List 51 r« . Tečaj I •vv ? narodne t Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za cetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 19. decembra 1877. O b s e g : Načrt deželne postave za vojvodino Kranjsko o ravnanji z junci za pleme 21 novembra t. 1. (Konec.) Občni zbor družbe kmet. Kranjske Nova postava o potrošnini (vžitninskem davku) od mesá zunaj takih kraj katerih je izrečeno, da so za pobiranje tega davka zaprti. (Dalje.) Božične misli Naši dopisi O demoralizaciji (spačenosti) ljudstva Novičar Koralnica (Corallorrhyza innata > pri O državnem gospodarstvu Hali) Mnogovrstne novice. Gospodarske stvari Nacrt deželne postave * Skrb ? za vojvodino Kranjsko o ravnanji z junci za pleme. da se dobi potrebno število za pleme pripravnih bikov, in pa nadzorstvo o tero, da se rabijo po propisih te postave, je dolžnost županstva za okrožje občine. Za 100 za pleme ugodnih krav in telic po- třebuje se najmanj en junec po Kj treba naj stojijo plemenski junci ) ki jih to naj se vsled potrebščine določi po razmerah kraj Občine, katere nimajo sto za pleme ugodnih krav in telic menskih juncev združiti z drugimi se smejo za skupno držanj ple J v namen reje in za plaćano spuščanj izpolnuj da ts potrebnih sme v občini vsakdo imeti proti temu, propise te postave. . Če si v kateri občini po plemenskih bikov ne držijo živinorejci skupaj, ali če ga nima kak poeamesen gospodar na svoj lastni račun, ali če se o primerljeji §. 4. občina noče združiti z drugo občino, potem nastane dolžnost županstva, predpisano število plemenskih bikov na skupne stroške in na skupni račun vseh živinorejcev občine kupiti, vzdržavati in rabiti. delij Ti skupni stroški nakupa in vzdržavanj se raz- po razmeri števila za pleme ugodnih krav in telic na živinorejce, ki nimajo lastnih plemenskih bikov Medsebne pravne dolžnosti za držanje juncev ne prestanejo po tej postavi Junce za pleme in pl spuščanj smejo imeti ie l čiti I, iSl SU nisam uluui iu boudoiji»! til v iukjí ç/j vj, imajo prostoren in zdrav hiev, pa tudi dosti zdrave taki ki so znam umni in šljivi živinorejci krme Le tak junec se sme na tujo spuščati. ki je močne in pravilne telesne postave, zdrav, vsaj poídrugo leto star, govejemu. rodu tistega kraja primeren, in za pleme pripraven spoznan bil. " " T 1 većemu dvakrat na dan se sme junec nu« Razvada, da junec koj po skoku Le spustiti po plem še drugokrat skoči, je prepovedana ; za prestop tega propisa plača lastnik junca do 5 gold, globe. 10. V izvršitev teh propisov se županu přidá krajna komisija z najmanj 3 možmi. 11. To krajno komisijo izvoli občinski zastop; vsi njeni udje morajo izvedeni možje biti. Ali za svoje opravilstvo dobivajo kaj plače in koliko, to odloči občinski zastop 12. na drobno, kar velevajo , 8ebno pa, kam ima občinski junec (po Župan in krajna komisija določujejo bolj in , se po- priti. 13. O sposobnosti junca za pleme določuje župan s privzeto krajno komisijo. Ce je iunee za pleme pripraven spoznan, izroči župan lastniku njegovemu do-volilni list (licenco) , da sme junca za denar spuščati in oklice to dovolitev v občini po navadni poti rajo plemenski junci po preteku vsakega leta na novo preiskavati in na novo dovolilni listi dajati, če se mo- 7 Licence veljajo le za eno leto, zato se mo- rebiti ni kaj přiměřilo preiskavi podvreČi. } da se mora junec med letom 15. Kdor junca brez predpisane preiskave in licence za plačilo spušča, zapade globi do 10 gold. 16. Globe (denarne kazni) se imajo po propisu občinske postave izvrševati in kot premije za zboljšanje govedoreje po določilu občinskega zastopa obračati. Občni zbor družbe kmetijske Kranjske 21. novembra t. 1. (Konec.) Odbornik Schollmayr po skusnjah na družbenem vrtu poroča o novi fažolici „Soja fažolica" imenovani in razdeli nekoliko tega semena , ki ima debe-lost leče. Ker je v 47. listu ,,Novic" gosp. Schollmayr na drobno popisai skušnje s Soja-fažolico, napotujemo bralce na oni list „Novic5'. Potem je g. Schollmayr denar poročal o Ossenkopovem načinu drevesa, grmovje in druge rastline po mladikah izrejevati, kateremu pa se ne more ona hvala Dr. Bleiweis je ) dati, kakor je trdil Ossenkop. razložil potrebo, da se za pleme rabijo samo taki junci, ki so po komisijski preiskavi dobili dovoljenje (licenco) za spuščanje. Povdarjal je v daljem govoru, da med našo domačo govejo živino * Posnet z nekaterimi spremembami po deželni postavi imamo dobrega blagá, da pa to se mora iz birati ia za Predarlsko od leta 1869 po načelu umne živinoreje pri plemenenji ravnati 7 ki veleva enako. n jboljo živino pari z najboljo, in enako z Po predlogu centralnoga odbora bili častne ude e íjá pri konjereji postava, da za plaćo družbe kmetijske izvolj te se smejo spuščati taki b > ki so za dobre ple- Scbrocking gospodje: baron Julij 7 sekcijski načelnik v c. kr. minister menjake pri poznani in licencirani, kako da se pri go v ej živine v nemar pušča ta postava? Kazal eJ stvu kmetijstva, Karol Pey in vitez dr. L oba c. svetnika v ministerstvu kmetijstva in pa vitez dalje, ua V kJV»|V>i, aflicia OIKJ r x jjv o»iuvvu. otv^m «h rad izvrstne goveje živine, v Nemčiji, v Predarel da v Svaj katera slovi po sirocem svetu za- dr. Gutmansthal-Benvenuti, grajščak na Doleu skem 7 za dopisovalnega uda bil ke m (Vorarlbergu) veljajo take postave in da tudi Gust. Vi chodil, tajnik H na Stajarskem je deželni zbor že leta 1868. ukrenil volj goap družbe kmetijske postavo za povzdigo govedoreje, al ker je ta postava gala predaleč, žalibog še dandanes stoji ie na papirji OC^Hlil J/i UWtlWUjg WV ' ^J ----f 1---J Po naročilu lanskega občnega zbora je odbor dobil iz imenovanih dežei ondi velj postave 7 pa za jbolj praktično lahko ljivo je spoznal Predarelsk Nova postava o potrošnim (vžitninskem davku) od mesa zunaj takih krajev, Jaz sem jo natanko prevdaril in nekoliko predrugačeno izročil centralnemu odboru , ki je mojemu nacrtu pri trdil, gom : \j\j U W t C# 1 ; 4 V AM ti V Vi V/V/4 vi y Us m. J J ^^ ^ • • ki je danes predložen občnemu zboru s predio pri katerih je izrečeno, da so za pobiranje tega davka zaprti. Pod davek spadajoca djanja. s 1. ne m b predl dobri t u zbo do bi postavno velj Zbor je enoglasno mestu današnjih ,,Novic' 7 črt in t dežei pot z a- 3. (Dalje.) Izjemki od davka. potrdil náčrt, ki