LETO I.
Današnja štev stane 1-50 Din,
LJUBLJANA. 8. SEPTEMBRA 1923.
ŠTEV. 41,
NACIONALISTIČNI ORGAN.
NAROČNINA: za Jugoslavijo: za tri mesece 12'— Din.; za celo leto 48’— Din.; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Pasamszaa štev. stane 1 Din.
IZHAJA VSAKO NEDELJO!
REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA: Arena Narod. doma.
Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. E3ST- POŠTNINA PLAČANA ¥ GOTOVINI!
Nacionalisti! R°dU se nam je prestolonaslednik hrabre naše dinastije Karadjordjevičev. Radujemo se in kličemo „ŽIVEL NA MNOGAJA LETA!"
BBSHBaaaseassffls s
Naše obletnice.
Rekli bi lahko tudi jubileji. Ali jubileji pomenijo le vesele trenutke, polne radosti. Naš narod pa more v svoji zgodovini zaznamovati le malo zgodovinskih dni, ki bi se jih lahko spominjal z neskaljeno radostjo v srcu. S trnjem in kamenjem je bila posuta vsa naša pot vse do osvobo-jenja, od tega mejnika dalje pa sipamo sami bodica pod noge sebi in svojini trpečim sobratom.
In vendar praznujemo obletnice!
Obletnice našega trpljenja in ponižanja! Današnji dan bo v zgodovini slovenskega naroda zapisan z debelimi črkami. Na današnji dan je Pred 15. leti v Ptuju nemška tolpa napadla slovensko Ciril-Metodovo družbo, pretepala zborovalce, opljuvala naše žene. S podporo in vednostjo avstrijskih oblasti so štajerski trgovci in obrtniki, ki so živeli edino od denarja našega kmeta, pobijali naše ljudi. Tlačena slovenska biča, pritisku v Ptuju je odgovori raja se je vendar enkrat naveličala protspritisk v Ljubljani. Puške, plačane z denarjem naših davkoplačevalcev, so se obrnile proti nam in kri mladih idealn;h ljudi je namočila ljubljanske ulice.
Bilo je to pred petnajstimi leti!
Zakaj' se spominjamo danes tega? Ker se vrši danes na isti dan v istem Ptuju zopet skupščina Ciril-Metodove družbe. V istem Ptuju, ki je danes po zunanjosti	sicer jugoslovanski, po svojem srcu	in	mišlenju pa
se enako nemški in	nam sovražen, kakor je bil pred 15	leti. In skoro
enako, kakor pred 15 leti nam je nasprotna tudi vlada, dasi ni več avstrijska. V izdajalskem Ptuju, kjer žive še vsi oni Nemci, ki so pobijali naše ljudi, preganjala je vlada naše nacijonaliste, ko so hoteli zabraniti provokacijo nemških pobijalcev. V nemčurskem Ptuju je razpustila organizacijo jugoslovanskih nacijonalistov in nudi tako ponovno možnost, da napadejo ptujski	Švabi	Ciril-Metodovo družbo.
In zakaj vse to? Ker	ni poštenja v naših vodilnih	in	odgovornih
krogih! Ker njim služijo njih uradna mesta, ki bi jim morala biti torišče dela za korist naroda in države, za eksposituro političnega in osebnega koristclovstva. Ker ni merilo za njih dejanje in nehanje nacijonalni interes, temveč bog ve katere politične grupe!
Oj ti slovenski narod! Kakor hlapec Jernej sediš v obcestnem jarku In premišljuješ svoje pravice. Mimo Tebe pa hite in Te škrope z mastnim blatom kočije onih mogotcev, ki so ti izčrpali moč in izpili kri. Hite mimo Tebe v zlato obšitih oblekah ljudje, ki so se pred petnajstimi leti napihovali narodnega navdušenja. Plujejo nate, ker postali so modrejši od Tebe in so spoznali vrednost denarja!
Ti pa sediš in premišljuješ, zakaj so laž danes besede, ki so bile pred petnajstimi leti zlato! Gledaš in čudiš se, zakaj so danes preganjani oni, ki so trpeli tudi takrat. Ne razumeš, da je v Jugoslaviji biti enako nevarno nacijonalist, kakor v Avstriji. Misliš in ne razumeš, da je v naši državi mogoče, da pokrajinski namestnik izjavi, da pusti rajše streljati na Slovence, kot da bi prepovedal izzivalen nemški ples.
Vsega tega ne razumeš, ker Tvoja pravica, o hlapec Jernej ni zapisana. Zapisano je, da boš vedno pokoren svojim gospodarjem, da boš delal zanje In trpel — dokler Te ne pahnejo za vedno v jarek.
Če pa imaš še kaj volje in moči, zdrzni se v zadnjem trenutku, vstani iz blata in naženi preobjestnega gospodarja iz doma, ki si ga prislužil Ti s svojimi žulji!
Proč s škodljivci naroda in države!
Ven s korumpiranci iz državne uprave!
Doli s podkupljivimi in koristolovskimi strankami!
Ptuj bo maš.čevan, kadar bo sleherni Slovenec '-'rjunaš. Ne po imenu, temveč po srcu s vole m in Po delu!
V	to ime: Pomozi Bog!«
Družba sv. Cirila le Metoda v boju za Slovenstvo,
Prepočasi je napredovalo potujčevanje — vsako stoletje se je skrčila slovenska meja za eno uro hoda — prepočasi se je na naš račun širila Germanija, Prepočasi je itali-jančila Istro, Trst, Gorico avstrijska vlada. Italija naj se hitreje veča. Takšno je bilo razpoloženje naših kletih sovragov na severu in jugu pred 40 leti. S polno paro so jeli delovati na našo pogubo: Schulve-rein, Siidmark, Pro Patria, za njo Lega nazionale. Rasle so nemške in laške trdnjave in trdnjavice v obliki potujčevalnih šol in vrtcev, kamor so zlepa, zvijaški, pa tudi šiloma lovili slovensko deco, da jih preleve v sovražne nam janičarje. Leta 1882. je otvoril nemški Schul-verein prvo svojo šolo na slovenskih tleh na Mavrlu. Snovale so se njegove podružnice. Schulvereinu se je udinjala Kranjska hranilnica, ki je omogočila leta 1884. nemški vrtec in leto potem nemško šolo v Ljubljani. Na Koroškem in Štajerskem je našel Schulverein med nezavednim ljudstvom ugodno zemljo in njegova pogubna setev je uspevala od leta do leta.
Vsi ti sovražili naskoki so izzivali na boj, a mehki Slovenec se ga je izogibal, meneč, da z interpelacijami svojih poslancev v deželnem in državnem zboru doseže, da bo avstrijska vlada zatrla ali vsaj omejila delovanje potujčevalnih društev. Seveda se je zmotil. Nevarnost je naraščala in Slovencu ni kazalo drugega, kakor posnemati Čeha, ki je kot odboj Schulvereinu nemudoma ustvaril Osrednjo šolsko Matico. Drugega izhoda ni bilo, kakor sprejeti boj iii se zateči k samopomoči. Tako se je prikazala na slovenskem obzorju konec jubilejnega leta 1885. — tisočletnica smrti blagovestnika sv. Metoda je bila takrat — Družba sv. Cirila In Metoda, društvo, ki mu je bil vzvišeni namen z gojitvijo slovenskega šolstva se po robu postaviti potujčevanju, pretečemu slovenstvu na severu in jugu.
Pričel se je naenkrat boj — borba pritlikavca brez zaščite, brez izdatnih sredstev z velikanoma, katerima so bili na razpolago bogati viri in brezmejna naklonjenost vladnih činiteljev. Naše odporno društvo
so skušali zatreti v kali najprej z obrekovanjem, češ, da je deležno podpore Slavjanskega blagotvori-teljnega društva v Petrogradu, potem šiloma. Razganjali so shode in veselice Družbe sv. Cirila in Metoda in ovajali govornike. Besneli so, ko se je jel prikazovati sad naše Družbe.
S kamenjem in ognjem so šli na Družbo sv. Cirila in Metoda. Dne 25. oktobra 1896 je slovesno otvo-rila novo krasno šolo v Št. Rupertu poleg Velikovca. Tisto noč po slavnosti so ji bila pobita okna.
V Trstu so italijanski pobalini prežali na slovenske šolarje, jih kamenjali in pretepali. S kameni so napadali ondotno družbeno šolo in ji pobijali okna. O božičnih praznikih leta 1895. je malo manjkalo, da ni pogorelo družbeno šolsko poslopje. Ogenj je bil nalašč podtaknjen.
