugo ji roji po glavi, samo učenje ne. Brata sta pa tako pridna. Ne vem, od kod se je ta zlodej vzel... Skušal sem ji dopovedati, da prsti na roki niso enaki Tudi bratje in sestre ne morejo biti. Vsaka beseda je zaman. Gnala je svoje: Sosedovi se pa le lahko učita. Zato ker mislita na šolo in ne na druge neumnosti Ji že pokažem!... » v 2e večkrat sem opazil, da se otrok nauči zgolj na pamet. Če je zmanjka beseda, stavek, se ustavi. Drhti, živčna vije roke, suče oči ki so polne solza. Micka se počasi umiri in prične popravo. Spet stopim k njej, in ji pomagam. Dekletce me skrivaj pogleduje. Potem me rahlo prime za roko in zavzdihne: Tovariš, saj znam, bom kar sama... Vem. Ne dovoli, da bi sosedovi rekli: Učitelj ji je pomagal. Po pouku zadržim vse tri: Micko, Majdo in Tinko. Majda je odličnjakinja vse od prvega razreda. Vedno skoraj same odlične ocene. Zares nadarjen otrok. Tinka se trudi, vendar ji ne gre tako gladko. Prav dober uspeh je trdo zaslužen. Micka vsega tega ne zmore. Lani je končala četrti razred z dobrim, letos ga bo verjetno z' zadostnim. Toda v tretjem je bila tudi ona prav dobra. In menda v prvem in drugem tudi. Iz leta v leto slabši uspeh. In vendar se dekletce trudi. Rada bi ustregla materi in očetu. Predvsem materi, Iti vsak dan vihti brezovko in kriči: Uči se, da mi ne boš v sramoto! Oče je ne tepe. Rad jo ima. Večkrat jo poboža in privije k sebi. In reče: Boš pa z rokami delala. Tudi taki morajo biti. Mati pa v zrak - Potuho ji daješ, ker je vsa tvoja. Ker si tudi ti v petem končal. In povsod, kjer je nanesel pogovor na šolo, vneto zatrjuje: Fanta sta moja, deklina pa je njegova. Gliha vkup štriha. Meni pa bosta živce zdrobila. O, da sem ga morala pobrati, prismoda! Deklice postajajo zgovorne. Pripovedujejo mi stvari, ki jih ne morem doumeti Če Micka le malo pogleda čez cesto, že prihiti mati s šibo. Najprej udarci, potem še klečanje v kotu. Kakor pred sto leti. In mama ni stara. Petinštirideset in nič več Socialne razmere tudi niso tako slabe, srednje pač. Ima pa v sebi staromoden nazor: Če drugi lahko, bo tudi naša! In ta primerjava z drugimi gnjavi mater in očeta, ubija Micko. Pa se bo na vsem lepem zgodilo, da bo reva zares omagala, da res ne bo zmogla ničesar več. Kaj pa takrat? Z Majdo in Tinko sem se dogovoril, da bomo Micki še bolj pomagali. Razred mora izdelati! Naj prihajata k njej, ji „skrivaj“ pomagata pri domači vaji in učenju, potem pa se naj tudi igrajo. In še nekaj sta mi obljubili. Večkrat bosta šli k tisti „strogi mami“ in ji povedali, kako je z Micko. Zares sta šli. Meni se ni posrečilo, deklicama pa se je. Vsaj to, da je brezovka izginila iz hiše, da sme Micka čez cesto k Majdi in Tinki Skupaj pišejo domače naloge,,skupaj se učijo in skupaj se tudi igrajo. Na obrazek nesrečne Micke je posi-jal žarek otroške sreče. Name tudi in ha ves razred, v naša srca, na usta, ki tako zavzeto šepetajo: Micka je vendar naša! In še moj pripis: Pa tudi materina!? . .. DRAGO KUMER SA VINJSKI OBČAN - Maj 1981 15 Gačnik Cilka Polak Fanika Novak Irma Cetina Marija Veselje MIK-ovih delavk je upravičeno Že v prejšnji številki našega lista smo pisali o pomembni delovni zmagi kolektiva OZD MIK Prebold. Tokrat pa o tem govore MIK—ove najstarejše delavke. Z njimi smo se pogovarjali na dan osrednje slovesnosti, na kateri so uradno izročili novo proizvodno halo svojemu namenu. Povedale so: POLAK FANIKA: „V MIK-u sem zaposlena 18 let. To je nedvomno doba, ki dovolj zgovorno priča o pripadnosti kolektivu, zlasti če