1 VOLI IH DDE (Fsibologična analiza.) H Umej hoteli — in boš svoboden in zapovedoval boš! (Turgenjso.] £3 Dr. K. Ozvald. VOLJA IN DEJANJE (PSIHOLOGIČNA ANALIZA). Umej hoteti — in boš svoboden in zapovedoval boš! ( Turgenjev .) Dr. K. Ozvald. V LJUBLJANI/f911. IZDALA „PROSVETA“. ZALOŽILA „OMLADINA“. Tisk J. Blasnika nasled. 313 ^ 0^stX)/1) Ach L, str. 210. 2 j Ach 1!., str. 4. 3 ) Die religiose Erfahrung in ihrer Mannigfaltigkeit. (Ma- terialien und Studien zu einer Psychologie und Pathologie des religiosen Lebens. V nemščino prevedel G. Wobbermin. Leipzig. J. C. Hinrichs’sche Buchhandlung. 1907). Str. 196. 4 ) L. c., str. 42. 24 ljenja, o tem nepobitno priča »zgled asociacije potem nezavestnih osrednjih členov“, ki ga omenja Jerusalem . 1 ) Praktični pomen determinacije se ti utegne v pravi luči pokazati, če si predočiš komplicirano verigo psiho¬ fizičnih členov, ki so v svoji skupnosti conditio sine qua non recimo v dosego političnega, umetniškega, etičnega . . . cilja. S tega vidika še le prav umemo, kaj se pravi: »Ljudem ne manjka moči, manjka jim volje“. (V. Hugo). Kaj je neki vzrok, da kdo govori de omni¬ bus et quibusdam aliis? In temeljni zakon psihotera¬ pije slove: »Vsaka predočba je v stadiju postanka se nahajajoče dejanje". 2 ) V istini „moč neizmerna je sklep!" (Koseski). V svoji naperjenosti si torej vsakikrat obrnjen proti določenemu cilju; a to, kar te naperi, duševno obrne v gotovo smer, je lahko raznovrstnega značaja: namen, povelje, naloga, opozoritev, prepoved, maksima, sugestivni vpliv . . . 3 ) Če z namenom, na ukaz ali prošnjo . . . prvič iz¬ vršiš to ali ono dejanje, se pri tem docela zavedaš, da si hotel dejanje, t. j. da se je tok psihofizičnih procesov pri tem izvršil v smislu determinacije ali tvoje naperje¬ nosti. A čim večkrat realizuješ dejanje, tem bolj gineva ta zavest; dejanje se vedno bolj mehanizira, dokler se ') Philos. Studien (Wundt), X., str. 323. 2 ) Levy, 1. c. str. 16. 3 ) O neverjetno silnem vplivu sugestije gl. n. pr. knjigo ruskega psihiatra: Bechterew, Die Bedeutung der Suggestion im soziaien Leben. Wiesbaden. Založil J. F. Bergmann. 1905. in Levy, 1. c., osobito str. 127—195. 25 naposled ne izvrši do cela automatično. 1 ) Ko si se začel učiti klavirja, gosli, petja . . ., si moral ob sleherni noti hoteti udariti pravo tipko, zadeti pravi primek na struni ali pogoditi pravi glas; sčasoma pa je zadostoval po¬ gled na noto in pravi glas, prava tipka ali struna je sledila „sama od sebe". Povelje pri telovadbi ali na vojaškem vežbališču! Signali! Na ulici si nekoga po¬ zdravil ter se še le naknadno zavedel, da je tvoj pozdrav veljal znancu, ki ga dan na dan srečavaš ob tej uri. Automatično dejanje je torej prvotno hoteto de¬ janje. 6. Motiv, »Zakaj hočeš prav danes v gledišče?", tako si vprašal tovariša in odgovoril ti je: „Ker hočem slišati ,Prodano nevesto 1 !" In da si še dalje vprašal: „Zakaj pa hočeš slišati ,Prodano nevesto'?“, bi bil tovariš naj¬ brž v prvem trenutku osupnil nad „čudnim“ vprašanjem ter ti morda osorno odvrnil: »Zato, ker hočem!" Tvoj »zakaj?" prvega vprašanja po svojem pomenu ni istoveten z „zakaj ?