stojí na prvém stavku 7 bi lit UWUWOUjlU Dr. Po kluk ar razklada potem potrebo, da do podvrženo davku Od klanja, o katerem se govori v seno, izimlja da davku podvr 7 se ter ni o še drugo post namreč postavo za d Klanj živine, po ukazu cesarske goo3póske ali pašnikov in uravnavo tak m na podlogi postave v ta namen, da se živinska kuga menjalnih zemljišč. On popisuje zgodovino te stvari, ki jo je po predlogu dr. Tomanovem začel pravljati deželni zbor že leta 1866. in za katero se ubrani in zatare 7 Klanj številu prešičev (svinj), kedar kdo drug, ni imenovan, prašiča zakolj ér je zanimala tudi kmetijska družba, ker razdelitev so-pašnikov med posamezne lastnike bila bi velika pripo-moč kmetijstvu za pridelovanje živinske klaje ali drugo koristno porabo zemljišč , ki celó malo dobička dona samo surovi špeh vračilno oddá (prodá) ki v , ter Klanj živali, kedar drug v številu ■v cr. na pr -' , y X., OfcÇÏUU ne imenovani ljudje za kako vkupao gostovanj v • saj kot pašniki. Po številkah je dokazal, da ima Kranjska dežela 320.277 oralov sopašnikov. Ako bi se ti spremenili v travnike posameznih gospodarjev, dobila bi dežela gotovo več kot pol milijona novih dohodkov. Naposled je stavil predlog, naj občni zbor dá nálog centralnemu odboru, da se obrne do sl. deželnega od- svatovščino, katero Klanj val koljej 7 taki 7 gon imenovanih živali, kedar jih zako-ki ne sek a j o mesa na drobno, niti drugega . ki mesa na drobno ne prodajajo, gledé zaklanih živali jih celoma prodado takó, da ne manjka nikacega davku podvrženega dela. Ali za prodajanje in jemanje mesá, izvirajočega od bora s prošnjo, naj na vso moč skuša, da se po ustavní takeg klanj 7 poti brž ko brž deželi pridobí post sopašnikov in uravnavo menjalnih zemljišč za razdelitev in stave katero je omenjeno v njih odstavkih > veljajo vendar dotična določila pričujoče po > odstavek in Gosp Dekl potrjuje potrebo take postave iz skušinj na Notranjskem in željo izreka, da bi dežei nemu zboru kmalu obveljalo, pridobiti deželi to postavo stavku čajih, 7 namreč od mije se jemanje mesá v naslednjih slu dolžnosti, plačevati davek, izrečeni v 7 Gosp Schollmayr se sklada spotřebo navedene postave, pa misli, da še pred njo morala bi v življenje stopiti postava za b mljišč, katere oddelek Tako jemanje mesa, kedar kdo ti3tih, kateri kakor na pr. krčmarji in gostilničarji, meso ljudem ku hajo (pripravljeno 7 bila potem postava za razdelitev sopašnikov dajajo jemlj Dr. B1 e i w kaže 7 da morali zopet silno sopašnikov, ako dolgo čakati živo potrebne razdelitve bi čakali postave za zložbo zemljišč. Jaz si ne prila meso dajó), a drugega mesa ne pro meso pri obrtniku zastran potrosnine od mesa pogojenem, ako dotična prodajavčeva pogoditev ljá za tišti kraj, v katerem se kuhano meso ljudém prodaj štujem pravi imena preroka 7 gledé na cele Jemanje mesa, kedar kdo v pod številom goré zadržkov, ki jih bo imela zložba zemljišč, smem , v.« nobeden nas, ki smo danes v tej dvorani, ne omenjenih prodajalcev klavne drobnice za svoj do reci da mačo potrebo kaj mesa od kog vzame Jemanje mesa, od katerega je davek že plačan bode doživel dovršene zložbe zemljišč. Razdelitev so- v kakem za potrošuinsko pobiro zaprtem kraji (mestu"; pašnikov pa ni taka težavna stvar misli > Vitez dr. Kaltenegg stava ne imela bi obsegati take, ki se dadó predelati v polje itd da navedena po- izrečene v Od dolžnosti, plaćati davek od prodajanega mesa b sopašnikov ampak 7 številu 7 hišni oče. gospod itd Dr varj rekši Po klu kar pritrjuje mnenju deželnega gla dem 7 poslom itd. v pristoječo jim hrano jemijejo se tišti slučaj mesa daje domaćim 7 7 da za to je že skrblj v náčrtu postave, iz katere so izvzeti tudi vsi planinski travniki Pri glasovanji zbor soglasno sprejme predlog dr Poklukarja. 7 Dalj se in zjemljejo od davka 7 odstavkih izrecenega belo 7 to Živinsko klanje in jemanje mesa, potem na de- v množinah od 25 kilogramov naj manj pri prodaja posušenega, vsakem posameznem blaga storj Po sklenjenih teh obravnavah je gospod predsednik nasoljenega, v razsol djanega mesa peh naznanil, da po pregledanih volilnih listih so za odb konservnega k v tral db 7 Peter Las nik. dr. Po kluk Brus Josip S eu nig, Franc S oljeni gospodje: Andrej 7 Jan. S 7 in Franc Witschel mesa, salam ali drugih mesenih klobás, kedar kaj takega stori, kdor samo na debelo prodaje ali poleg prodaje na debelo tudi na drobno pro daj okaj 7 nasolj 7 v razsol meso f z m salame ali druge mesene klobáse, drugega mesa pa ne prodaje io Če takrat, 1 V • • kupeij debelo v S. tarifni razred vsi drugi kraji. kedar takeg Je blaga > množine združena tudi prodaj vrh tega imenovanega blaga, namenjene za na malo Na to stran se Šteje tisto ljudstvo, ki se je pri poslednjem popisu našlo, da je pričujoče (domaći in tujci). Občine po kmetih (na deželi) sestavljene iz več po-sameznih krajev, od katerih nima nobeben do 10.000 duš, kupčijo ali za prodajavčevo domačo potrebo, hra- spadajo v 3. tarifni razred , ako bi ljudstvo vseh skup tudi ; od iočene od zalog za veliko kupčijo namenjenih nijo v posebnih prostorijah so popolnom ) in ce ie dadó od ? oziroma na drobno in pred trebo jih plačan davek, predno se pro , predno se prenesó v prodajavnic« uporabijo za domačo po > št 4. Osebe, ki so dolžne davek plaćati. Dolžnost davek plačevati imajo: sluČajih, o katerih se govori v vilom 1, tišti, ki žival zakoljejo. pod sfce- 2. sluČajih, omenjenih v tišti, ki meso od koga vzamejo pod številom ) prodaiavci mesa. sluČajih, omenjenih v pod številom ) 4. slučajih, omenjenih v 1 pod štev. 4, tišti, kateri okajeno ali ovojeno, nasoljeno ali v razsol djano meso ? špeh ) konservno meso, salame ali druge mesene klobáse na drobno (na malo) prodajejo. 