Dne 13. oktobra 1908 je bila napovedana glavna skupščina Ciril-Metodove družbe v Ptuju. Tedaj se je ptujska nemčurska zalega, pomnožena z besnimi fanatiki iz Gradca, Maribora, Celja, spravila nad skupščinarje. Sprejeli so jih z grozanskim vpitjem in sikanjem, obmetavali z gnilimi jajci, oblivali z raznimi tekočinami, jim trgali iz rok torbice, kradli klobuke; s surovimi napadi niso prizanašali niti slovenskim ženam. Navalili so na Narodni dom, kjer se je vršila skupščina. Potrpežljivemu trpinu Slovencu je tedaj vzkipela kri. Ptujskemu napadu so sledili septembrski dogodki.
Teh odurnih prizorov se nehote spominjamo sedaj, ko po 15 letih zopet zboruje Družba sv. Cirila in Metoda v Ptuju, kjer ji je ob spremenjenem položaju zagotovljen časten sprejem.
V boj za ohranitev slovenstva je šla pred 38 leti. Kakšne uspehe je dosegla na zunaj in na znotraj?
Zunanji uspehi Družbe sv. Cirila in Metoda na jugu so bili presenetljivo krasni. Z vso resnobo se je upirala poitalijančevanju. Izza 3. dne januarja 1887, ko je otvorila svoj prvi vrtec pri Sv. Jakobu v Trstu pa do velikega vojnega viharja je vsako leto naraščalo njeno šolstvo. Leta 1915. so delovale v Trstu tri družbene osemrazrednice z 22 razredi in 16 vzporednicami. Vsako je-
sen so se množile čete slovenske mladine, proseče za vpis v družbi-ne šole. V teku let je narastlo na tisoče onih, ki jim je Družba sv. Ci-> rila in Metoda v svojih zavodih vsa-: dila v srce poleg osnovnih naukov domovinsko ljubezen in narodno zavest, kar je neprecenljiva zasluga izvrstnega učiteljstva, ki se je jako hvalevredno udejstvovalo tudi zunaj šole v raznih narodnih društvih. Poleg nekaterih vrtcev sta uspešno delovali na Goriškem Ciril-Metodo-vi dvorazrednici na Blanči pri Gorici in Krminu. Glede na pravkar omenjeni kraj bi utegnil kdo natolcevati Družbo, češ, da je bila agre* sivna, zato poudarjamo tu in razglašamo, da se v šolah Družbe sv. Cirila in Metoda ni nahajal niti eden italijanski otrok.
Uspehi Družbe sv. Cirila in Metoda na severu Slovenije niso bili tolikšni; kakor na jugu. Ako pa se upoštevajo nepremagljive ovire, ki so se tamkaj protivile družbenemu delovanju in ga onemogočale, moramo priznati, da je Družba storila, kar je mogla. Oživotvorila je šoli v Št. Rupertu pri Velikovcu in na Muti, vzdrževala v Mariboru slovenski razred, zabavala v 8 vrtcih nežno mladino, napravljala mnogokrat božičnice, dajala podpore za zgradbo šolskih poslopij, razpošiljala v obmejne kraje slovenske knjige. Nemci so zasledovali vsak njen korak in dosledno izpodnašali izvajanje njenih načrtov. V Dičji vasi bli-i zu Beljaka je imela Družba že vse pripravljeno za zidanje šole, a nasprotniki so napeli vse moči, da preprečijo njeno namero; vlagali so rekurz za rekurzom. Družba ni smela zgraditi slovenske šole; Schulverein pa ni našel nobene zapreke, ko je postavljal svojo ponem-čevalnico prav nasproti družbenemu stavbišču. Ob enak odpor je naletela Družba sv. Cirila in Metoda, ko je hotela ustanoviti šolo v Studencih poleg Maribora.
Na znotraj se je odičila Družba sv. Cirila in Metoda z izrednimi uspehi. V svojih podružnicah, raz-posejanih po vsem našem ozemlju, je organizovala slovenski narod. Postala je odlična buditeljica slovenske narodne zavesti. Na vsaki njeni prireditvi, zlasti na velikih skupščin
WRIGLEY-ievi žvečilni gumi bonboni
(C h e w I n g g u m)
GUMI - BONBONI*.
Dobijo se povsod in pri
šivu:
Drogerija „Adrija“
LJUBLJANA, Šelersburgova ulica štev. S.
UNDERWOOD PISALNI STROJ, BURROUGHS ADICIJSKI STROJ Zastopstvo za Slovenijo: FRANC BAR, L J UBLJAN A
CANKARJEVO NABREŽJE ŠT. 5.
VELESEJEM
paviljon H št. 285.
TELEFON ŠT. 407.
Prvovrstna štajerska vina C. Ftirst in sinovi
Zastopstvo: Čertalič in Cirman, Medno — Št. Vid nad Ljubljano.
Obiščite paviljon na velesejmu! assa Eggsifisss
TRGOVSKA
D. D., LJUBLJANA
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
SELENBURGOVA ULICI STEV. 1
(PRE2	ESKOMPTNA	BUČEČA)
IfapgfaS 'm	Din,
Izvršuje vse bančne posle naj točneje in najkulantsieje.
Brzojavi: TRGOVSKA.
Telefoni: 189, 146, 458.
Ekspoziture:
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici).
6RICAR & MEJAČ, LJUBLJANA
ZAL06A OBLEK ZA (SOSPODE, PAME IN OTROKE
SAMO ŠELENBURČOVa ULICA ŠTEV. 3.
MAN ZftKOTNM
mestni tesarski isnojstar
LJUBLJANA
Dunajska c. st. 46. Telefon štev. 379.
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, 8 hiše, vile, tovarne, cerkve ia zvonike; stropi, razna tla, stopnice; ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Saga.	Tssvaraa	fu;rJ;ja.
KOLKA
NAJBOLJŠA NUDI
wxmm
nah, ki jih je sklicevala sedaj tu sedaj tam širom Slovenije in ki 'so bile pravi narodni prazniki za dotično okolico, se je oglašal opomin: Naš narod je ogrožen; ako ga ljubimo, skrbimo za njegov obstoj! V svojem prvem desetletju je doživela Družba sv. Cirila in Metoda lepe uspehe na Koroškem, kjer so delovali njeni apostoli: Einspieler, Lendovšek, Legat in še živeči župnik Gabron. Do leta 1895. je bilo ustanovljenih tamkaj 16 podružnic, ki so se kosale v delovanju za narodno stvar. A dokopala se je dw moči struja, ki je Omalovaževala narodnost, češ, da je poganska. Pod njenim vplivom je odrvenelo narodno delo in za hiranjem je nastopila smrt večini koroških podružnic. Ko bi ne bilo one zlohotne struje, bi bil imel plebiscit vsekakor drugačen izid.
Delo Družbe sv. Cirila in Metoda ni napredovalo, dokler se mu niso posvetile naše žene in dekleta in Jele nabirati kakor čebelice razne prispevke za rešitev slovenske mladine. Organizovala jih je Družba sv. Cirila in Metoda. Za prvo žensko Ciril-Metodovo podružnico, osnovano v Trstu, je priklila iz naših tal lepa vrsta ženskih skupin, delujočih za vzvišene družbene namene.
Preden je vstala Družba sv. Cirila in Metoda, je bila požrtvovalnost za narodne namene na Slovenskem neznatna. Družbi se je posrečilo vzbuditi zanimanje za slovensko celokupnost in izvabiti žrtve za dosego plemenitih narodnih smotrov. Njen čarodejni vpliv je privabil nešteto množico darovalcev. Eni so se držali njenega gesla: Mal položi dar domu na oltar! in so dali od svojega uboštva kolikor so mogli. Ubogi dijak Ivan Črne je umirajoč zapustil Družbi vse, kar je imel. Mecen je kakor veljaki: dr. Lovro Čuček, Jurij Vrečko, dr. Fran Škofič, Martin Drčar, Ivan Vesel, Viljem Polak, Karol Kotnik, Marija Vilharjeva, Fran Košmelj, Fran Škrjanec, Ivan Fabjančič, Anton Poljšak, Fran Babič in dr., ki so položili tehtovite darove na družbeni žrtvenik.
Boj Družbe sv. Cirila in Metoda za slovenstvo še ni končan. V pravih mejah našega plemena jo čaka še velika naloga; saj je nevarnost, da se potujči mnogo slovenskih otrok, sedaj večja, nego je bila pred vojno. Uverjeni smo, da bo naša dična Družba, oprta na Jugoslavijo, kateri je pripravljala pot, vztrajala na strani, kličoča sovragu: Ne drzni se lastiti slovenske dece!
Naše propagandno delo.