“ v drugem vprašanju. V prvem vprašanju je »zakaj?" — zavoljo česa?, v drugem pa »zakaj?" = iz kakšnega vzroka? Na prvi »zakaj?" ti tovariš navede razlog (ratio cognoscendi, nQozsQov r/i^ag, Erkenntnisgrund), vsled kterega hoče sredstvo; na drugi »zakaj?" pa bi ti imel povedati, kaj je vzrok (ratio fiendi, causa efficiens, ngozegov zfi cpvaei, Real- grund), da hoče cilj. ’) Prisp. Ach I., str. 230. 26 Razlog, vsled kterega vsakdo, ki hoče cilj, hoče tudi sredstvo do cilja, imenujemo motiv hotenju sred¬ stva; in vsakdanje vprašanje, kaj ga (jo) je „napotilo“, „neslo“, „gnalo“ ... v tujino, smrt . . ., je vprašanje po motivu. Ker pa človek v normalnih odnošajih vsaki- krat ve, vsled kakšnega razloga hoče dejanje (kot sred¬ stva do cilja), zato velja trditev, da — v kolikor me je motiv napotil, sem se sam napotil. 1 ) Hotenje sredstva je torej vsakikrat moti¬ virano, to se pravi, vem mu za razlog. Kaj pa hotenje končnega cilja? „Oprosti, ne pojdem, ker ne maram tam srečati tistega I.“, se je opravičeval prijatelj, ki sem ga povabil na nedeljski izlet. A na moje diskretno vprašanje, zakaj noče srečati tistega I., je prijatelj zmajal z ramami, češ: „Sam ne vem, zakaj ne!“ In skoro sem uverjen, da bo isti „Ne vem, zakaj!" odgovor, če te vprašam, zakaj hočeš biti pošten, ali če vprašam veseljaka, zakaj zbija šale, skopuha, zakaj sko¬ pari, umetnika po volji božji, zakaj hoče ustvariti kip, sliko, poem . . . Hotenju končnega cilja ne najdemo razloga; ho¬ tenje končnega cilja ni motivirano. S tem pa še nikakor ni rečeno, da hotenje cilja ne bi imelo — vzroka. 7. Vzrok hotenju, „Ako za čim stremim, ni treba da cilj svojega stremljenja nazorno zaznavam kot predočbo, na ktero merim s svojim stremljenjem. Nimalo ni tako kakor uči ') Prisp. Pfander, Phanom. str. 98—104. 27 asociacijska psihologija, da bi si namreč kaj najpreje predočil in da bi iz te predočbe prihajal učinek, ki določa tok duševnim procesom. Prvotno je namreč stremljenje ; to stremljenje ima docela določeno prvotno smer in implicite, nenazorno, vsebuje določeni cilj. Cilj sam pa, kolikor ga zaznavam kot predočbo, je nekaj sekundarnega." 1 ) Na vprašanje, jeli ima s svojimi pesmimi zavedno tendenco, je O. Zupančič odgovoril : „Človek stremi za raznimi cilji in jaz mislim, da je poezija sled te poti. Čisto zavedne tendence v meni ni." 2 ) In francoskemu filozofu Bergsonu je princip življenja — volja, češ da človek nima uma v svrho špekulacije, temveč v svrho dela. 3 ) Precej paradoksno se glasijo te besede; toda mislim le za človeka, ki še do grla tiči v tistem „medicinskem materializmu** oziroma modernem senzualizmu, ki le to priznava, „kar vidim, slišim, otipljem." Se li tak eks¬ tremni senzualist ne postavi večkrat sam na laž n. pr. s stavkom ; „Nekaj mi manjka, nekaj bi rad, a sam ne vem, kaj!“? Saj vendar te besede ne izražajo nič dru¬ gega, nego: stremim za ciljem, ki ga ne zaznavam kot nazorno predočbo. 4 ) Iskanje „novih poti" v umetnosti ! „Slepa“ volja do oblasti, ki jo očitujejo nektere osebe! In pač malone sleherni smrtnik stremi „iz vse duše," „nad vse,“ za „ciljem svojega življenja". Toda bo li vselej tako lahko i reči, kaj je ta »življenja ') Specht, 1. c. str. 59. 2 ) Izidor Cankar (Dom in Svet 1911, „Obiski“, str. 77). 3 ) Dtto. str. 76. 4 ) Gl. str. 14. 28 mojga magistrale"? Li uspeh, misel, tuja sreča, Bog ...? — Zgovornega gradiva v tem oziru nudijo autobiografije in „spomini“ velikih mož, osobito še, dela umetniških genijev, ki so od božanstva prejeli dar „zu sagen, wie ich leide.