5. Predmet in iz m era potrošnine od mesa. Predmet in izmero davka kaže sledeča tarifa: I m é r eči, za katere se davek plačuje I V 1. I razredu I V 2. I razredu I V 3. razredu jgld. jkr. j gld. Jkr. |gld. kr. Za vola y bika ? kravo y tele čez eno leto o Za tele do enega leta Za ovco, ovna. kozo y ) kozla skopča ali koštruna Za janjca do 24 kilogramov, kozlička, prasička odojka 84 78 63 52 42 32 Za prasička od 5 do 19 y, kilogramov..... Za prešiča (svinjo) čez 19*/2 kilogramov brez razločka Za frišno meso, to je, zunaj krvi in droba za vse še ne člověka 21 25 17 17 11 63 26 42 32 ? za pripravljene užitná delà pobité ali zaklane živali, potem za okajeno, nasoljeno ali v razsol (solomurjo) djano meso takih živali, zlasti tudi sla- nina ali okajeni špeh, potem konservno meso 95 63 ? sa- lame in druge mesene klobáse — za 100 kilogramov 87 50 94 Opomba. Za živali, od katerih so o d v z e t m m del žival (gi > o p( oge), opravlja se davek po š t e v i 1 Za teleta, ki še niso p r e s t o p i 1 vse mlečnike g let > Vj » . stejej se tista, ki imajo v se zobe) 10.000 duš doseglo ali preseglo. Œaravoznanske stvari. Koraloica (Corallorrhyza innata; Hall). Ni mi znano 7 je V ze kdo na Kranjskem zasledil to zgoraj imenovano rastlino ali ne. Jaz vem samo to- liko, da je Fleischmann ne imenuje v svoji „Flori", v kateri našteva rastline Kranjske dežele. Dobil sem jo že pred petimi leti v Suhi nad Predvorom, konec jaz listnika ob stezici, predno se Mačevski koči pride. gotovo ondi še na drugih mestih raste. Ta brhka rastlina spada v družbo „kukovic". Njena rumeno-bel-kasta korenina je podobna koralniku, od tod tudi njeno irné „koraliion" in (n£a korenina. Zeleno belkasto steblice zřaste pedanj visoko, je nožnato in brezlistno > na katerem so mali rumeni cvetki v podobi rahlo-red-kega grozdička. Medeni listek je belo- in temno-rdeče pikast. Cvetè meseca junija in julija. Kobič. Fodučno-zabaviie stvari. Božične misli. Božič! mladosti, siromaku Božič, Božič buta Na oboja vrata, Nosi venec zlata, Da pozlati vrata In obá podboja. (Srbska narodna pesem.) sladki glas, poln poezije starosti in in bogatinu ! Ni ga praznika v letu kateri bi imei veči upliv na družinsko življenje, nego so } božični prazniki. Vélika noč in binkošti sta praznika katera se vsled ugodnega letnega časa praznujeta bolj izvan družinskega kroga, božični praznik pa je dru-žinski praznik v pravém pomenu besede. Dih poezije počiva nad Božičem in veselo prominja celó že zadnje tedne pred praznikom. Vse je delavno , vse se trudi sebi in drugim napraviti veselje ! Za Boga! da je res tudi veliko estetike v tem, da božične praznike pobeli sneg. Lučice na božičnem drevesci se bolj veseló bliščé, ako se odsvitajo v malih prizmah belih snežink, ako na milijone drobnih briljan-tov napravlja svetio se bliščečo odejo. Sneg je prav tako karakteristikon božičnih praznikov, kakor so c vet-lice o binkoštih, in kakor se govori o binkoštnih cvetlicah^ govori se tudi o snegu božičnem. božiču radi vidimo sneg, priljubljen gost nam je; on pristoji umeteljniški olepšavi narave, kmetiču našemu pa je vrhu tega še prerok pravilne spomladi kajti, če ni snega o božiču, bati se ga je o véliki noči po starodavnom našem pregovoru: ,,o božiču zeleno o véliki noči sneženo." Po novem letu pa začenjarao že šteti dneve, kako dolgo ima še ležati, dokler ga ne Pri določanji t e ž m se ne odbija tišti za člověka staja bližajoče se vesele spomladi gorki dih. neužitni deli, ki so v zvezi z mesom, kakor na pr. kosti 1. tarifni razred gredó vsi kraji, ki štejejo čez 20.000 nega časa siromak in kakor smo v početku dejali, da se veseli božič- bogatin, vendar bi se mnogo solz duš kojim V 2. tarifni razred vsi kraji, imajoči ljudstva od 10.000 je Bog dal obilo časnega premoženja, ne bi ta čas po- ubožcem ne otrlo, da nekatera blaga srca istih, do 20.000 duš stala še milejša nego sicer. tem 9 ko se praznujejo * po mnogih osvetljenih hišah veselice , ko mamice naše prevladuje. Kdor bi pomogel siromaštvu , pomogel bi pekó medene potiče, ko dujejo premožnikov otroci vsej stvari. bogatih daril božičnega deteta, morala bi deca ubožca Nadalje mnogo pripomaguje k demoralizaciji ljud- gladno in slabo oblečena pogrešati najpotrebnejše hrane, stva nesrečna delitba premoženja, katera se pri Temu v okom se prihaja po več krajih, in glavno mesto nas vrši še za življenje starega gospodarja in gospo- Kranjske, bela Ljubljana, tebi se podobi venec prven dinje katera sta ga pridobila z veiicim trudom in pot- stva v takovém clovekoljubnem deiovanji. Pomagati nim čelom. Odkar se je začelo med ljudstvom deliti ubogemu sobratu, to tudi je poezija in solze hvaležnosti očino premoženje , od istega časa vlada med njim so se lesketaj lep od demantov Božič! veselimo se ga iz globočine srca še po sebno 1 etufi VB1 kJlU V £»Uli, CkCbJVk roci ležé usode narodov, je podělil tom za ta čas dařilo neprecenlj Sl kajti On, v čegar mogočni našim vrednosti vrastvo in nesloga. Pod gospodarstvom prejsnjega last-nika, navadno izkušenega starega moža in uzorno dobrega kristijana, morala je vsa hišna družina njemu južnim bra- biti pokorna in brez njegovega vedenja in dovoljenja Starina je ukazoval deio Ck tć* VjCKO uai JliU UVUUiJ I T V W l \J\AL±\J\JVê • Dl ft ^ V wtuv* « v * Mf VU U4UV» ^VMilUM JW UttMùW V G* I UUIV/^ turškim barbarstvom. Kakor so hrepeneče poieg tega pa je vzdržaval v hiši pobožnost, pošiljajcó izpovedi, a sam je bil v ni smel iti nikdo od hiše. spasitelja Mesije, tako stari očaki pričakovali rojstva zatirani bratje naši tožni se ozirali po rešitelju, in masi přišel družino v cerkev vsem najlepši uzor. Pripoveduje se, da se nekdaj ni počil dan rešitve, častne je rešitelj, m se vsako pošteno slovensko srcé Božič! kakor mili gla đoniš ti v duši starčk A « v âj vi ^ m u n AUVA v m m m u jív j^/ w • v* ^ 4 • jl i à v t v vf j v w v y vi m kj \j li \J A\ VA LM J ii ± in vesele! Veseli prej zajutrekovalo, dokler okolu mize zbrana družina ni jednoglasno j)dmolila. Kam je prešla ta lepa kršcan- ■ ■■ VHtoHHBÍlH HfeHHBlj ■a zvonov na sveti večer navada? Pri naših kmetih se že zeló zgublja ) • 11« #1 • i f^n uuiiis li v uuoi o i ooot , a ui uy ui i, icuiycu Zill Sedaj ima jedna hiša po tri gospodarje in še več. golobcev Kaj ne } veselil si se nekdaj tudi ti vse duh časa", a to ni dobri, temvec zli duh. Ne- 3e minulo sic transit gaudium mundi Al ne bodi odvisen je vsak, ker si imenje razdelé med-se. Jeden otožen — saj živiš v svojih unucih in ž njimi bodi vesel tudi ti, kakor vsi prijatelji „ No srca želimo li h božičnih praznikov } katerim iz dobode pol ali tri četrti premoženja, a drugi tudi to- Peter prejme na videz lepši del, zato je Pavel Rodbina se skoro pomnoži, treba bi odkod? liko. jezen na-nj. bilo več žeti ) Delajo se nehotec dolgo vi, za demoralizaciji (spačenosti) ljudstva. Ljudstvo je jedro národa, zato