vzamemo v obzir vse krizne situacije, v katerih je bil že nekajkrat vprašljiv naš obstoj. Velika volja, trdnost in samoodrekanje je vedno prevladalo in tako smo danes ob tej naši pridobitvi še toliko bolj veseli. Takorekoč iz majhne obrtne delavnice smo se razvili v kolektiv, ki daje občutek varnosti in napredka. Nova proizvodna hala, ki jo izročamo danes svojemu namenu, pa vse to še potrjuje. Resnično, srečna sem!’' NOVAK IRMA: „V kolektivu sem že od leta 1957. V tem času je bilo veliko lepih, pa tudi grenkih trenutkov. Prav gotovo pa je današnji dan eden izmed naj lepših trenutkov mojega dela in življenja v kolektivu, na katerega sem močno navezana. To pa je tudi razumljivo, saj sem se tu izučila in tudi začela služiti kruh. Će se ozrem na prva leta moje zaposlitve, se mi zdi, da so to danes sanje. Boljši delovni pogoji, boljša organizacija dela in večja delovna storilnost pa so pridobitve, ki nam jih prinaša nova proizvodna hala. Logična posledica vsega tega pa je tudi večji prihodek in s tem tudi sredstva za naše osebne dohod-kc " GAČNIK CILKA: „Današnji dan je za vse nas veliki dan, še toliko bolj pa smo veseli, ker z njim obeležujemo tudi 36-ob- letnico zmage jugoslovanskih narodov in narodnosti nad okupatorjem. Ko gledam vse pridobitve zadnjih let, še zlasti pa novo proizvodno halo, mi je toplo pri srcu. Skoraj ne morem doumeti, da smo včasih delali v povsem drugačnih pogojih. Previharili smo viharje in kljub problemom, ki tarejo gospodarstvo, mislim, da smo na dobri poti za dosego dobrih rezultatov. To pa bo tudi najpomembnejši prispevek k stabilizaciji gospodarstva. Ob vsem tem nikakor ne gre zanemariti dejstva, da je proizvodna hala omogčila enoizmensko delo, kar je še posebno velika pridobitev za matere z manjšimi otroki.” Cetina marija: „v kolektivu sem že od vsega začetka, se pravi da mineva 26 let, odkar sem skupaj s šivalnim strojem, ki je bil tudi pogoj za zaposlitev, prišla v Prebold in združila svoje delo in sredstva DELOVNA AKCIJA NA ŠMIGLOVI ZIDANICI - V soboto, 25. aprila 1981, je OK ZSMS organizirala že tradicionalno aprilsko delovno akcijo na Šmiglovi zidanici, katere se je udeležilo 36 mladink in mladincev iz 00 ZSMS v občini Žalec. Na akciji so čistili odtočne kanale ob cesti na določenih mestih pa so cesto tudi popravljali. Vrtec v Braslovčah Znano je, da vzgojnovarstve-na enota v Braslovčah deluje v zelo slabih prostorskih razmerah. Sklenjeno je bilo, da se za izenačitev pogojev izvajanja te dejavnosti pristopi tudi v Braslovčah k ustrezni rešitvi. Dogovorjeno je, da bodo uredili dve igralnici s pripadajočimi prostori v bivši osnovni šoli. V ta namen so že v lanskem letu obnovili ostrešje te stavbe. Pred kratkim so uredili potrebno dokumentacijo, v samem objektu pa so že pričeli z deli. V kraju deluje režijski odbor, ki dobro sodeluje z Občinsko skupnostjo otroškega varstva Žalec in nadzorno službo, pa tudi sami krajani se trudijo, da bi z osebnim delom omogočili čim cenejšo izvedbo adaptacije. Občinska skupnost otroškega varstva je za obnovitev že prispevala preko 600 starih milijonov dinarjev, Krajevna skupnost Braslovče pa 40 milijonov. V zgornji etaži bodo prostori za potrebe družbenopolitičnih organizacij kraja. Predvidevajo, da bo v jesenskem času objekt že sprejel okoli 40 predšolskih otrok iz Braslovč in bližnje okolice. To pa je tudi dokaz več, da bo z dobrim sodelovanjem krajevne skupnosti, Občinske skupnosti otroškega varstva in ostalih de^-javnikov omogočena lepša prihodnost dodatnemu številu