“ Eden najveličastnejših zgledov, kar jih pozna svetovna literatura, je Prešernov »Sonetni venec". 1 ) Davistini človek, vsega, „kar je,“ ne shvačaizključno z razumom, o tem nudi vsakdanjost dovolj dokazov. 2 ) Stopivši prvič v tujo hišo se zavzamem, češ, kako prijazno stanovanje, še predno sem opazil in sploh opazoval vse posameznosti njegove; novi znanec je na¬ pravil name utis resnega, mirnega človeka, čeprav sem ž njim jedva dvakrat spregovoril; ta ali ona slika, melodija, pokrajina, drama ... mi silno ugaja, dočim mi milje tvoje družbe ni všeč, zakaj vse to — sam ne vem ! Kolikokrat je človek „durch Mitleid wissend“ ! 3 ) In Pascal pravi: „Srce shvača božanstvo, ne razum. Ključ do vere je ta-le: srce ti je dovzetno za Boga, ne pa razum." 4 ) ') Kopico interesantnih zgledov podaje Schvvarz, 1. c. str. 174—177. 2 ) Glasnik božanske umetnosti to dejstvo tako-le izpričuje: Kje domovina si ? Ali na poljih teh ? Še pod Triglavom, okrog Karavank? Ali po plavžih si, ali po rudnikih ? Tu? Preko mčrja? Ali ni ti meja? Slutim te, čutim te.- (O. Župančič, Duma). 3 ) Fr. W. Foerster , Lebensfuhrung. Ein Buch fiir junge Menschen. Berlin (Reimer) 1909. Str. 61. 4 ) Pascal, Gedanken (Pensees). Iz francoščine prevedel B. Herber-Rohow. E. Diederich (Jena, Leipzig) 1905. II., str. 145. 29 Ali v vseh teh — in analognih — slučajih ne shvačam nečesa? Vsekako! Tukaj shvačam — estetične, ekonomične, logične, politične, religiozne, etične, per¬ sonalistične" 1 ). . . vrednote. Kajpada vrednote ne za- znamavam z očesom, ušesom, nosom, s prstom, marveč jo — čutim. „Sel sem nekoč mimo kmečke bajte, čisto navadne siromašne bajte, pogledal sem jo in sem občutil: tukaj domujejo srečni ljudje! V tistem trenotku začujem otroški smeh in sem bil vesel svoje potrjene modrosti. “ 2 ) To aktivno, intenacionalno 3 ) čustvovanje treba strogo ločiti od neke vrste pasivnega psihičnega stanja, ki ga istotako imenujemo čustvo in ki je zna¬ čilna lastnost mojega jaz, kadar mi kaj ugaja ali ne ugaja. Čutiti, t. j. zaznavati, shvatiti n. pr. vrednost ugodno ležečega stavbišča, mu pripisovati ceno, ni isto kakor se naslajati recimo ob misli, da je to stavbišče moja last. To načelno razliko med intencionalnim ču¬ stvom kot našim rekel bi orodjem za shvačanje, zazna¬ vanje vrednot pa čustvom ugodja-neugodja kot „veliko raznolikostjo načinov, kako se psihičen subjekt počuti, kadar kaj občuti, zaznava, se česa spomni, si kaj pre- *) Občudujoč n. pr. Dantejevo fantazijo, Tolstojevo globoko¬ umnost, Napoleonovo energijo, Sokratovo modrost, Vrazov idea¬ lizem, Kristusovo človekoljubje . . . (Gl. H. Gomperz, Uber Personlichkeitsbewertung. „Archiv fur systematische Philosophie", XV., str. 543). 2 ) Cankar, Don Alfonso. 3 ) Gl. Husserl, Logische Untersuchungen. Halle (Niemeyer) 1901. II. del, V. pogl. (Ober intentionale Erlebnisse und ihre „In- halte“ zlasti str. 365—374. 