je njegova odgoja njimi prihajajo tožbe in pravde in navadno ne izosta- jajo rekurzi. Se se pravdajo , dokler ne odpeljejo po-slednje kravice. To je pravdna vojska, prava národna pošast. Eden drugemu nagaja z besedo in dejanjem in in oskrbljevanje velike važnosti v državi." "Po demora- nastaja vsakdanji prepir in kletvina. Tù ni mesta lizaciji (spačenosti) so propadle že rodbine, države in národi. sedanjem času se mnogo govori o spačenosti na* molitvi, a kjer molitve ne gojé, ni blagoslova božjega. — V soli učimo otroke, da svoje starise, rojake in bliž-njike ljubijo in spoštujejo, domá jih učé iste prezirati roda. V mestih so razne okolnosti, katere uplivajo na ker se 3 tem ali onim prepirajo morebiti zaradi jedne življenje prebivalstva. Mnogo se očita moderni odgoji, kuhalnice, katere ne mogó razdeliti med seboj. Mi jih in sicer ne brez vzroka. Krivda se pogostem pripisuje učimo moliti, roditelji pa naš nauk izpodkopavajo s soli, čeravno se šole povsodi popravljajo. Imamo do- kletvijo. Dete navadno postane, kakoršni so stariši, brih sol, a mladež je vendar neodgojena, razbrzdana. iQ rad° jih posnemlje. Kako tedaj hoče obroditi uči- Odkodi izvira to? Naj se mi dovoli tu prosto napisati teljeva beseda sad v otrocih, ker takih ne čujejo nik- nekatere besede v obziru na zunanie liudske šole. Do- dar domá, ampak namestu njih le prepir in očitanje _ ^ «' J 11 . i n T\ i #f m • V ^ 1 bodo se dobre šole, izvrstni učitelji neodgojena, in jaz rečem, da bode tako dolgo neodgo- > vendar je mladež slabosti? Bog je postavil stariše na prvo mesto, da skrbé za dobro bodocnost svojih otroki, to je, da jih v jena ostala, dokler bodo obstajale še dalje nekatere okol- kršćanski veri in v strahu božjem odgojajo, a sè svojim nosti. Mnogo okolnosti je, katere delajo národ tako življenjem sejejo seme nesloge in sovrastva v nedolžna sloboden, da v svoji svobodí ne pozná niti postave, niti 8i;ca svojih otrok, in tako že v cvetji moré sad, kateri oblasti, in pijan take slobode strmoglavi v nevarnost. prigodke dokaz navajam nekatere take in bi imel obroditi njim na radost in Bogu na slavo. Pomisliti je tu delo šole , če ima tudi najizvrstnej- šega učitelja! (Kon. prih.) okolnosti. Najprej opominjam, da je naša mladina med letom več na paši in pri poljskem del u, kakor v šoli. Tam se shaja z odraslimi, največ razuzdanimi dečaki in dekleti, pri katerih se od spomladi do novega leta več slabega nauči, kakor v šoli dobrega od novega leta .____,—_ ________,---- do spomladi. Znano je, da si otrok bolje zapominja gledišče slovelo posebno zato , ker se je po njem izob-nepoštene govorice in surove šale, kakor resni šoiski raževal ljud, ki ni imel prilike do tega drugje in po poduk, naj ga učitelj še tako lepo in zanimivo razlaga. drugih pripomockih. Od todi gráko imé théatron To se vidi iz otroškega vedenja, ker ne redko prese- latinsko theatrum, nemško Schauspielhaus Kakošna naj so narodna gledališta? Na glediščnem odru kazati dogodbe iz vsakdanjega življenja ni nova reč; že pri Grkih in Rimljanih je 9 9 ■ III ■ III Hi^H^HHHH^I 11 ili UH. m sio zajo svojih mojstrov v pogovorih, kateri prestopajo vse vensko gledališce ali gledišče, tudi kazališče meje poštenosti. kjer se ima gledati ali kazati kaj tacega, kar drugi Druga okolnost je nevednost in neskrbnost stari- lahko beró. Dandanes je gledišče pač že zeló přesev za odgojo otrok. Nevednost je tù in tam odpust- vstrojeno, «i ucw u« oujoív, a* fjiva in neskrbnosti se mora gledati skozi prste, ker se votnega namena. Te misli nismo samo mi malo briga za ono, o čemer se malo vé, in sedanji vi- mora biti vsak, komur je mar národová izomika. vendar ne bi smelo izgubiti svojega pr ampak f harni in materijelni čas ne dopušča ravno tudi naj prid- dokaz navedemo uAHWâ «jvAUft VMD uv uujjuovw i» y uu uuui uoj^iiu' uuaau ii(l Y ^U^UJU 1U d 6 k âj y rvcii piow ▼ bu I LÀ V nejšim starišem, da bi vse uredili tako, kakor nalagajo Presse" o Zagrebškem národnem gledišči. kar piše v tej zadevi Agr. postave odgoje. To se v vélikem vidi po vaséh j/vwvMT v VU6V/JV># A ^ ow î ▼ vuayui viui ▼ ciouu y kj6F a o u ju a i u u u u giguiouo --luiguu vaui uou - se je vdomačilo siromaštvo in boj za življenje vse drugo je dosihmal napredovalo narob e, ker se je razvilo Naše narodno gledišče — piše imenovani list od unanje na notranjo stran, ne pa od notranje na unanjo. To hoče reči: da so pač i gr a Ici napredovali, a ne občinstvo, katerega predstave ne mikajo. Zato se tudi narodni oder ni prikupil ljudstvu (vélikemu občinstvu). Naše narodno gledišče morebiti vstreza zmernim zahtevam nekaterih vise omikanib, a národu ne more podati nič ali le čisto malo, ker mu manjka tega, kar se mora ljudstvu v prvi vrsti kazati, namreč iger iz domačega življenja, ki so mu razumljive in podučne, in ne presegajo njegovega obzora. Vsak narod, francoski, angleški, španjski, laški, nemški itd. goji ljudske glediščne igre, kar se najbolj dá, le pri nas gledajo nekateri take igre zaničljivo po strani, le pri nas zaničujejo take národně ljudske igre neki na storkljah prevzetno šetajoči „estetiki" na ljubo. Imamo n á r o d n o gledišče , al prav velik del národa se ne briga celó nič za-nj. Kje je vzrok temu? Zakaj ne zabaja pri nas res ljudstvo, kakor drugje, v gledišče, zakaj nima želje do njega? Ker se v njem ne gojé domače, narodne igre. Delavci, mali obrtniki, celó bolj izobraženi ljudjé iščejo, če po delu ali v nedeljo gredó v gledišče, v njem kaj tacega, kar se jim bolj prilega, se giblje v razmerah, njim znanih. Kaj pa podajamo mi tem ljudem, če pridejo v gledišče? Kako žalostno igro, ki ni naše gore list, ali kako nravno ali bolje rečeno: nenravno, pohujšljivo francosko ali nemško igro. Se ima li s tem doseči viši cilj národnega gledišča? Pač je naloga glediščnega odra ta, da se okus zboljša, jezik čisti, da se vztreza zahtevam izobraženejšega ljudstva, ali pa se mora, ali se sme zarad tega čisto opusčati národ na (ljudska) igra? Dobro izdelana taka igra je za glavo in srce ljudstva, gotovo tudi ni pisatelju sramotna." Tako piše „Agramer Presse" o národnem gledišči v Zagrebu. Ali ne veljá vse to popolnem tudi našemu gle-dišču? Vedno in vedno le se podajajo našemu občinstvu tuji izdelki; se vé da „komod" je, vzeti kako nemško igro, pa prestaviti jo v slovenski jezik. Morda pri tem „napredujejo" igralci, a ljudstvo se odganja; tega žive priče so prazne hiše. Zadnji čas je tedaj, da 8e tudi pri nas nastopi druga pot, kajti, kakor se zdaj kaže, žalibog ima narod od našega slovenskega gledišča malo več, ko nič. Zakaj se mu pravi „slovensko gledišče", če v njem ni nič slovenskega, nič domačega, ampak le tuji izdelki, to je, igre za narod 'nemški ali francoski pisane, katerih naše ljudstvo še ne razume ne? Skrajni čas bi tedaj bil, da bi se našli pri nas rodoljubi, ki imajo moč pisave, da bi zastavili peró svoje za pisanje bodi-si šalo-, bodi-si žaloiger, katerim predmet je domače, narodno-slovansko polje. Ne ostanimo zmirom le tujcev šalobarde! Politične »tvari. 