predšolskih otrok. D. DOLINŠEK STANOVANJA FUNKCIONARJEV Morali bi razmisliti, kateri funkcionarji v sedanjih razmerah lahko dobijo stanovanje v trajno uporabo. Ce ima nekdo v federaciji enoletni mandat, naj ne bi dobil pravice do trajne uporabe stanovanja. Primerna rešitev temu so službena stanovanja, je včeraj dejal delegat Gligo-rije Savič na seji administrativne komisije skupščine SFRJ. Treba si je prizadevati, da so vodilni delavci glede vprašanj stanovanjskih pravic v istem položaju kot drugi občani, seveda ob nekaterih izjemah. Na seji administrativne komisije skupščine Jugoslavije je včeraj prevladalo stališče, da nihče nima pravice uporabljati dveh stanovanj, na primer v mestu, iz katerega je prišel, in v Beogradu. (DNEVNIK) Sprejet program dela \ konference in komiteja 1ZK Žalec za obrtno konfekcijsko delavnico. Takrat se mi ni niti sanjalo, da bomo nekoč iz obrtnega načina prešli na industrijski način konfekcioniranja in šivanja. Pot do tega ni bila lahka, prav zato sem danes, ko predajamo namenu nove prostore, še toliko bolj ponosna. Zavedam se, da še zdaleč niso rešeni vsi problemi in da bitka za stabilizacijo postaja vse težja, vendar mislim, da bomo znali krmariti in omogočati nadaljnji razvoj kolektiva. Upam, da bo k temu veliko pripomogla tudi ta nova proizvodna hala.” Tako' so menile naše sogovornice in prav gotovo bi podobno zvedeli tudi od vseh 120 zaposlenih, kolikor jih je zaposlenih v TOŽD—u Konfekcija. Ob njihovi pridobitvi naše iskrene čestitke. DARKO NARAGLAV V TABORU ODPRLI VRTEC Minulo nedeljo so v Taboru v prizidku osnovne šole odprli nov otroški vrtec. Vrtec je investirala krajevna skupnost Tabor ob sodelovanju občinske samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva in V10 Žalec. Otroci so dobili v novih prostorih lepi igralnici. Skromno slovesnost so zaokrožili s kulturnim programom. Aktivnost režijskega odbora in krajanov pa še s tem ni končana, saj jih čaka še izgradnja igrišča. Na 19. seji občinske konference ZKS Žalec so sprejeli program dela komiteja in konference do aprila 1981. V ospredju programa dela so naloge za utrjevanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja in krepitve vloge delavcev v njem, uresničevanje družbenoekonomskih odnosov v združenem delu in politike ekonomske stabilizacije, za nadaljnjo obrambo in zaščito pridobitev socialističnega samoupravljanja, organiziranost in razvoj ZK ter priprave na kongres ZK. Konferenca je sprejela program aktivnosti kadrovskih priprav na volilne seje osnovnih organizacij ZK, ki bodo Konec letošnjega leta. Na osnovi ocene stanja je konferenca sprejela stališča za nadaljnje usmerjanje družbene stanovanjske izgradnje in razreševanje pere- če socialne problematike v občini. Stanovanjska izgradnja v občini zaostaja in je ogrožena realizacija letošnjega programa. Največji problem predstavljajo finančna sredstva. Zato bo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta pósebno pozornost posvetilo zagotavljanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Člani občinske konference ZK so poudarili, da sedanje pereče socialne razmere močno vplivajo na politično varnostne razmere v občini. Zato morajo komunisti na vseh nivojih zelo pozorno spremljati socialni položaj delavcev in občanov in se zavzemati za učinkovito razreševanje socialne problematike. O tem bodo razpra ljali tudi delegati občinske skupščine. Konferenca je sprejela tudi poslovnik konference in njenih organov. Mladi in obrambno usposabljanje V hladnem