V	primeroma kratki dobi je uspelo pridobiti tal našemu pokretu v vseh mestih, trgih in tudi nekaterih vaseh Slovenije. Mnogo smo dosegli. Danes imamo celo vrsto močnih trdnjav, na katere smo lahko ponosni. Nikakor pa sc ne smemo zadovoljiti samo s tem. Mi moramo dalje. Že večkrat smo omenili, da ne sme biti vasi, kjer bi ne bilo naše organizacije, in to moramo tudi doseči. Da je res mogoče v vsakem, tudi še tako majhnem kraju, osnovati Orjuno, imamo dovolj dokazov. Mnogo je naših organizacij, ki so nastale v najtežavnejših razmerah, pa se lepo razvijajo. Imamo kraje, kjer so naši poverjeniki sprva obupovali in sami niso verjeli, da bo
mogoče spraviti skupaj potrebno število članov, saj so v teh krajih pri zadnjih volitvah vse napredne in narodne stranke dobile morda komaj po 5—10 glasov. Danes imamo v teh krajih organizacije, ki štejejo po 30, 40 in še več članov. Vse gre, samo če je volja dobra. Misel Orjune pa je tudi že sama na sebi tako čista in vzvišena, da se je more okleniti vsakdo, kdor jo spozna in še ni docela pokvarjen. Prepričani smo, da bi ogromna večina našega ljudstva prišla pod naš prapor, če bi nas spoznala, če bi izvedela kdo smo in kaj hočemo in če bi se osvobodila tistega krivega mnenja o nas, katero so raztrosili razni nam nasprotni časopisi in agitatorji.
Naše ljudstvo ni slabo in po ogromni večini ni pokvarjeno, zato pa je naša velika naloga in sveta dolžnost, da ga osvobodimo krivih predsodkov, da ga poučimo o tem, kaj nam je treba ter da ga privedemo na čisto, ravno in pravno pot. Prihodnje mesece moramo poleg dela za utrditev in notranjo zgraditev naših že obstoječih organizacij porabiti tudi v to, da razvijemo živo agitacijo med masami našega ljudstva. Treba je, da se čim preje pozovejo vse organizacije, da pošljejo
o	priliki kakih praznikov v naša središča vsaj po enega člana, ki je sposoben za težke agitatorične posle, da se tako na pardnevnem kurzu pouče podrobno o vseh vprašanjih in vidikih, namenih in ciljih našega po-kreta. Ti bodo potem tista izvežba-na armada apostolov naše misli, ki bo šla od sela do sela, od človeka do človeka in oznanjala našo rešilno vero, pridobivala novih vojščakov. Podrobna agitacija je zelo važna, treba pa je, da so oni, ki jo vrše, natančno poučeni o vseh naših vprašanjih, da znajo prijemati s prave strani. Naloga vseh naših mestnih organizacij pa je dalje tudi, da dobe v vseh okoliških svojih krajih, kjer še ni Orjune, poverjenike ter da jih javijo Oblastnemu odboru, da stopi ž njimi v stik in se dogovori glede sestankov ter ustanovitve novih organizacij.
Zelo važno agitacijsko sredstvo je tisk, zato morajo naše mestne organizacije skrbeti, da se naš list čimbolj razširi med ljudstvom. Vsaka organizacija mora določiti vsaj enega člana, katerega edina naloga bo, pridobivati novih naročnikov za »Orjuno«. Organizacije, ki so finančno močnejše, naj na svoj račun naroče po več iztisov, katere naj se razdeie med ljudstvo. Kjer tega ne morejo organizacije kot take, naj stori to kak premožnejši član sam. Zavest, da je dopomogel naši misli do zmage in s tem do ustvarjenja boljše bodočnosti našega ljudstva, nacije in države, mu bo bogato povrnila to žrtev. Da se paralizira kvaren vpliv hujskanja naših stran-
karjev, ki so nam nasprotni in njihovega časopisja, se morajo izdati lepaki in letaki, ki naj se razširijo po vseh naših vaseh, izdati pa se mora tudi popularna brošura ter raztrositi od hiše do hiše po naši zemlji. Treba je, da nas javnost spozna, da bo poučena in ne bo več verjela raznim odvratnim lažnikom.
Ko bo to delo v glavnem končano in bodo ustanovljeni že po vseh naših krajih naši kadri, bo treba pričeti z javnimi shodi, na katerih bodo morali naši govorniki pojasniti masam naš evangelij. Morda bo tu ali tam šlo težko, bo odpor velik, toda končno bo pa le šlo in bo tudi odpor zlomljen. Če se bomo neprestano gibali in ne bomo poznali počitka, potem bomo v doglednem času zavojevali tudi tisto trdnjavo, katero so razni naprednjaški strankarji vsled svoje nedelavnosti in nesposobnosti smatrali za nepremagljivo
—	naše preprosto ljudstvo, široke mase. Končno pa so za propagando potrebne tudi parade in veselice, zato moramo tudi tem posvečati največjo pažnjo. Vse naše organizacije morajo skrbeti za to, da prirede čimveč zabav in sličnih prireditev. Zabave so, če so dobro organizirane, ne le izborno agitacijsko sredstvo, ampak tudi vir dohodkov. Naloge, ki nas čakajo v bližnji bodočnosti, so težke, zato je treba začeti čimpreje intenzivnim agitacijskim in propagandnim delom. Na delo torej, Orjunaši, na delo za pomnožitev naših vrst!
ttc.-v.CT. 33^>jTgts3uzrgna-ii."Hi.m MinnTMu-irrtii ■j-gttW jaa»iragr.iR'ja
Klobuke, žepiče, nahrbtnike i. t. d. v veliki izberi pri JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2.
POZORI
Vec otroških vozičkov, kolesa z gemo se poceni prodajo že od Din 250’—■. Ljubljana, Zvonarska ulica štev. 1.
Osrilenl (cartecK) papir
hektografični.
THE REX C0., Ljubljana.
Hribar pred sodnij
Dne 4. t. m. se je zaključil pred senatom deželne sodnije v Ljubljani predzadnji akt nastopa Orjune proti nekdanjemu cesarju Janezu, izdajalcu nacijonalnih naših interesov. Vsakomur bode še v spominu, kako so mislili na Svečnico 1.1. celjski Nemci prirediti veliko nemčursko prireditev, takozvani »Jagaball«, ki naj bi bila obenem izraz njihovega iredentizma. To prireditev so skrbno pripravljali in povabili na njo tudi delegate iz Avstrije, ki naj bi naše Nemce in nemčurje okrepili in vzpodbujali do končne rešitve izpod I jugoslovenskega jarma. Ker je tedaj
i	vladajoča radikalna stranka mešeta-: rila za glasove Nemcev, je v to svr-ho porabila zavarovalnega agenta Hribarja, ki je Nemce na vse načine protežiral, da bi si tako pridobil njih naklonjenost. Orjuna pa, ki je bila takrat še šibka, je budno pazila na te mešetarije in se čvrsto postavila v bran narodni izdajici Hribarji*.
Prišlo je do celjskih dogodkov, kjer je Orjuna prvič nastopila z akcijskimi četami. Dva dni pozneje pa se je oglasilo pri mešetarju na pokrajinski upravi naše odposlanstvo, ki mu je odločno povedalo naše mišljenje. Isti pa, brez sramu kakor je, napravil je ovadbo na državno pravdni-štvo in naš oblastni predsednik inž. Kranjec, kakor tudi predsednik blejske Orjune Žnideršič, sta bila obtožena po § 94. s. k. zakona, da sta mu kot dež. uradniku nevarno grozila.
Mi smo že o. priliki celjskih dogodkov konštatirali, kako je lažnivi cinik Hribar istotako kakor 1. 1908. tudi takrat poslal vojaštvo proti isa-cijonalistom. Konštatirali smo dalje, kako je ta brezvestnež ukazal, da naj se na naše nacijonaliste tudi strelja na ljubo Nemeev. Vse to je pri zadnji sodnijski razpravi točno sodnijsko dokazano. Le naši uvidevnosti je zahvaliti, če ni tudi v Celju, kakor leta 1908. porudečila slovanska kri mrzli ulični kamen.
—	Vse to je Hribar pred sodnijo mirno priznal, češ, da so Nemci že desetletja med in pred vojsko imeli
POSETITE NA VELESEJMU
PAVILJON „1
domačih tovarn čevljev tvrdke PETER KOZINA & Co. pod zaščitno znamko
„P E K 0“.
NAJNOVEJŠA IZDELAVA
Novosti	jp	Novost!
I _______________   i
GALANTERIJSKEGA BLAGA!