0 državnem gospodarstvu. V zbornici poslancev se je 13. dne t. m. obrav-naval glavni računski sklep za 1. 1875. Pri tem so švigale oštre besede po ministerstvu. Med drugimi je poslanec pl. Zal linger tako-le govoril: „Računski sklep za leto 1875. — je rekel — je po obliki in zadržaji popolnoma podoben svojim pred-nikom; iste napake in pomanjkljivosti ima; on ne kaže popolnem in jasno, kako se je gospodarilo z državnim premoženjem, tu pa tam člověka celó slepí. S tem računskim 8klepom je dopolnjena trójica: državni proračun, poznejši kredit in presežki ne dovoljenega kre- dita, v podobi računskih sklepov — res! umetno harmonični zvok „harmonične cel o te" (pri teh bese-dah kaže na ministerske sedeže) , katero mi je danes dano videti pred sabo skoro vso. Najprej zbornici predloži ministerstvo proračun, pozneje zahteva več], — kar se mu pa ne dovoli, to si vzame samo, in stavi v računski sklep, katerega zbornici podá — čez dve leti! Dve leti je dolgo za Avstrijsko ministerstvo. Koliko se v tem času lahko zgodi! Ena tolažba pa vendar ministerstvu ostane pri vsem tem , namreč ta, da če pade ministerstvo, padlo ne bo na trdo, ampak na prav mehko, zato je že priskrbljeno. V racunskem sklepu za 1. 1874. se je razen drugih presežkov v izdajkih tudi še pokazalo, da so prodali celó nepremakljivo državno premoženje, pa poza-bili prositi privoljenja v to. Sklep računa za 1. 1875. pa kaže, da se je potrošilo za 7 milijonov in 910.508 gold. 85.5 kr. več, nego je stalo v proračunu. Tedaj vkljub vednim pritožbam se vede vlada tej zbornici nasproti zmiraj enako, tako, da pravica najvišega nadzorstva nad gospodarstvom z državnim premoženjem postane le domišljija. Ta zbornica in proračunski odsek se ukvarjata po cele tedne s proračunom in pretresata primeroma majhne svote — vlada pa zmirom in zmirom preskaka ta proračun meni nič tebi nič in odgovarja na pritožbe s tem, da drugo leto natančno tako ravná, kakor prej. Kako dolgo, gospoda moja, boste še trpeli to ravnanje vlade, ki se nikakor ne vjerna z ustavnimi pravili, kako dolgo boste trpeli ta nered, to zmešnjavo o državnem gospoparstvu, kolikokrat se bo ta žalostna komedija še ponavljala tu, kako dolgo boste govorili še lepe besede , pa ne imeli nobenega poroštva, da se spolnijo? ! Proračunski odsek nima druzega poguma, kakor to, da malo obžaluje tako postopanje vladno, potem pa predlaga, naj se vlada odveže vse odgovornosti. Vlada bo, stopivši iz te hiše otresla prah neljubih resolucij od svojih čevljev in ta se bo k večemu prijel le ka-kega ukaza na nižjo stran. Bo že le zopet kak ukaz, kakoršen — to je že cesar Franc rekel — ima veljavo le za tri dni. Morda bodo uradnike niže vrste obe-sali — hočem reči: potegnili v disciplinarno preiskavo, više od deželnega predsednika počenši pa pustili pri miru in ti bodo slej ko prej hodili priljubljeno staro pot presežkov proračuna, ki nam bodo potem še le čez dve leti očitni. Ta slavna zbornica graja s pestjó v že pu ravnanje vlade, pa jej dá vsako leto odvezo! Cas je, da se to v lice vladi konstatira. Ce boste tako počenjali, boste morali vsako leto na novo požirati grenke kosove strašanskih presežkov. Naj bi večina te zbornice vendar enkrat stopila na noge in skrbela na ta način za bolje. Razni ministri so pokazali, da se za grajo po resoluci-jah ne brigajo: naj se govori ž njimi tako, da razu-mejo, kar se reče. Vsaj so postave^ ki vežejo uradnika povrniti škodo, katero naredi državnemu premo-ženju, in če sem prav podučen, se pri uradnikih niže vrste to tudi godi. Morda bodo ministri te besede bolje umeli, kakor resolucije. Plača ministrov s prikladamije zadostna zaloga za povračevanje neopravičenih presežkov. Dokler zbornica ne sklene, odrekati ministrom odvezo za nedovoljne presežke, ne bo bolje. Dosedanje postopanje budgetnega odseka in pa večine zborove ne meri na to, da bi prisililo vlado, o tako žalostném denarnem stanji države naše varčno gospodariti, temveč ona se ozira vedno le potem, kako bi dobila novih do-hodkov. Pri tem tudi ni prav nič zbirčna, ker celó davek naklada na svečavo in najpotrebnejši živež, za-našaje se na one svoje gospóde, kimenijo, dazastopajo ljudstvo s tem , da vedno za vlado glasujejo. Zadnjič je gospod minister brez portefeuilla poslanca te strani přepustil poslanců one strani v preiskavo. Danes si do-voljujem jaz Vam na oni strani, skoro vso ministersko klop odstopiti v službeno obravnavo, ker Vas vabim, da za predloženi računski sklep od 1. 1875. ne daste ministerstvu odveze." Mnogovrstne novice, * O telefonu se dandanes čedalje več govori in po časnikih piše. Treba je tedaj omikanemu člověku, da vé, kaj da je telefon. Žato naj „Novice" svojim bralcem to iznajdbo novejšib časov nekoliko razjasnijo. Beseda telefon (telepbon) je grška beseda, na pol, to je, v prvi s voj i besedi podobna telegrafu. Grška beseda tele pomeni v našem jeziku daleč tje ali v daljo, zato je telegraf po naše daljnopis. Ker grška beseda phon (fon) pa je naša beseda glas, zato smemo telefon slovenski imenovati d a 1 j n o gl a s n i k. Telefon je stroj (mašina), podoben telegrafu, ker glas , ki se v trobilo govori ali poje, se tudi po dratu, kakor pri telegrafu, v daljavo pelje. On je nekako trobilo (Spracbrohr), s katerim se more prenašati glas s tisto hitrico, kakor telegraf piše znamenja črk in številk. Ce tedaj govoriš ali poješ , se ta tvoj govor, to tvoje pevanje sliši v veliki daljavi, in tako dobro, da se celó u gane, kdo je govoril, če je glas přišel od kakega znanca. Ce telefon pripravijo na večo popol-nost, čemu se