sobotnem dopoldnevu so se na Rinki v krajevni skupnosti Gotovlje zbrali šolarji vseh žalskih osnovnih šol. 105 učencev se je v sredini aprila udeležilo občinskega tekmovanja mladih v znanju družbene samozaščite in Splošne ljudske obrambe. Tekmovanje je pripravil posebni pripravljalni odbor pri OK SZDL Žalec, pri izvedbi tekmovanja pa so sodelovale vse strukture DSZ in SLO- od predstavnikov civilne zaščite, teritorialne obrambe, postaje milice, telesnokulturne skupnosti, zveze vojaških starešin in vse družbenopolitične organizacije. Šolarji so tokrat odgovarjali na vprašanja iz zgodovine NOB, pri čemer so organizatori dali največji poudarek lokalni zgodovini. Poleg tega so se učenci pomerili v znanju praktičnih veščin. Največ uspeha je dosegla 2. ekipa iz osnovne šole v Preboldu. Letošnje tekmovanje ni bilo izvedeno prvič, šolarji so lahko pokazali svoje sposobnosti in znanje na podobnem tekmovanju že pred dvema letoma v Šempetru. Organizatorji so nam obljubili, da si bodo prizadevali ža organiziranje podobnih akcij tudi v prihodnje. Preverjanje usposobljenosti učencev naj bi postala stalna oblika pod pokroviteljstvom Zavoda SRS za šolstvo oziroma še boljše — postane naj sestavni del učnih načrtov. Kljub temu, da je organiza-toijem nekoliko ponagajalo vreme, so bili mnenja, da je zamisel uspela. „Tekmovanja so nazorno pokazala, da imajo mladi resen in odgovoren odnos do teh nalog, pripravljenost ekip pa kaže, da postaja obrambna vzgoja sestavni del učnovzgojnega procesa,” nam je povedal Jože Jan, predsednik letošnjega pripravljalnega odbora. I. JELEN aerodrom maribor a wo tours 62000 MARIBOR V sodelovanju z „DALMACIJATURISTOM" smo pripravili bogato ponudbo počitniških paketov — letovanj od slovenskega do črnogorskega primorja, od Ankarana do Ulcinja. OD 21. MAJA 1981 DALJE BO MARIBOR POVEZAN Z DUBROVNIKOM - LETALO BO VOZILO IZ MARIBORA V DUBROVNIK IN NAZAJ VSAK PETEK Kot posebno privlačnost naše letošnje turistične ponudbe vam znova nudimo letovanje v TIVTU V ČRNOGORSKEM PRIMORJU, kjer boste v obnovljenih hotelih lepo preživeli dopust. • Na voljo so vam letovanja na otokih BRAČ, HVAR, KORČULA, LASTOVO in VIS. V prijetnem okolju, mirni naravi, soncu in čistem morju ter dobri hrani se boste odpočili in dobro počutili. V ceni počitniškega paketa je zajeto potovanje z letalom iz Maribora v Split ali Dubrovnik in nazaj, prevoz z letališča v Splitu in Dubrovniku do kraja letovanja in nazaj ter 7,14 ali več polnih penzionov z namestitvijo v hotelih in zasebnih sobah. ZA SINDIKALNE SKUPINE, UČENCE, DIJAKE. ŠTUDENTE ORGANIZIRAMO IZLETE IN STROKOVNE EKSKURZIJE PO DOMOVINI IN NA TUJE - DATUM IN ČAS POTOVANJA PO VAŠI ŽELJI. Pohitite s prijavami za dopust, izlet ali ekskurzijo - prijavite se lahko tudi pri Turistični agenciji „Rdeča dvorana" v Velenju ali pri „Kompasu" v Celju, kjer so vam na voljo vsi naši programi. PRIPOROČA SE POTOVALNA AGENCIJA „AVIOTURS' MARIBOR GRAJSKI TRG 3. tel. 29-071 Telesna kultura- domena vseh V kraju deluje deset telesno-kulturnih organizacij in sicer: Partizan, Planinsko društvo, Smučarski klub, Jamarski klub, Šolsko športno društvo, Šahovski klub, Taborniški odred, Strelska družina ter OOZSMS s športno sekcijo. Le-ti vključujejo v svoje dejavnosti okrog 3500 krajanov kar 2800 članov. Vse objeke telesnokulturnega pomena so zgradili krajani s prostovoljnim delom, imajo pa jih lepo število, želijo si jih še več, na razpolago pa žal ni primernih lokacij in ustreznih dovoljenj. Zlasti velja to za Strelsko družino, ki