Galanterijsko blago domačega izdelka.
sa
m m
Vsakovrstna kartonažna, tiskarska in knjigoveška dela, kakor tudi izdelovanje trgovskih knjig, šolskih zvezkov, kompendij, notezov, naro-* čilnih knjig, knjižic za odjemalce m in druge v rastrirsko delo spadajoče stvari prevzema tvrdka:
i Josip Krmpotič
VIR-DOMŽALE, pošta DOB pri IlublJani.
Za naročilav Ljubljani: Poštni predal 165 U
Uublittnski
1
Pav. H St. 307
PETER CAPUDER-Ljubljana, Vidovdanska c. 2.
Haidsiii telovadnih potrtbiiin. — R®cW sdKHt za §^spode.
Izdelovalen krote* ia Sohole In Oriuna.
Zsftfevalte fereipiacen cenik* navodila is m<sm in plačiflng p©g©Ie.
Ljubljanski
vefesejm Pav. H št 307
HS^E!SlfflB®i§
OT«« jv**	ras
VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO
 ....
TELEF©^ ŠT. RS8 s i s t	JAVI 8 f5PlHLiKlfi4 MftRlOR
, m agmang nBaagaaMBmaBaBggaNaaaanawMaaBWR»RBgzaHaadaauaaBBBaBBaaaMgaBBBNBBaHMMaBRgaai
svoj »Jagaball«. Sodnijsko je dalje dognano, da so bili naši člani nad takim postopanjem opravičeno ogorčeni. In takemu brezvestnežu je sodni stol še devotno ponudil pri svedočenju stolico. Ali si niste s vesti g. sodniki, kako ste se s tem ponižali pred navadnim mešetarskim agentom?
Naša predsednika sta bila po intenzivni razpravi prvotno obtožbe PO § 94. oproščena, pač pa se je moralo dati na mešetarskem polju toli zaslužnemu agentu zadoščenje. Razžaljen je bil ta vzvišeni policaj, ker sta mu naša predsednika zabrusila v obraz, da v blato tepta svoje dostojanstvo in ugled države. Radi tega sta bila obsojena po § 104. s. k. zakona, dasi niti državno pravdni-štvo ni uvidelo žalitve. Seveda bomo napravili vzklic in ponudili dokaz resnice za našo trditev, da še enkrat izvlečemo jazbeca pred sodni forum in sodnijsko pribijemo s kakimi drž. uradnika nevrednimi manipulacijami se je pečal ta škodlji-vec^našega naroda.
Ugodil je vsem zahtevam modernega pisalnega stroja edino le »STOEWER“. Z\ s opstvo Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/1.
Orjuna w Šoštanju.
Razvitje prapora Orjuhe za ialaiko dolin© 2. septembra
„impex
LjiiairfeMJ
TeSefon 70, 349.
r.-£i
Lep znak za oduševljenje, ki vlada v slovenskem delu naše države za nacionalistični pokret je vedno naraščajoče število praporov. Dasi je prapor le zunanji znak, simbol našega hotenja in delovanja, vendar kaže marljivost, s katero tekmujejo naše organizacije v nabavi lastnih bojnih zastav, v trdni volji, uveljaviti našo misel tudi v javnosti. In pomembno je, da so med piGmi ravno organizacije na najbolj izpostavljenih mestih, kjer se v boju proti anacijonalnim in protidržavnim elementom kali volja in krepi bojno razpoloženje. Za Ljubljano, Bledom in Šiško je prišla Orjuna v Šoštanju, ki tvori v šaleški dolini močan jez proti domačim nemškutarjem in istočasno stoji zvesto na obmejni straži proti Avstriji. Slavnost razvitja prapora Šoštanjske Orjune se je vsled tega razvila v ponosno manifestacijo nacijonalne in državne misli. Ob prihodu jutranjega vlaka, s katerim je prišlo poleg drugih gostov preko 300 akcijskih četašev iz Rakeka, Ljubljane, Viča, Bleda, Trbovelj, Zagorja, Dobove, Celja in Maribora, priredila je Šoštanjska organizacija prisrčen sprejem na kolodvoru. Goste in čete je pozdravil imenom mestne Orjune predsednik Anton Kurnik z oduševljenimi besedami :
Bratje in sestre!
Če srce k srcu govori, je treba malo besedi. Naša srca so danes polna prešernega veselja, da zamo-re Šoštanjska Orjuna pozdraviti — prva med štajerskimi posestrinami — številno došle elitne čete Organizacije jugoslovanskih nacijonalisfov, pijonirjev daljnih, lepših cest, po katerih bodo bobneče odmevali naši koraki na sever in jug, ko nas narod pozove, da zlomimo bratom težke okove...
Vsem skupaj in vsakemu posebej velja naš iskreni pozdrav, zlasti pa pozdravljamo dični naš Oblastni odbor s predsednikom tovarišem Kranjcem na čelu, ki nas je pri našem delu in predpripravah za današnje slavlje tako vzorno podpiral.
Ideja jugoslovanskega nacijona-llzina zmaguje, kot silen vihar dirja naš val, osvaja, pridobiva.
Prihteli ste med nas, da razvijemo prapor, pod katerim bo dozoreval nov rod silnih rok in možatih src, zmožen energičnega dela in tihega junaštva, na čast domovini, v
njeno moč, veličino in brambo!
Na našem praporu zablesti danes v zlatih črkah naše geslo:
»Za nacijo!«
v naših srcih zagori danes to geslo v plamenih in rdečih zubljih, ki bodo živi vse dotlej, dokler nas ne bo vodil v zmagovitem pohodu čez te gore naprej, preko začasnih mej...
V to pomozi Bog, junači!
Gromki »Bog ti pomogo!« je odzval prisrčnemu pozdravu, prapori so se sklonili in sestre iz Šoštanja so jih okrasile z lipovimi venci, s temi priprostimi znaki tuge, naše boli, a obenem znaki naših bojev, naših zmag. Na pozdravu se je zahvali oblastni predsednik brat Kranjec v kratkih besedah, v katerih je povdarjal, da se je Orjuna cele oblasti s podvojenim veseljem odzvala povabilu v Šoštanj, ker se zaveda, da so tu še danes bojna tla.
Sprevod, ki se je začel takoj na to pomikati v mesto, je otvorila mariborska vojaška godba. Za njo je šel oblastni odbor s predsednikom inž. Kranjcem na čelu, prapori oblastnega odbora in mestnih organizacij Bled in Ljubljana. Sledila je elitna četa uniformiranih četašev, katero je tvorila po večini slavna Rakeška Orjuna pod vodstvom predsednika Mihe Čopa. Opažati je bilo, da so vsi, celo nasprotniki s priznanjem gledali orjunaško uniformo, ki se je sedaj prvič pokazala v Šoštanjskih ulicah. Drugo četo so tvorile akcijske čete iz Maribora s predsednikom Radivojem Reharjem, ki so na ta način najodločneje pokazale, da navzlic Lukanovim šika-nam organizacija v Mariboru še trdno obstoji. Ker druži jo ideja in ne društveni zakon. Ostale akcijo-ne so bile razdeljene v dve četi po 22 četverostopov, kot zadnja je pa korakala Šoštanjska in naše članice. Burno aklamirani in obsuti s cvetjem iz slovenskih hiš, prišli smo mimo zabitih oken Woschnagga in drugih izdajalcev do mestnega trga, skozi slavolok z pozdravnim napisom in iz svežega zelenja izdelanim mono-gramom organizacije. Na trgu samem je bil med dvemi mlaji, raz katerih se je vila ogromna zastava, postavljen oder, krog katerega se je formiral sprevod. Trg je bil precej prazen, a izza zaves^ pri oknih so molele glave preplašenih nemškutarjev, ki so menda vsak čas priča-
kovali poboja. Za voglom na koncu trga pa so nam bliščali v pozdrav bajoneti orožnikov, ki jih je koncentriralo okrajno glavarstvo za ta dan v Šoštanj. Komu v varstvo, ne vemo!
Na oder je stopil predsednik Orjune v Šoštanju, brat Anton Kurnik in spregovoril ob grobni tišini:
»Že dolgo vrsto let pred izbruhom svetovne vojne je živela ideja jugoslovanskega nacijonalizma v Šoštanju, bili smo ljut, oster boj z našimi narodnimi nasprotniki, vztrajali v dolgoletni borbi z močnejšim sovražnikom.