nadjajo , bode služil namesti telegrafa. Fotem, na priliko, bi člověk le šel v telegrafno pisarno, pa bi se iz Ljubljane razgovarjal z osebo , katera je v Zagrebu, v Gradcu, na Dunaji ali še dalje. Pevko, ki bi pela v Milani, čuli bi v Ljubljani, ali pevca Ljubljanskega slišali bi v Trstu, Celji, Pragi itd. Velike važnosti je tedaj ta znajdba, katero sta iznašla prirodoslovca Reis s in Grah a m-Belu, pa se ve da še marsikaj skušinj potřebuje, da bode daljnoglasnik to, kar je dandanes daljnopis nik ali telegraf. V Zagrebu so telefoni na prodaj, kakor „Pučke novine" pišejo. V Ljubljani so ga ne davno skušali z lepim vspehom v realki, nedavno pa tudi v Mariboru, kjer so po telefonu govorili v Gradec in Celovec, in so prijatelji tù in tam natanko razloČili glas, kdo je govoril tù, kdo tam. Naši dopisi. V Gorici 16. dec. — Vrnil sem se ta hip od jako svečanega pogreba: spremili smo moža ne le pri nas, temveč tudi na Kranjskem dobro znanega. Umri je po dolgi bolezni 14. t. m. ob 9V2 uri zvečer prečastiti mons. Jan. Ne p. Globočnik, knezo-nadškofov kaplan in nadškofíjsko-ordinariatni tajnik, papežev tajni kaplan, vitez Franc Jožefovega reda, nekdanji katehet v Kranji in ustanovitelj ondašnjega gimnazija itd. Pogreba (ob 2. u. pp. :) se je udeležila vsa svetna in redovna mestna duhovščina in dolga dolga vrsta gospode raznih stanov, med katero so se odlikovali deželni glavar vitez dr. Pajer, dvorni svetovavec bar. Rechbach , neki gospodje od grot Chambordovega dvora i. dr. Sli so dalje za pogrebom 3 zavodi : centralno (bogoslovsko) semenišče, An-drejišče (kateremu je rajnki vse premoženje zapustil) in deklice-vzrejanke šolskih sester. Velikánsko to sprem-stvo se je vilo po Travnikn med gosto množico gleda-jočega občinstva. Njih ekscelencija so čakali sprevoda v cerkvi sv. Ignacija. Na pokopališči počiva rajnki pri dveh svojih stričnikih, (katerih eden je bil vojak-bogo- slovec).— Mons. Globočnik je bil z mnogimi lepimi zmožnostmi in lastnostmi obdarjen, znanstveno in estê-tično omikan, aristokratično uglajenega in prijaznega obnašanja, in se je znal raznoterim — duhovskim in neduhovskim — krogom prikupiti. Njih ekscelenciji pre-čaatitim knezu, ki so mu bili birmski boter in naj boljši oče, bil je po vse vdan. Njegova veljava in upliv njegov v marsikaterem oziru sta včasih daleč ségala. Nasprot-nikov se mu ni manjkalo. Sad literarne njegove delav-nosti je sosebno dvoje bukev: — slovenskih o mučen-cih Oglejskih Kancijanu i. dr. in pred 5 meseci izdanih ital. „Le sette basiliche di Roma." — Rojen je bil rajnki v Cerkljah na Gorenskem 10. aprila 1824; mašnik je bil 30 let. V Gorico je přišel i. 1864. — Srečkanje pri šolskih sestrahde N. D. v posled-njem dopisu omenjeno ni še bilo, ker se je . premalo sre- ček oddalo. — Pogreb 8. t. m. umor j enega Ant. Podgrivca (191etnega mladeniča) je bil 10. t. m. si- jajen; zaprli so nekega Mirenca, na katerega leti sum, da je Podgrivca zabodel. Peljali so ga na pokopališče k truplu, al on vse taji. — Da je^Plevna padla, to je tudi naše Slovence elektriziralo. Čudno je, kako naše priproste ljudi na kmetih rusko-turška vojska zanima, v tem ko se na pr. uno leto za prusko-francosko še změnili niso. Da! „kri ni voda" — so „Novice" že večkrat rekle. — S telefonom se tudi pri nas delajo poskušnje; vse gre dobro. Kako lepo bo to! Namesti grđega rokopisa, bodem Vam pošiljal vprihodnje poročila po telefonu. Iz Brega 13. dec. — Radostním srcem beremo v velecenjenih „Novicah" o sijajnih djanjih junaških bo-riteljev za rešitev jugoslavjanskih bratov iz sramotne sužnosti. Zlokobna Kars in Plevna sta padla! Da, padla sta, da pričata o hrabrosti Ruskih vojakov, kateri napredujejo ne z zvijačnostjo in podmitanjem, kakor je v vojskah prenavadno, ampak junasko in pošteno. Slava jim! — Kakor Slovenci povsod imajo ljudi, katerim je narodna ravnopravnost trn v peti, tako tudi pri nas ni brez tacih vragov, kateri bodi-si domači ali tuji sti-skajo in pritiskajo v Slovenca, da je joj ! Vendar osoda je nekoliko razpršila to mameluško gnjezdo. Takim la-živitezom raste greben najboij pri neslogi, zavoljo tega je dobra misel nekaterih rodoljubov, da hočejo osnovati družbo na trdnejši podlagi od bivše Čitalnice v prospeh narodne zavesti. V Boljuncu, kjer ni šole ne duhovna, ima raz-predsednik bivše čitaloice prosto polje za narodno gibanje. HicRhodus, hic salta! — Zime in mraza ni dozdaj še pri nas; ako jejudi na bojišči tako, pač sam Bog pomaga Rusom, Crnogorcem in Rumunom pobijati Turka. Iz Senožeč 16. dec. J. M. (Občinske volitve; delitev borstev in pašnikov; silni davki.) Dragi Tržani ! volitve so pred durmi, pripravite se, da si izberete može narodne, posebno pa v gospodarskem oziru previdne, da bodo skrbeli za blagostanje in napredek v kmetijstvu, pa tudi ne prezirali občne omike. Ne dajte se s par kozarci vina ali piva na limanice vjeti, kakor se žalibog pri volitvah večkrat zgodi. Bodite pazni, gledite na moštvo, a ne na drugo. Tužno mora gledati, kdor ima srce domoljubja, naše pred par leti dobro obraščene borste, in zdaj skoro vničene. Kje bode stelja, kje drva? Ravno zdaj se v našem trgu na to delà, da bi se razdelili boršti in pašniki. Polovica upravičencev sili v to, da bi se posekali in še bolj vničili; druga polovica pa vidi sedaj slabo varstvo borštov in si misli, da bi si vsaj to prihranili, kar dobimo. JTako smo sedaj vsi zadovoljni, da se razdelijo gozdi. Ce boljšega varstva za boršte ne dobimo, biio bi najbolje, da bi nam c. k. deželoa vlada dovolila boršte na drobno razdeliti, ker ne vemo, ali pridemo z novim odborom na boljše gospodarstvo. — Slabe letine nas hudo tarejo; ubogi kmetič přiděla za dva do tri mesece, da se preživi y kaj rokovanje naših gorjaacev, ki so mi na sv. Lenarta dan pa potem? Zaslužki so nam od časa železnice vsi od- rekli: „naj si zapomnim, da kolikor je ta dan snega na vzeti, bremena davkov pa zmirom veča; vse to tira višinah, toliko ga bo o Božiči v nižinah." Ker pa ta kmetijstvo v pogubo. Notranjci! stopite na noge in dan ni bilo čisto nic snega na višinah, tedaj ga letos naredite skupno prošnjo za znižanje davkov do Njih ne bo o Božiči v niži nab. Rid Veličanstva presvitlega cesarja, da zvedo, kako se godi že prej priobcil bil to prerokovanje pa vedno zvestim Notranjcem. čim > zakaj mislil sem, bolje je, da o tem mol- Doljui Zeilioil 11a Notranjskem 16. dec. — Tudi No- mena kaj pišem če jaz na preroški stol se vsedši od vre- » ce sem, na primer > po prirodnih pri- tranjska ni zasotala slaviti zmago Rusko nad Plevno. kaznih napovedoval konec zime in bližnjo pomlad, je Posebno Bistrica se je odlikovala. Ves narod je ne- potem gotovo še zima pritisnila ter me je vreme na popisljivo vesel! Slava Rusom!! — Prav lepo Vas pro- laž postavilo. Jaz imam povsod le smolo: je že zlomek. sim , Clrt Ul uidguvuiui J-UI uaûuauivi ail ^^jian , jv^ še koji zemlje vid, kakor so ga bile ,,Noviceří izdale da blagovolili mi naznaniti ali poslati ako Je Borovnice 16. dec. B. Dolgo RobiČ. za ni bilo dne 19. aprila leta 1871. Srčno bi ga želel. Zeló bi brati v „Novicah" ničesa iz našega kraja ; daaes pa naj mi vstregli, ako bi mi to naznanili. *) P. Sk. zvedó Vaši braici žalostno vest, ki nam je uni teden Dolenjskega 14. dec. Iz okraja Litijskega > (fare Šentv.ške) so že več let, dokler so bili precast gosp. Kula vic predsednik krajnega šolskega sveta v če tudi morebiti kateremu na veselje iz kakors- in ta je, da nas mora vsestransko Avguat za- došla nih koli vzrokov postrežljivi in za narodne stvari vneti gosp Šentvidu, hodili otroci s privoljenjem onega šolskega Zabred, uradnik na tukajšnji železničai postaji, sveta na Sela v šolo, kjer jih je podučeval gospod Pustltl lQ v Trst 80 preseliti. Služil je omenjeni gospod farni administrator. Al zdaj je dal okrajni glavar vitez 4 _lefca v najveće zadovoljstvo tukajšnjemu občinstvu; Vesteneck ukaz: da na Sela ne sme nihče v solo bil Je pripravljen vsak čas in vsakemu kolikor mogoče hoditi iz Sentviške fare, ampak v Podgaber in In tako morajo otroci namesto pol ure po 2 uri daleč v šolo hoditi. V Gabru se otroci ne učijo krsan3kega nauka (uči nek organist) in zato raje v Ga ber kot na Sela! Šentvid. postreči, bodi-si oziroma službe njegove ali pa z dru- gimi dobrimi sveti. — Storil je omenjeni gospod pri nas v tem času neizreceno veliko in žrtvoval za napredek; z velikim trudom vstaaovii nam je bralno društvo vkljub Ker je ta ukaz potrl vse stariše, katerim mnogim mnogim zaprekam, ki so mu jih stavili za na- še smilijo reveži otroci, da morajo celó pozimi vaak dan tako dolgo pot hoditi, prosimo si. vredništvo pojasnila: ali je Vestenckov ukaz postaven ali ne? rodno stvar zaspaní in taki še celó iz odličnih stanov ; a on ]im je iz srca znanja. Hudo bi po tej odpustil, rekoč , da pride ča3 spo- Odgovor vredništva. Okrajnega glavarja ukaz se tolažilo to i da zgubi žalovali } seme, katero je sejal mora smatrati na dvojno stran : formalno in meri torično. Formalno morajo vsi ukazi šolski izvirati od c. k. okrajnega šolskega sveta, kateremu je lepo razcveta in je že tudi mnogo nas pa tudi to, da ako bi nas ne , krepko raste, se sadu obrodilo: tolaži c. kr. okrajni glavar ie predsednik, ki izpeljuje sklepe onega šolskega sveta. Vprašanje je tedaj : ali je gosp dobil bo tudi v Trstu si zvestih prijateljev, „saj Slovan povsod brate ima*'. Imel bo tudi tam priliko spodbujati k napredku; želimo mu za to dober vspeh V Vesteneckov ukaz sklep c. kr. okrajnega šolskega krat ponavljamo, da m veliko srečo v vseh obzirih, ter se en sveta? —Kar pa se tiče meri tor ičn ega ozira veleva nevenljiv spominek. si je v hvaležaih naših srcih stavil deželne postave o obiskovanji javnih ljudskih šoi od leta 18/3. to-le: ,,Vsaka javna šola ima svoj šolski kraj, hiše. Ljubljane. Pad Plevne ja tudi naš kateremu spadajo všolane vasi Za meje šolskih krajev naj se jemljejo občinski oziroma podobčinski kraji, ako ne kaže, šolskega obiskovanja zla j sati s tem, da se všolajo po-samezni občinski deli v šolo sosednje ob- narođ _ sprejei z velikim veseljem, čeravno mesto ni bilo raz- deli od Vasi ali svitljeno, kakor tudi Praga ni bila, kjer je policija transparente odtrgala. Narodnjaci naši pa so z navdu-šenimi govori pri banketu v čitalnični restavraciji slavili zmago Rusko pri Plevni, ki nam je porok, da se bliža dan osvobodenja slovanskih narodov iz Turškega c čine. Ta dopušča človekoljubnemu okraj- jarma nemu šolskemu svetu, da privoli v postavno izrečeno Bivši c. k. deželni predsednik vitez Widman t zlajšanje šolskega obiskovanja. Novomesto 15. dec. (Vabilo.) uri popoludne ima naša narodna čitalnica občni zbor imenovan za ces. namestnika v gornji Avstriji, je vče- 23. dne t. m. ob 4. raj zapustil Ljubljano podavši se čez Dunaj v Line. y Dunaj ska yy Presse a katera menda vé, kaj se včasi za kateremu vljudno vabi vse častite gg. ude da to Št. Uťliskc gore 14. dec. odbor. povis anje da Wid Po našem pogorji -pa se razcvetajo rigelci Predvčeranjim sem stopil čez naše goré v Kokriško dolino, pogledat svoj rastlinski vrt in ob enem še obiskat ondi svojega du-hovnega tovarša. Kako se zavzamem zagledavši na solnčnatih brežiuah mnogo slepic ali kurie (Helle-borus niger) in pa vresja (Erica carnea) v najlepšem cvetji. (Bellis perennis), pomladni jegelcki (Primula acau-lis), jagode (Fragaria vesca), pomladni petoprst-nik (Potentilla věrna), žanjevec (Pólygala Chamae- buxus), vio li ce (Viola Riviniana), pomladni svišč (Gentiana věrna); po njivah pa: Sherardiaarven-sis, Veronica agrestris, Viola arvensis, Stel-laria intermedia, Euphorbia Peplus in tudi še Videti vse to bi človek měnil, da se poralad vladnimi kulisami godi, pravi, mana je darilo ministerstva za je pri zadnjih volitvah ustavoverna stranka deželnemu zboru pridobila zaslugO; da pod njim večino. Mi nimamo nikakega vzroka dvomiti nad tem poročilom. — Kdo mu bo následník se še nič ne vé : začasno ga namestuje dr. vit. Schop- p el » starosta c. kr. vladnih svétnikov. Pa je tudi vse jedno, kdo da pride, dokler sedanja sistema veljá, po kateri takraj Litave zvonec nosi Nemec, unkraj pa Magjar. Grof Thurn, lastnik Radoljške grajščine in državni poslanec, je v 60. letu svoje starosti po dolgi bolezni na Dunaji 12. dne t. m. umrl, od kodar so ga 15. dne t. m. po železnici v .Ljubljano in odtod v Radoljico prepeljali. Ranjki, bivši c. k. uradnik, je bil druge, nam bliža. Prav radoveden sem, bo se li spolnilo pre- mnogo let poslanec v deželnem zboru Kranjskem, izvoljen po velikih posestnikih, katerim je ostal zmirom zvěst, vendar pa miren tovariš. Naj v miru počiva f Ga ni več > da bi Vam mogli postreči. Vred. (Deželni odbor) je v seji 15. dne t. m. pritrdil predlogu krajnega in okrajnega šolskega sveta, da se # Ignacîj Vencajz v učiteljski službi na ljudski šoli pri ki đržavljanom zagotovljata pravico v shodih se zbirati sv. Križu pri PodpeČi definitivno potrdi. (Kranjskim kmetovalcem in društva snovati, pa tudi s pismi in tiskom svobodno i kateri želijo semena izrekati svoje mnenje ; ta odbor naj potem poroča zbor Ruskega lanu), naznanja podpisani odbor, da bode nici in potrebne predloge stavi družba kmetijska s podporo, ki jo je od sl. ministerstva cija viteza W in družnikov: kako je to Drugo je interpela da c. ---w----------J ~---- r--I----7--J .)