30 doči ali kaj spozna", 1 ) so docela prezrli autorji, ki sicer na ves glas povdarjajo ozko vez med čustvom in strem¬ ljenjem ( Payot 2 ), Ziegler 3 ), Witasek 4 ), Elsenhans 5 .. .) — Čuteč vrednoto, shvačam, zaznavam to vrednoto ; a to emocionalno — je docela različno od intelektual¬ nega, „teoretičnega“ shvačanja, kjer posredujejo občutki, zaznave, predočbe, mišljenje. Res, da mi je naknadno mogoče, shvačeno vrednoto s pomočjo razuma razglab¬ ljati ali različne vrednote med seboj primerjati, toda neizpremenjeno dejstvo ostane, da je intelektualni proces razglabljanja, primerjanja sekundaren pojav, ki mu pred¬ njači zaznava te vrednote emocionalnim potem — inten¬ cionalnega čustva. Če bi se ljudje znali opazovati, bi našli, da človek sploh svet v prvi vrsti shvača s „srcem“ (ljubeč, črteč, čislajoč, odobravajoč, zavračajoč ...) in še le na to z razumom: v kolikor pripisujem vrednost tej ali oni stvari, v kolikor je vzbudila moj intereses, v toliko jo — na to — vzamem za predmet svojim mislim. „Vsled čustva in vrednote pride predočba v zavest." 6 ) ] ) Pfander, Einfiihrung, str. 244. 2 ) Die Erziehung des Willens. (Berechtigte Obersetzung nach der 11. Auflage der franzosischen Ausgabe von Dr. Titus Voelkel. 2. Auflage. Leipzig. 1903. R. Voigtlanders Verlag). Str. 66. sqq. 3 ) Das Gefiihl. (Eine psyhologische Untersuchung. 4. Auf¬ lage. Leipzig. G. I. Gdschen’sche Veriagsbuchhandlung. 1908. Str. 305 — 341. 4 ) Grundlinien der Psychologie. Leipzig. Verlag der Dfirr’- schen Buchhandlung. 1908. Str. 357. 5 ) L. c., str. 89, 108. 6 ) Ziegler, 1. c. str. 338. 31 In to svojstvo naše psihe utegne zadobiti princi- pialen pomen, če vprašamo, jeli morda ni conditio sine qua non za nastop stremljenja pokakem cilju — shvačena vrednota tega cilja. Jaz bi na to vprašanje odgovoril: da! Le poslušajmo, kaj govore dejstva, vzeta iz globoke knjige življenja: Boš si pač želel predmeta, ki ti je toliko zanj „kakor za lanski sneg,“ ki ni vreden (!) „počenega groša," »piškavega oreha" ? Ali bo se ti zahotelo po družbi človeka, ki je za te »dim", „zrak"? Kdor ti kaj očita, — vzklikne: „Kaj te je motilo!“ Kdor se česa kesa: „Kam sem gledal?" „Je ne sais, mais j’ aurais plus d’ horreur d’ un poison noir que d’ une eau trans¬ parente comme celle-ci,“ je govorilo dekle, z namenom, zastrupiti se, opazujoč čisto tekočino. 1 ) Izložbe v trgo¬ vinskih oknih! Zakaj pač „nitimur in vetitum semper cupimusque negata" ? Zakaj molimo: „Ne vpelji nas v skušnjavo!“ ? In kaj je neki nagib našemu teženju za vzori, ki delajo človeka človekom: za vzori resničnega, lepega, dobrega? — Les grandes pensees viennent du coeur! (Vauvenargues). Kot umetniški čredo slovejo besede: »Premišljeval sem časih o naši umetnosti in sem spoznal, da je vse postranska stvar in brez vrednosti, če ni ljubezni v srcu." 2 ) Ljubezen in navdušenje so kreljuti, ki morda že pod težo usode klanjajočega duha vedno znova dvigajo v jasne višine, kajti — »pot je strma, cilj je lep." 3 ) (Pre- ') Feuchtersleben, 1. c. str. 133. 2 ) Cankar, Križ na gori. (Besede umetnika Mateja). 3 ) Cankar. 1, c. 32 šeren, Gregorčič, Vraz, naši — in tudi inorodni — upo¬ dabljajoči umetniki!) Pač vrednote shvačajoče čustvo je slednjič i etična navdihovateljica našemu hotenju na torišču, kjer postane „homo homini deus“ : na torišču pravičnosti, usmilje¬ nosti in ljubezni do bližnjega. Res je, kdor ne pozna ljubezni, kdor se ni naučil „spoznavati s srcem", ta ne pozna in ne more umeti herojstva etičnih genijev, ta ne „sluti“, kaj izražajo nesmrtne besede: ovtoi avvs-f&siv, dU.cc a v/up ds iv scpvp, (Antigona). Ne znanje, marveč ljubezen končno je odrešila svet. Na to stran velja o čustvu v polnem obsegu: „Kam? so vprašala usta. — Srce je slutilo, kam.