Iz boli in trpljenja prejšnjih let se je torej rodila naša organizacija. Iz-premenil se je le način in taktika boja, postali smo neizprosno dosledni in odločni brez ozira na levo in desno. In to je pri nas krvavo potrebno! Kajti narodnostne razmere se v naših spodnještajerskih ncm-curskih gnezdih po prevratu niso bistveno spremenile. Po hipnem strez-nenju je jela nemška hidra zopet dvigati glavo. Tukajšnji nemčurji podpirajo vsak nacijonalni element. Proti temu se bori naša organizacija. Ne poznamo nobene politike, nismo privesek nobene politične stranke, naš pokret izhaja iz čistega idealizma, ki mora in bo zmagal. Vse naše misli so osredotočene okoli sreče naše mlade države. Borimo se torej proti vsem, ki rujejo proti njej, in to je naša sveta pravica, naša najsvetejša dolžnost. Brat in prijatelj nam je vsak, kdor spoštuje naša načela, kdor ceni naše delo. Zato bazira naša organizacija na najširši podlagi vseh slojev našega naroda, kmeta in delavca, obrtnika in duševnega delavca, kajti dobro vemo, da bo naš pokret samo v pravem, čistem bratstvu vseh mogočno napredoval v krepkem razmahu.
Šoštanjska Orjuna je še mlada organizacija. V mesecu januarju.se je vršil ustanovni občni zbor, danes že pomenjamo uvaževanja vreden faktor med drugimi narodnimi društvi v Šoštanju. Iz skromnih lastnih sredstev smo s požrtvovalnostjo vsega članstva, mož do moža, nabavili prapor, ki naj nas vodi od zmage do zmage, Na naš novi prapor hočemo priseči, da bomo čuvali geslo: »Iz naroda za narodi« čisto in neoskrunjeno do zadnjega našega diha.
IS
II W Wisa IV* I a r m I c
d. d. MARIBOR
istfalula vsakovrstne
elektrlfae žarnice
najboljše kakovosti po naj nižjih cenah.
Razstavi v lastnem paviljona na ljublj. velesejmu.
ir
»Nekoč je bilo jezero ...«, tako pripoveduje bajka o naši Šaleški dolini. Da pridobi Zaleščanom velik kos plodnega polja, obenem pa prežene strašne pozoje, je sklenil v pradavnih časih junak Stojan, odstraniti ogromno skalo, ki je na zapadnem koncu zapirala jezerski odtok. V nadčloveškem naporu se mu je posrečilo: skala je bila odstranjena, jezero izpuščeno, pozoj pa ubit. Na ramah so odnesli vrlega junaka v gradišče, obdali ga s sijajem hvaležnosti in priznanja.
Prestavimo se iz tega pravljičnega miljeja v današnji realni svet! . Tudi danes je Šaleška dolina preplavljena z mogočnim jezerom narodnih src, tudi danes še zapira gorovje ob začasno-avstrijski meji odtok jezera proti Koroški, tudi danes še preži v tej dolini nemški zmaj in ogroža narodno jedinstvo in ubija ljubezen do države.
Bratje in sestre! Ubijmo pozoja.
Bratje in sestre! Z delom in požrtvovalnostjo prevalimo ogromno skalo, ki nas loči od zasužnjenega naroda v bližnjem Korotanu, dodajmo napisu na slavoloku:
Oj brat iz Koroške, oj sestra od Soče naš prapor rešiti, objeti Vas hoče!
drugi krepkejši stih:
OJ sestra od Soče, brat iz Korotana osvoboditve prisega sveta je dana!
Velikansko navdušenje je spremljalo ta globoko zasnovani govor in primaknili so se bližje odru še oni, ki so prej od daleč gledali. Med burnimi ovacijami je nato oblastni predsednik inž. Kranjec razvil novi prapor, povdarjajoč v svojem govoru, da je med našimi prapori in prapori drugih društev bistvena razlika, Naši prapori niso samo slavnostni, oni so bojni prapori. In kakor mora organizacija zvesto čuvati idejo, vodnico našega pokreta, tako naj nas prapor vodi vztrajno na poti v boju za osvobojenje naših zasužnjenih bratov. Kumice prapora gospa Rihtaričeva in Mlakarjeva sta pripeli na zastavo vsaka po en s težkim zlatom izvezen trak v državnih barvah, nakar je prapor sprejel predsednik mestne Orjune in zavezal praporščaka z prisego, da s svojo častjo in življenjem jamči za prapor. Med sviranjem godbe so se pobratile stare zastave z novo po-sestrimo in zidovi nemčursklh hiš so se majali od navdušenega vzkli-
ti m
1.1 HICAR & DRUG
Bled, Slovenila.
Specialna tovarna za izdelavo bančnih in pisarniških oprav.
Velika tvornica za pohištvo.
Prevzema tudi stavbena dela.
L
Ljubljanski velesejem, paviljon E št 8.
		aaiV" ' 					... -- 	H
J s bjs luisaH ‘vNvnanri	J1AOIVNU18 'O 1 VN9AODU1 VMSfnSHdNON |		
fifl
m
RlIllIlHIIIIIIBigiKlIHIIIHIIIIHIlli!
Cognac-Mčdidnal
Cr6me-Llqueur
Tri pl© s@c
m m m
IMS!
Veleiiiem
Paviljon „L“ št. 483-484.
m
a
m
Sl
B
m
IIUBUJINA*" CfC©ifz@I|a |
MgflfcifeiiflMflMnuuHMHiiiisHM
»ALKO
ii
kanja državi, kralju in organizaciji.
V vzornem redu so nato defili-rale vse akcijske čete pred prapori in oblastnim odborom, nakar je imenom mariborske organizacije pozdravil slavlje brat Radivoj Rehar, povdarjajoč, da mariborska Orjuna kot obmejna in od vlade preganjana organizacija najboljše občuti važnost in pomen današnjega slavlja. Ves sprevod se je nato razvrstil na pokopališče, kjer ležita izza koroških bojev pokopana vojaka Fran Jazbar in Alojzij Okretič. Značilno je, da je eden izmed teh junakov doma iz Idrije. Iz zasužnjenega ozemlja doma ni pomišljal, da brani koroško zemljo pred pohlepnimi Nemci. Orjuna je počastila njih spomin s svojimi prapori in sledečim nagovorom predsednika:
»Slovenska junaka!
Ko stojimo ob Vajinem grobu, mi pride na misel Gregorčičeva pesem: Odlikovanje. »Vihar je bojni grozni vtihnil...« Kralj zbere svoje hrabre borilce in jim daje zlate svetinje v dar. Eden najboljših junakov pa zaprosi kralja, da izroči odlikovanje vrednejšim.
.Primigne kralj; — junak pa stopi, kjer mož pri možu v krvi spi, najbližjemu v mrličev tropi pripne na prsi znak časti.
V tem enem je odlikoval, kar meč, kar strel jih je pomoril.
In tako počastimo tudi mi Orju-naši v Vaju dveh spomin na vse one borce, ki so nam s svojim življenjem oteli doma krasni raj. Slava jim!
Naš novi prapor naj poljubi sveto prst, ki Vaju krije, in mi, bratje in sestre, ponovimo ob tem svečano-resnem trnotku besede, ki sem jih svojčas napisal na grob padlima junakoma iz Koroških bojev:
Junaka v boju za Korotan zgubila sta mlado življenje. — Mladina, ko uživaš svobfide dan, počasti njuno trpljenje!
Nato je organizacija na enak način počastila spomin na istem pokopališču pokopanega kapetana Popoviča, ki si je na solunski fronti nakopal težko bolezen in ga je smrt prehitela v zdravilišču.
Ko se je na ta način Orjuna oddolžila spominu žrtvam, padlim za državo in narod, vrnil se je sprevod v mesto, kjer se je vršil na trgu pro-
menadni koncert. Ob sviranju godbe in asistenci orožniških bajonetov so se sprehajali naši četaši po Šoštanju, kjer se je še prejšnji dan pripravljal prosluli renegat Woschnagg, da nas napade s svojimi delavci. Naša manifestacija pa jih je tako prevzela, da se je pri nas zglasilo nebroj njegovih delavcev z željo, da se upi-šejo v organizacijo. Tako je naš odločen nastop prebil led pri marsika-kem zakrknjenem nasprotniku našega pokreta, ker sovražili so nas, ker nas niso poznali.
Popoludne se je razvila na prijaznem veseličnem prostoru družabna zabava, ki je domači Orjuni pridružila moralnemu uspehu tudi gmotni. Z večernimi vlaki so se tuji gostje odpeljali, v Šoštanju pa so pustili prepričanje in zavest, da majhno število odločnih ljudi lahko premaga stokratno premoč. V bratski slogi korakamo do skupnega cilja in pri tem nas vodijo z našim poštenjem in našo ljubeznijo posvečeni prapori s svojim geslom: »Za nacijo!«
Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozine & Co. z znamko »Peko«, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in na debelo Ljubljana, Breg 20 in podružnica Aleksandrova cesta 1.