--—• — TT v i. » ai ui uauiayy . atvau tu, u.a« V. kmetijstva přejela, zopet tega lanú, ki je veliko veliko ministerstvo pravosodja še do danes ni odgovorilo lepši, kakor naš domači in vsak drug lan, nakupila in interpelacijo o knjigi „Lasser, genannt Auersperg tt ga po nižji ceni prodajala, kakor je sicer v štacu- obdolžuje ministerstvo dejanj , ki spad 7 na ki nah naprodaj. Da pa odbor vé, koliko naj naroči tega kazenske postave? Iz BudapeŠta pod 137 semena, na] se naši kmetovalci 7 7 ki ga želijo, kmalu in je Magjarska vlada sejala zadnji čas do 17. dne prihodnjega meseca pro- je v nedeljo žela! Divja drhal je dirjala po mestu 9 raz ------J*-------- ---- r----— ^/AV JV T jv . &il IJU UI IIUI J u Uli jaia JJU IIIUOIU 7 I ct^ senca (sv. Antona) z besedo ali po pismu oglasijo v sajala strašansko, okna pobijala ministru Tiszi, psovala pisarnici družbe kmetijske v Salendrovih ulicah (nad ministre cesarjeve, kričala po orožji, da gre Y boj nad bregom) in povedó, koliko ga želijo dobiti. Glavni odbor družbe kmetijske Kranjske. (Odbor Čitalničin je v svoji seji sklenil, da ob- Rusa in začne punt proti Avstriji pis prekucij, ki so bile v nedelj To na kratko po v Budape katere čni zbor čitalničin bode po večletni navadi na sv. Ste- vtisek naredile. Združila se 7 fana dan salne vaje in 2 velika da, kakor prejšnja leta, bodo letos ple- plesa pustni čas, in da se nadzo- ne bodo samo na Dunaji, ampak po vsi Evropi močán mrec velika drhal pod , ki je zahtevala, da gré a vodstvom Magjarskih študento ruje nad tem, da, kdor ni ud čitalničin, se ne udele- Al pol zuje njenih veselic. kakošni jih 1000 k ministru T in zahteva pomoči za Turke w J s 12 pandurji je vkrotila kričače v dokaz, Magjarske softe, nahujskani po so (Sokol-večer) 22. dne t. m. v restavraciji čital- mnozih državnih poslancib, med katerimi je glasoviti nični se bode odlikoval po zanimivem programu ter Heify bode združen z loterijo, katere čisti dohodek je na- do v at menjen za piramido „Sokola" na pokopališči. pustil drzno besed 77 kralj nima nič zap 7 T ampak d ovolievat a Tak in njegovih družnikov politike Í Nobede konec ga Novičar iz domaćih in tujih dežel. ne obžaluje, vsak poštenjak pa zaničevati in sovražiti Se bodo pač zdaj oči odprle vsem onim, ki de- mora Dunaja. edinih misli o tem D e 1 e g a c i j i ste delo dovršili, obé za dalj cesarja potrj 7 da se kup budget č po veliko politiko v Avstriji? Iz Rusko-Turskega boj so Ru Po propadu Plevne^ zajeli mesece novega leta. Sklep ta je tudi že od in bolnih ter 17 paš, koli 40.000 mož in 20.000 ranjenih priliki ajvažnejša novica ta tu in tam grof Andrassy razkladal namene delegacijskih obravnav je Srbija 15. dne t. m. zopet na poved 7 da je jsk V ] Belgradu po tej povedbi vse vriskalo, Srbské čete politike svoje, a besede njegove bile so še zmirom so prestopile že meje in knez se je tudi poda! že orakel brez jasnosti Važnih 5 toček, ki so obstoj rv i • v i -» del vojni Kreti so oklicali neodvisnost in Grška se na nove godbe z Ogersko. ni se 7 nobena do konca rešena vso moč pripravlj za oj sko tej adreg in tako zdaj, ko gredó dr ; Turčij žične praznike, bode nastopilo novo let poslanci domů na bo- ona posredovala zarad mirú pet obrnila do prijateljice Angleške 7 se je naj bi 7 ces » da Turčija že sita pogodbe brez nove prelivanj krvi Iz zbor posla imamo še omeniti dvoj Turčij noče • v nic Al o miru ni mogoče govoriti, dokler odnehati od svojih tirjatev To dru da se vrne poslanca dr. Kusy in dr. Vošnjak z mnogimi gimi sta stavila predlog: naj se izvoli odbor 12 odbor- jakom brž ko bo čas, da bo priča dejanj njihove hra sklepati tudi iz besedi Ruskega cara, ki se nazaj v Petrograd, a obljubil je podal svojim vo- nikov, ki preiskuj 7 kako se po katerem edanje vladno postopanje, brosti Na bojišči so Rusi 15. dne t. m. vzeli Eleno se abranujejo shodi ljudstva (tabori) in Setarico jn Debrovo ter podili Turke do Achmedlij 7 brez konca in kraja zasegajo časniki sklada s in 13. temeljne dr 12 Tudi v Sipki soteski je bilo 15. in 16. hudo streljanje postave od 21. dec. 1867. leta, Turki so zgubili veliko ljudi y Vabilo na naročbo 33 Novic it za leto Leto gre h koncu in čas novih naročil na časnike prosim je blizo letom 1878 nastopijo „Novice" svoj 36. tečaj Dobro znanim po vsem Slovenskem, pa tudi zunaj mej Slovenij jega programa; zato rečejo le to, da, kar so bile 35 let, ostanejo nepremakljivo tudi v prihodnje: neutrud- jim treba na dolgo in široko razkladati svo- delavke za vsestranski bi našeg d g pa neustrašj in pravo boriteljice )mik< za ná rodne pravice njegove na stal državopravnem Troj hod nj ti nje staroslovenskega gêsla tudi v pri ne bodo zataj e val e , kakor tudi popol dvisnosti svoje nikomur prodale, naj pndejo kakoršni koli. V to ime vabimo rodoljube na naročbo našega nečasi lista Ijudne pomoči tudi v prihodnj naše ča- stite prijatelje dopisoval Nar oč dozdaj 77 Novicam" ostane kakor je bila v tiskarnici prejemane za celo leto za pol leta za četrt leta gold 77 77 77 77 77 77 po pošti pošiljane za celo leto 4 gold. 60 kr 77 7 • 77 77 77 77 za pol leta za četrt leta Ža pošiljanje na dom v Ljublj 40 krajc. Naročnina se pošilj 77 77 40 kr 30 kr, za celo leto se Blaznikovi tiskar- nici v Ljublj ano in to najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen) 7 ki se dobijo pri vsaki pošti m ve 1 j a j o 5 kraj Častite naročnike prosimo in ob enem z iskreno zahvalo za podporo dozdanjo da brž prvi list v redu dobijo 7 nai hiti z naročilom redništvo. Odgovorni vrednik: Alojzl Majer Tisk in založba : Jožef Blaznikovih dedicev v Ljublj