si že nekaj let prizadeva zgraditi strelišče, letos pa kaže, da jim bo to končno uspelo. Z vsemi obstoječimi igrišči in objekti upravljajo in jih vzdržujejo organizacije, katerim pripadajo, poudariti pa velja, da so društva v minulem letu opravila rekordno število prostovoljnih ur za adaptacijo obstoječih objektov. Če analiziramo aktivnost krajanov in vključevanje v akcije lahko ugotovimo, da največ krajanov hodi v naravo na izlete, pohode, shode, smučanje, taborjenje, plavanje, kolesarjenje itd. V tekmovalnem smislu pa se največ ukvarjajo s košarko, rokometom, malim nogometom, atletiko in smučanjem. Na nekaterih področjih so dosegli lepe uspehe. Tako j e nekaj atletov postalo tudi reprezentantov. Šolsko športno društvo je bilo že trikrat prvak Slovenije, jamarji so bili organizatorji I. jugoslovanske odprave v Južno Ameriko in še bi lahko našteva- Med akcijami pa so si zlasti prislužile velik ugled trim akcije, sindikalne športne igre, tekmovanje za športno značko, interne športne igre šolskih športnih društev, medvaške igre, tedni športa v krajevni skupnosti s turnirji, telesnokulturne akcije v okviru krajevnega praznika itd. Vzrok, da je delo tako uspešno, je tudi v dobrem sodelovanju telesnokultumih organizacij z vsemi družbenimi strukturami v krajevni skupnosti, kakor tudi v občinskem merilu. D. N. ZA ČISTO IN UREJENO OKOLJE - V žalski občini se je v minulih pomladnih dneh zvrstilo precej množičnih akcij za čisto in urejeno okolje. Posebno uspelo akcijo je pripravila RD Šempeter. Delalo je 250 ribičev in številni mladinci iz Šempetra, Prebolda, Žalca, Griž in Velenja. Očistili so kar 21 km nabrežij Savinje od Letuša do Petrovč. Lepo so očistili okolje tudi v Žalcu in še marsikje. Na sliki: Mladi pri čiščenju obrežja Savinje pri Šempetru. V strelskih veščinah so se pomerili tudi pionirji in pionirke na občinskem zbirnem tekmovanju z zračno puško v Grižah, nsgboljši med njimi pa se bodo udeležili republiškega tekmovanja v Slovenskih Konjicah. Poleg omenjenih tekmovanj doma so se naši strelci udeležili tudi republiškega tekmovanja za Zlato puščico v Novi Gorici, kjer se je naša ekipa uvrstila na • 44. mesto. Žalski karateisti zopet uspešni V počastitev 40-letnice vstaje je društvo Jugokaj iz Ljubljane organiziralo tekmovanje, na katerem je sodelovalo več kot 50 tekmovalcev iz desetih slovenskih klubov. Udeležili so se ga tudi člani karate sekcije pri TVD Partizanu Žalec. Največji uspeh je v borbah kategorije modrih in rjavih pasov dosegel Ferdinand Šorli. V isti kategoriji je bil uspešen tudi Mirko Hudovernik, ki je osvojil 7. mesto. V kategoriji rumenih in oranžnih pasov pa je bil najuspešnejši Afrim Halitaj. SILVO MARIČ V .äL— Te dni je bila na obnovljenem športnem centru v Žalcu osrednja prireditev v okviru praznovanja dneva mladosti. Na lepo urejenih igriščih, atletskih stezah, v športni dvorani in na rekreacijskih površinah je nastopilo več kot 1500 nastopajočih od najmlajših do starejših rekreativcev, prikazali pa so vse aktivnosti TVD Partizana Žalec, Osnovne šole Žalec, nastopili so tudi naj mlajši iz vseh vrtcev v občini. TVD Partizan Žalec vabi vse občane in delovne ljudi ter mladino, da se vključijo v njihove vrste in tako postanejo spretnejši in močnejši na lepo in privlačno urejenih športnih ojektih. „ŠRANGANJE“ ŠE NI POZABLJENO - „Šranganje“ sodi med zanimive navade na Slovenskem. Naš posnetek kaže, da šranganje tudi v Savinjski dolini ni pozabljeno. Tile korenjaški fantje z napeto šrango so iz Topovelj. Ženin