Krasiika,
Nesramno blatenje Nj. Vel. kralja. Ob priliki obiska mariborske Industrijsko-obrtne vzorčne izložbe je pozdravil Nj. Vel. kralja Aleksandra v imenu občine tudi župan gosp. Viktor Grčar, in sicer z jako lepimi patrijotičnimi besedami. Mi nismo prijatelji politike gospoda Grčarja, prvič ne radi njegovega protežira-nja raznih Nemcev in nemčurjev, drugič pa radi njegovega prisiljenega socijaldemokratstva, ki ni bilo nikoli pristno, ničesar pa nimamo proti njegovi osebi kot taki in zato priznavamo, da je bil njegov nastop ob kraljevem obisku lep in zasluži vso pohvalo. Našel pa se je v jugo-slovenskem Mariboru list, ki je pljunil na g. župana ravno radi te lepe in patrijotične geste in si pri tem do-
volil tudi nesramno blatenje Nj. Vel. kralja samega. Ta list je »Straža«. »Straža« je v svoji 100. številki napadla g. župana, ker je pozdravil kralja, češ, da se »socijalistu ne spodobi, da pozdravlja buržuje, da se prilizuje predstaviteljem buržujev.« Ta nesramen in podel list si torej dovoljuje to, česar si doslej še ni dovolil noben list v naši državi, dovoljuje si zmerjati Nj. Vel. kralja z »buržujem« in »zastopnikom buržujev«. In to si dovoljuje tisti list, ki je ob vsaki priliki lazil po kolenih pred Habsburžani in lizal pete cesarici Citi! Podle in pokvarjene duše, ki ne spadate v družbo poštenega našega naroda. V predzadnji številki si je ta smrdeča cunja dovolila tudi smešenje Nj. Vis. princa Arsena! Vse to pa gleda in dopušča mirno mariborsko državno pravdni-štvo, tisto državno pravdništvo, ki preganja naše člane tudi takrat, kadar nima za to nobenega povoda in dela protizakonito, samo da bi se prikupilo raznim radikalnim kameleonom. G. državni pravdnik dr. Jančič, dični velepatrijot, ali se tako čuva ugled vzvišene kraljevske hiše? In še dičnejši velepatrijot Ker-ševan, ali veste ali ne veste kaj bi bila vaša prokleta dolžnost v tem slučaju? Ker ne vesta, bomo poskrbeli na pristojnem mestu v Beogradu, da bosta izvedela. Zato, da je »Straža« nemoteno prinesla to podlo žalitev Nj. Vel. kralja Aleksandra in Nj. Vis. kneza Arsena sta odgovorna vidva osebno, žalostna junaka naših žalostnih razmer.
»PEKATETE« NAJCENEJŠE TESTENINE.
To potrjujejo vse gospodinje, ki so napravile poskušnio s tem da so skuhale obenem te in druge. »PEKATETE« so se vedno zeio nakuhale.
^^esMms&mamssmsmasa
>euD3Ha< p- -  	----	—i
'rmx
.BUHTIM H
MARK C
EDINO NAŠ POKRET LAHKO OSREČI DOMOVINO!
Mi gremo naravnost, ne ozirat joč se na ničvredne malenkosti — rušeč barikade separatizma in det fetizma.
PolitKen pregled.
Zatišje je zavladalo v naši notranji politiki po prvem viharju, ki je nastal deloma po Radičevem begu, deloma po katoliškem shodu v Ljubljani, kjer so se pogajali voditelji radikalcev in SLS radi skupnega dela, eventualno radi vstopa SLS v vlado. Danes se še čisto nič ne ve, kako so ta pogajanja končala, ampak zdi se, da bodo slovenski klerikalci podpirali vlado pod pogojem, da jim ona da proste roke v Sloveniji. To bi bila, seveda, velika nesreča, ker ako bi klerikalci dobili v svoje roke slovensko šolstvo, potem pademo daleč nazaj v avstrijske čase, ker jugoslovenska nacijo-nalna vzgoja bi zginila iz naše šole. Upamo, da bodo radikalci toliko previdni in ne bodo izročili šole klerikalni eksploataciji.
Na Hrvatskem so razmere še bolj zanimive kot na Slovenskem, ker odkar ni Radiča, je nastala popolna zmešnjava. Pravega naslednika ni, ki bi okolu sebe tako zbral kmete, kot jih je znal s svojo demagogijo zbrati Radič. Klerikalci veliko pričakujejo od tega, da je Radič ušel, ker mislijo, da bodo oni njegovi nasledniki. Ampak s tem oni ne računajo, da hrvatski kmet absolutno ni klerikalen. Pa hrvatski problem ni tako enostaven, on bo še dolgo razburjal našo javnost in oviral konsolidacijo države, enako kot slovenski klerikalizem. Pa prišel bo čas, ko bo enega in drugega konec!
V	reškem vprašanju smo prišli zopet na mrtvo točko, ker Italija Mussolinija si je zabila v glavo, da nas popolnoma izrine iz Kvarnerja in bi hotela nekako skupno upravo Reke, za reško pristanišče ter Ba-roš in Delto pa skupni konzorcij za, nekih 99 let, kakor bi mi bili neumni ’ in ne bi razumeli, da to pomeni aneksijo Reke in Baroša z Delto. Zdi se da se bo naša vlada v tem vprašanju obrnila na arbitražo švicarskega predsednika, kakor to predvideva že rapallska pogodba in konvencije sanmageritske in ker je naša pravica jasna kot beli dan, se bo Mus-
11
III. LJUBLJANSKI VELESEJM PAVILJON E itev. 40.
MERAKL
barve, mastila, lake, kifr klel, emaSSe, topile la za*
bbs? fmrasa:
iamženo listi ffžrnež
najboljše vrsto nudi tovarna
•' " *	*■	"	iz
Maribor, Ljubljana, Novisad,
podružnica. centrala. skladišče. Tovarn«: UUBUftKft-MEDVOOE
I III. LJUBLJANSKI VELESEJM I PAVILJON E Ste«. 4&
temu
m
■
j Restavracija In kavarna
j „EMONA“
S
Aleksandrova cesta
Fiala.
« gsfs
« p ET c o , N< >-71 V> Ol
g .
(/)
I. LJUBLJANSKI VELESEJM
vraiAjrmrur maa
drogerije ^ KANC, Ljubljana
5* s-g < -Ego ...
S&g-E. l-o <1 p ec »
SL h- 5 iv
-F	ul
_ s* I SLH. ^
£3	1	jo o J
D (A 2.
•o c/m <3 ^ M P
2 <t 5 o a of" w 0^2 C<- c
{*T* on V>< 'O O *-*• n> rt O
p *-t
_ O* 3 C O
« o x o< p. O i O P- I I
3
p < p p
£3 p
,P‘<! 5 H
<! 6J _ <
O
3 «
CD tS
a o
'?? 3
<T> B
"i (/>
n p
< a ^ p p
C/M p, p O P
_
g
O *-♦- jr p p C-3 CT
3'S' 2
_ crt3 ^ O- n: o N
p i i P
o< C* <
I o p - ■
■ CD
0 g D S h y £ s:
Aikadont, zobno pasto. — Aikadont, ustno vodo. — Aika-dont, prašek za zobe. — Kolonske vode (več vrst). — Bay-rum. — Hair petrol. — Shampoon. — Brezovo vodo.
— Eau de Quinine. — Conifernsprit. — Brilantine (več vrst). — Orehovo olje. — Cičkovo olje. — Barve za lase.
— Pudre (več vrst). — Kreme za roke in lica, mastne in nemastne. — Baby-poudre. — Vaselino. — Borvaseline.
- Parfume na kilograme. — Milo znamke MAika“ i. t. d.
Paviljon E If.
2*3:
P 3 ~
p O CO
P	3	<	3	<
g	O	g	|	K.
O 2f§ m	5.	3	n
03	»o	—
B	»i*	rt>
a	p	a:	p	<;
w a o ~
C/3<
»? a
M ^ ^
►2 C/3<
2. O
P
CT »-+•
0	g
p
h—* •
Sl
1	I
T3
O
q-
" (T> CT
cr a 2.o
O cr
CD
a
CD
3
o* £L n
S g <
e £:• P cd a
N < g P CS -P
g ° o § § n {S.
a
n
S p
C/3 i—*
o S,
sp
o
p* p
< v
čl a ^
pt* ?	2
CD © 3 S, P O
£.2 CD(0 »
o G
V rD
P <
P O
55-«
S ^
C* CD
(/i
O N< O
CL ZL —. 2 tr c? Q n
^ o po
? T <
Pristopajte k „0 R J U N 1“!
solini dobro osmodil pri tem poslu. Sicer je pa že skrajni čas, da doživi Mussolini diplomatični poraz tu ali tam, da bo postala Italija malo ponižne jša v odnošajih s sosedi.