jim je za brhko nevesto odštel kar 475 starih tisočakov in pet par. Pa se je izplačalo! Naj mlajši se veselijo novega otroškega trim igrišča v športnem centru Žalec. SPREJEM KURIRČKOVE POŠTE - POSTANEK V BRASLOVČAH KRESOVANJE Kot vsako leto so tudi letos mladinci v Matkah pripravili na predvečer praznika 1. maja kres, ki so ga letos povezali z obletnico Titove smrti. V ta namen so pripravili kratek kulturni program, z minuto molka pa so počastili spomin na tovariša Tita. M. GOLAVŠEK Mali nogomet Občinska konferenca ZSMS bo tudi v tem letu organizirala nogometni turnir — mali nogomet v počastitev 25. maja — dneva mladosti. Nogometni turnir bo v Žalcu 23. maja 1981. Sodelujejo lahko vsi, ki so člani ZSMS, pa tudi tisti, ki čutijo, da so še mladi. I.T. Letna konferenca PD Žalec Konec meseca marca je bila letna konferenca PD Žalec, na kateri so poleg obračna dea za lansko leto sprejeli tudi obsežen načrt dela za tekoče leto, ki ga že s pridom uresničujejo. Velilik poudarek v programu namenjajo telesni pripravljenosti, pa tudi pomlajevanju društva, saj bodo v Žalcu kar na treh šolah ustanovili planinske sekcije, zlasti pa dajajo velik pomen gojenju tradicij NOB, saj večina planinskih poti vodi po območjih, kjer seje kovala naša novejša zgodovina. Strelsko tekmovanje v V počastitev praznika OF je občinska strelska zveza 12. aprila na strelišču v Braslovčah organizirala kontrolno tekmovanje z vojaško puško. Najboljši strelci in strelke so se udeležili občinskega tekmovanja, ki je bilo nekaj dni kasneje. Tega tekmovanja se je udeležilo 40 tekmovalcev, najboljši med njimi pa so bili predstavniki strelskega društva Liboje. Med posamezniki so bili najbolj uspei Ivan Novak, Alojz Klovar in Franc Kralj. Leto dni po otvoritvi vrtca v Preboldu, so pričeli z zunanjo ureditvijo, izvajalec del pa je OZD Ceste-kanalizacij a Celje. Z denarjem, ki so ga zbrali s samoprispevkom krajani, bodo olepšali tudi okolico in uredili igrišča za malčke. S tem bo ta pomemben objekt dobil željeni videz in s tem prispeval tudi k urejenosti kraja. -dar Te ekipe so prejelepriznanje za zelo uspešno, ostale pa za uspešno sodelovanje na občinskem taborniškem mnogoboju. Na sliki: Pri postavljanju šotora. T. TAVČAR V Šempetru je domači taborniški odred Bistra Savinja pripravil občinsko taborniško tekmovanje za medvedke, čebelice in murne. Na tekmovanju se je zbralo 110 medvedkov in čebelic ter 35 murnov. Medvedki in čebelice so se pomerili v ori-netaciji, premagovanju ovir, kurjenju ognja, postavljanju šo- TEDEN ŠPORTA V PETROVČAH — Krajani Petrovč množično gojijo šport. Ob nedavnem krajevnem prazniku so pripravili vrsto tekmovanj in srečanj. V malem nogometu je nastopilo kar 52 pionirjev in članic. Na posnetku je ženska nogometna ekipa iz Petrovč". »tvor to'ov in igro med dvema ognjema. Iz rezultatov je bilo razvidno, da so se vsi tekmovajoči dobro pripravili, najboljši pa je bil TO Bistra Savinja iz Šempetra, drugi je bil TO Partizanski vrh iz Prebolda in tretji TO Savinjska roža iz Polzele. Murni so se pomerili v iskanju zaklada, premagovanju ovir, postavljanju šotorov in šotorskih kril, merjenju na cilj in v šaljivem tekmovanju. Najboljša je bila II. ekipa TO Partizanski vrh — Freboid < ekipa TO petra in tretja ekipa TO Zeleno PRAZNE STEKLENICE ZBIRAJO — Zbiranje praznih steklenic, ki se valjalo povsod, je pohvalna in koristna pobuda mladih. Učenci in učenke osnovne šole Peter Šprajc — Jur iz Žalca so v eni sami akciji zbrali 2700 steklenic, ki so jih kajpak prodali.