Mir v nevarnosti? Radi nesram' nega vedenja in postopanja Italije nasproti Grčiji, je postala vojna nevarnost v Evropi zopet aktualna. Grčija je izročila zadevo svetu zveze narodov, ki ravno zboruje v Ženevi in tam piha mrzla burja proti Italiji, ker je Anglija spregledala italijanske imperialistične načrte in se ne da sprijazniti z italijanskim stališčem v grškem vprašanju. Italija sh cer žuga, da izstopi iz zveze narodov, ako bi ta razsodila proti njej# ali na to se nihče ne ozira, ker Italija je še dve leti po izstopu iz zveze obvezana poslušati sklepe zveze narodov in ako bi Italija vseeno vodila proti Grčiji politiko svojega prestiža, bo proglašena nad njo gospodarska blokada cele Evrope in ona se bo morala ukloniti, ker brez premoga in živil iz inozemstva ne more dolgo živeti.
Mussolini je pravzaprav v velikih škripcih, ker ako bi se hotel dolgo vzdržati na površju, bi absolutno moral imeti nekaj diplomatič-nih uspehov, v resnici pa doživlja same neuspehe. V grškem vprašanju je doživel naravnost strahovit polom, ker na vojno ne more misliti, diplomatična kapitulacija bo pa pomenila forsiranje konca njegove avanturistične politike nasproti sosedom. Mogoče je, da se Mussolini, ki je zelo trmast, ne bo uklonil, morda bo vodil avanturistično zunanjo politiko še dalje in v tem slučaju bo: ogrožen evropski mir — ogrožen po največjih strahopetcih — Italijanih, ki bodo prav drago plačali, ako začnejo res z vojno.
Med Nemčijo in Francijo se je
razmerje vsaj deloma ublažilo in morda se posreči najti bazo za sporazum. Francija ni pripravljena odnehati in prav ima, da vztraja na svojih zahtevah, ki so popolnoma opravičene, ali Nemčija bo menda odnehala, ko bo sprevidela, da drugače ne gre. Stressemannova vlada je prišla menda samo zato, da odneha in morda bo ta spor, ki tako razburja in škoduje Evropi, vendar enkrat spravljen s sveta.
Zaljtevajte po vseh restavracijah in kavarnah prvovrstna špecifalna vina v steklenicah tvrdke G J URO VALJAK, Maribor, Grajska klet.
paEiret.
Razvitje prapora Orjuna Vič.
Dne 23. t. m. razvije naša vzorna organizacija na Viču svoj prapor. Vse naše članstvo in somišljenike že danes opozarjamo na to slavnost. Vse organizacije pozivamo, da nam takoj javijo število posetnikov, da jim v pravem času preskrbimo polovično vožnjo. Dolžnost vsakega nacijonalista je, da poseti to važno proslavo, da s čim večjim številom pokažemo našim nasprotnikom v Ljubljani, da nas je veliko, ki čuvamo našo državo in edinstvo. Natančen spored priobčimo v prihodnji številki.	Oblastni	odbor.
Slike Orjuna na Triglavu dne 12. avgusta se dobe pri upravi našega lista in pri ekspozituri uprave na velesejmu. Slike se prodajo v prid Orjune. Vsak nacijonalist naj se jih poslužuje.
Somišljeniki, berite in širite »OR11 JUNO«, ko jo prečitate, jo dajte naprej!
Uabitonsiki
PaviBon
Ural sa ebdteiovanie lesa.
IferfeiRe - Transmirile
Armature
Sesa like
Zvene«!.
III.
Ljubljanski
velese! tn
Strdite tovarne in Hvarne cL d. LJtiblafta.
Pmilton
F
ZRNA.
Mekeke! Dr. Gosarja je brca, ki jo je dobil na katoliškem shodu v svoj faro-komunizem, tako razljuti-la, da sedaj v svojem listu »Pravica« psuje Orjuno z Mekeke, naš kroj pa ze »Raufenkererji«. Dobro pogodili, g. doktor socijalne smrti. Ne bo dolgo, da se Vam bo kozel temeljito zaletel v hrbet in tudi Vaš »rav-fenk« bo očiščen saj.
Biseri niso za prasce piše dr. Gosarjeva »Pravica« in to je resnica. Zato v Vaši okolici tudi tako lepo diši.
Naši voditelji so po »Pravici« baje povzročili, da svoječasno general Maister ni zasedel Celovca. Ni nam znano, da bi bil dr. Brejc Or-junaš!
Nacijonaiizem je dr. Gosarju »Mekeke«. Zato mu je pa korito bog.
Ptuj. »Ker je bilo v Vašem cenj. listu pisana čez mojo podjetje sem primoran abonoma Vašega cenj. lista odpovedati in prosim za obračun do sedanjega naročila. Z spoštovanjem Jurij Pihler 1. r., kavarna Evropa, Ptuj.
Gibts nat... Ko je v nedeljo šel predsednik naše mariborske organizacije brat Rehar na kolodvor v uniformi, je ta vzbujala vseobčo pozornost. Slišali smo sledeči nemški pogovor: »Kdo pa je to?« »To je kolovodja Orjune.« »Net moglich. Die Orjuncen gibts ja nicht mehr!« (Ni mogoče. Saj Or juncev ni več).
Gospodarstvo.
Vele&ejm.
PETER CAPUDER,
Ljubljana, Vidovdanska cesta št. 2.
Takoj pri vhodu oddelka H na levo pod št. 307 ima razstavljene svoje izdelke po prevratu v Ljubljani osnovano podjetje za izdelavo krojev in telovadnih potrebščin. Živa potreba in navdušenje sokolskega delavca g. P. Capudra je poklicala v življenje to podjetje, ki se je začelo lepo razvijati.
Poleg vseh oblačilnih potrebščin za telovadce, telovadkinje, moški in ženski naraščaj in obojo deco vidimo v razstavi vzorno izdelani kroj za Sokola, za Orjunaše. Tudi skavt dobi tu lahko vse, kar potrebuje. Tvrdko vodi tudi modni salon za gospode, iz katerega je v razstavi lepa obleka za gospoda in najmodernejši raglan. Tvrdka je edina poverjena za izdelavo vseh uniformskih potrebščin organizacij Or.-Ju.-Na.
Ob obisku razstave si je kralj Aleksander natančno ogledal ta paviljon in se pri razstavljalcu živo zanimal za razvoj te obrti.
Parfums Driay. G. Ing. V. Nikolič, kraljevski dvorni dobavitelj v Ljubljani je razstavil na sejmu v paviljonu E št. 25. origiralne Parfums Driay. Kot zastopnik francoske firme Savoos Rallet, Pariš -Cannes je razstavil tudi kosmetične proizvode te znane firme.
Ob priliki otvoritve velesejma, se je Nj. V. kralj zelo interesiral za okusno in elegantno kojo svojega dobavitelja. Ing. Nikolič je poklonil Nj. V. starinski flakon iz saškega porcelana s, specijalnim parfemom »Le Royal«.
Gospodu ing. Nikoliču čestitamo, ter obenem priporočamo vsem našim trgovcem in somišljenikom naj si ogledajo njegovo prvovrstno blago, ki konkurira po kakovosti in ceni z vsako tujo firmo. Ravno tako priporočamo tudi francosko toaletno milo znamke Rallet, ki je svetovno znana še iz predvojnih časov.
MEDIČ, RAKOVC & ZANKL, D. Z O. Z„ TVORNICA LAKOV IN BARV V LJUBLJANI.
Podjetje je ustanovil leta 1838. gospod Adolf Hauptmann. Pozneje so tvrdko prevzeli A. Zanki, sinovi in nato sedanja tvrdka Medič, Rakove in Zakl. Tvrdka, ki ima širom Jugoslavije dober sloves, izdeluje kemične in rudninske barve, lak, firnež in steklarski kit ter pošilja svoje prvovrstne izdelke po celi državi. Povprečni letni promet znaša več sto vagonov. Izdelki so priznano dobri in jih moremo toplo priporočati.
Posetnike sejma opozarjamo na E 40 in Pl 602. Kmalu pri vhodu na desno ima tvrdka razstavljen zanimiv kip sfinge iz kita.
PISALNI STROJI, FRANC BAR V LJUBLJANE
Tvrdka, osnovana pred 5' leti, je v Ljubljani splošno znana po svojih dobrih pisalnih strojih. Zastopa firmo Glogowski & Co. Njeni Under-\vood- in adicijski stroji se kupujejo ne le v Sloveniji, temveč tudi v ostalih pokrajinah Jugoslavije. Urejeno ima izvrstno mehanično delavnico za popravila pisalnih strojev.
Koja, v kateri je firma razstavila, je okusno prirejena in vzbuja zanimanje posetnikov. Kdor še ni videl, naj si ogleda H 285. Poslovni prostori tvrdke se nahajajo na Cankarjevem nabrežju št. 5.
DRAGO SCHWAB, KONFEKCIJSKA INDUSTRIJA V LJUBLJANI.
Na ljubljanskem velesejmu ima tvrdka v paviljonu I. 407 razstavljene svoje proizvode moških in deških oblek, ki očitno pričajo o vsestranski solidnosti. Iz razstavljenega je razvidno, da domači izdelki glede okusa in glede kroja ne zaostajajo za inozemskimi proizvodi.
Že v paviljonu ima tvrdka razstavljene najfinejše obleke, a če si ogledaš njeno trgovino na Dvornem trgu št. 8, najdeš bogato zalogo vsakovrstnih oblek (modnih, športnih, promenadnih), raglanov, površnikov, zimskih sukenj, kožuhov in finih dežnih plaščev. Tvrdka ima v zalogi lastne izdelke in najnovejše kroje. Tu najdeš tudi bogato zalogo
angleškega in češkega sukna ter modne in športne predmete. Tvrdka ima tudi svojo lastno delavnico in izvršuje vsa naročila točno in solidno. Tvrdko toplo priporočamo.
STROJNE TOVARNE IN LIVARNE
V	LJUBLJANI.
Družba pod firmo »Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani« se je ustanovila leta 1919. z delniško glavnico 6 milijonov kron, ki je bila povišana leta 1920. na 10 milijonov in leta 1921. na 15 milijonov. Podjetje se je takoj lepo razvijalo in obstoji sedaj iz štirih obratov; v enem se izdelujejo transmisije, v drugem turbine in stroji za obdelovanje lesa, v tretjem armature in sesaljke, v četrtem veliki cerkveni zvonovi.
V	podjetju je zaposlenih nad 400 delavcev in veliko število vajencev. Za nas je važno dejstvo, da je to edino podjetje železne industrije, ld se nahaja popolnoma v jugoslovanskih rokah.
Na velesejmu imajo Strojne tovarne in livarne velik del paviljona F, kjer se nahajajo številni stroji, ki so tudi v obratu in občinstvu v vpogled. Tu vidiš razne stroje za les, vodne turbine itd. Veliko občudovanje vzbujajo tudi razstavljeni zvonovi.
Lastnik Eni. F. Kranjec.
Odgovorni urednik Vli I. Saislflja.
TRIBUNA »L
• nudi nneumatiko etc. iiaicsnejs
Vabilo delničarjem Strelnih to vari	Hvara d* d.
k subskripciji IV. emisi je družbenih delnic.
Izvršujoč sklep občnega zbora delničarjev z dne 24, julija 1923. provaja upravi svet Strojnih tovarn in livarn d. d. Ljubljana povišanje delniške glavnice
od Din 3,750*000 na Die 5,000.000 z fzdafo 12.500 novih delete a nom. Din 100,
ld se prepuste dosedanjim delničarjem v razmerju na tri stare po eno novo delnico pod sledečimi pogoji:
1. Emisijski tečaj delnice znaša Din 169,— tel quel za komad; protivrednost plačljiva ob subskripciji.
Stari delničarji, ki hočejo izvršiti opcijo, morajo predložiti na blagajnah nižje navedenih mest svoje delnice, da se na njih označi izvršitev opcije.
2. Nove delnice participirajo na dobičku od I./7. 1923. in so opremljene s polkuponom za 1. 1923.
3. Subskripcija se vrši od 1. do 10. septembra 1923, in sicer pri: Jadranski banki a. d. v Beogradu in njenih podružnicah, in Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah.
4. Izročitev novih delnic se bo izvršila proti vrnitvi subskrip-cijskih potrdil.
5. Uspeh emisije je zajamčen po garančnem sindikatu..
Upravni svet
- Rsnfitija
DRAGO
SCHWAB
LIHI, DVOIBI1IS Šli. 1
v zalogi specijelno angleško i češko sukno, vseh vrst obleke, usnjeni suknjiči, dežni plašči, pelerine, zimniki, raglani etc.
Izdelava oblek v lastnem modernem salonu.
E
!
PRODA SE:
Tri originalne kitajske kimono iz kitajske svile, z zlatom vezane, prinešene iz Tientsina. Cena nizka.
Naslov pri Upravi lista.
INDUSTRIJA PERILA
POVH & MEDIC
SNOVOMESTO (Slovenija). Razstavni pay, H 300.
UDuoBDaaaocuDi;i7E>auQaDBDUDoaDaDDDDUDDDDDDDaunaaaaD Q	Q
Splošno ključavničarstvo
| JOSIP REBEK j
a v LJUBLJANI, Cankarjevo nabrežja 9 -
ml pri* g
g poroča za vsa v 'o stroko spsstajjožB dele jf
I ResiavrscSJa, klat | in kavarna
IZVEZDA
vsak vehr
KONCERT
e
■
na vrtu
I restavracij® in v ■ kavarni.
Za obilen obisk se sl. ob-| linstvu priporočata
H	Fra» in Roza KrapoZ.-
Hi lil!
vež vrst. DVOKOLESA raznih modelov, najnovejši motorčki amerikanskegat tipa V elika zaloga paeumatikein delov po najnižji cenu Sprejemamo tudi vsa popravila, emailiranje in po-niklanje, -,TRIBUNA' F. B L.
tovarne dvokoles in otroških vozičkov v Ljubljani, Karlovška cesta 4. Ljub. velesejm, paviljon „F“ 191.
MODNA TRGOVINA
A. SINKOVIČ
NASL. K. SOSS
LJUBLJANA Mestni trg 19.
CENE ZMERNEM
Priporočamo za nakup
iaillinSolslsolNiit
M.TICAR
Ljubljane,
Šelenbuvgova udea ,štev. 1 in Sv. Petra cesta.
»emiiMSUiHUMnuMSMMMmMMimmunmMMSsmiuntss*
j IB. LJUBLJANSKI VELESEJM 1
! PAVILJON E ŠT. 25. i
Ing. V. NIKOLIČ
Kraljevski dvorski liferant
LJUBLJANA - MOSTE
Telefon št. 562.
i III. UUBLMI IM 1
I PAVILJON E ŠT. 25. j
KUVERTA
IMA VEDNO V ZALOGI IN IZDELUJE
PO NAROČILU VSE VRSTE KUVERT
d« z o* z. konfekcijska tvornica
LJUBLJANA, VOŽARSKI POT 1
!i NA ŽELJO POŠLJEMO VZORCE !!
Zobna pasta
Aikadont“
Ustna voda
STEGU IN DRUGI
kom, družba za strojno in
SLOG RAD
» električno industrijo 5 s
Pisarna: Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke, Dunajska cesta lb, III. nadstr.
KONCESIJOI3IRANO PODJETJE ZA:
vodovodne inifalacije, parne in vročevodne kurilne naprave, postavitev In popravilo parnih kotlov sa visoki pritisk, elektrotehniko za visoko In nizko napetost. Lastna strojna In ključavničarska delavnica 1 VIC - GLINCE Itev. 5.
Slovenska gradbena in industrijska d. d.
Telefon inter. 180.	Telefon	inter.	138.
Tehnična pisarna Ljubljana, Sp. Šiška,
Frankopanska ulica 151.
Hutogaraia
AU70DELAVNICA
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
LJUBLJANA
GLINCE 37.
Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vlož-kami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
DR
BBS
h ar/s: sasiia SS&BSB
asasaa
aaasBB
itaSSBB
aassaga
KBRSSB
gradbeno podjetje
Proda se
se priporoča za vsa v to stroko
spadaloia dela
v popolnoma dobrem stanju s 5 sedeži. Cena 150.000 kron.
Anton Vrabl
veleposestnik in trgovec Križevci pri Ljutomeru.
Avtomobile
kolesa, motorje* pnevmatsko vseh vrst, olje, bencin In druse poftrebšilste
ima vedno v zalegi
F. Florjančič
LJUBLJANA.
Carinsko - Posredniki - Bureamc
GROM Isvoz
Centrala Ljubljana Kolodv. uUca 41.
Podružnice«
Zagreb, Maribor, Jesenice, Boh. Bistrica^ Čakovec. Rakek.
MANUFAKTURNA VELETRGOVINA
HEDŽET & KORITNIK
LJUBLJANA, Frančiškanska ulica štev. 6.
BRZOJAVI: HEDŽET.	TELEFON	ŠTEV.	75
(Tiska Učiteljska tiskarna v, Ljubljani,
»O
=±=r