“ 1 ) Klasičen zgled iz našega slovstva, prava visoka pesen o ljubezni, kot pogoju našim stremljenjem, je Meškovo delo „Na Poljani 11 . (V ljubezni je življenje, v ljubezni je zmaga, v ljubezni moč sveta. — Ljubezen premore vse, daruje vse, žrtvuje vse. Ljubezen zmaga v vse veke. — Propade in umre slednji dom, v kterem ne poznajo ljubezni, ker le ljubezen oživlja. — Ete.). Nasprotno pa življenje uči, da „žalost in tuga je strupena kuga.“ A brezčutnost vodi v brezdelje in še dalje do po¬ gubnega načela : ..Kamorkoli, kakorkoli!“ Skratka: sleherno hotenje je kauzirano po — inten¬ cionalnem — čustvu; intencionalno čustvo povzroči, da volja hoče cilj. „Resnično je, da človek ne izvrši dejanja samo pod vplivom svojih predočeb, temveč ‘) Cankar, Za križem. 33 vodijo ga čustva. Dejanje mora zanj vsebovati čar; zlasti pa, če gre za cel kompleks predočeb, za etičen pojem, se moraš zanj ogreti, postati njegov apostol. Pred etično predočbo včasih stojiš kakor pred žensko klasične lepote; nje božansko telo, nje elegantno držanje, nje grški nos te puste hladnega in ne boš se zaljubil. Toda ko si se nekoliko seznanil, opaziš na krasotici čarobno milino, bogate darove duha in srca. In sedaj je treba paziti!" 1 ) Nemisel, ne teoretično spoznanje 2 ), temveč intencionalno čustvo je gospodar hotenju. „Barva odločuje, ki ž njo obdamo stvari, ktere so nam enkrat namenjene." 3 ) Spencer trdi, da čustva vladajo svet, in Goethe še več, češ: „Gefiihl ist alles." A direktna apoteoza intencionalnega, vso brezmejnost vrednot shvačajočega čustvovanja mi zveni iz besed: „Musik, du offnest Pforten zur Unendlichkeit." 8. Preudarjanje; odločitev. Vzrok hotenju da je torej shvačena vrednota cilja! Toda ni li Medea s pretresljivim vzklikom živ protest zoper tako trditev, češ: »Video meliora proboque, de- teriora sequor!? Poglejmo! Živinorejec bi svojo ekonomijo rad povzdignil na stopnjo »holandskega sistema", ki ga je imel priliko 1 ) Dubois, Selbsterziehung. Str. 95. 2 ) Spinoza svetuje: Nec ridere nec lacrimari, sed intelligere! Toda !i opravičeno? 3 ) Feuchtersleben, 1. c., str. 133. 3 34 občudovati v tujini. Zato preudarja: ali je ta cilj sploh dosegljiv v njegovih (krajevnih in gmotnih) od- nošajih; s kakšnimi sredstvi bi se ta cilj dal najlažje vresničiti; kaj bi bila posledica, da ta cilj realizuje (se li n. pr. utegne investirani kapital obrestovati?), 'itd. Kajpada se ob takem preudarjanju čestokrat treba obrniti do tuje izkušenosti: Kam drži na desno cesta, kam drži na levo pot? Mož, povejte mi po skušnji: kje se lažje ognem zmot? (Valjavec.) Tako preudarjajoč prideš eventualno do zaključka, t. j. spoznaš, da je tvoj cilj v danih razmerah nedo¬ segljiv. To spoznanje, preudarek, ali odgovarja resnici ali ji ne odgovarja; tertium non datur. Ker pa spo¬ znanje, ki mu gre predikat »resnično — neresnično", imenujemo teoretično 1 ) spoznanje, se i preudarjanje, ki mu je plod tako spoznanje, imenuje teoretično preu darjan j e. Ali v istini kaj hočem — in ne samo želim —, je torej odvisno od teoretičnega preudarka (kot ploda teoretičnemu preudarjanju), ki me je privedel do spo¬ znanja, da je moj cilj dosegljiv, ki mi pokaže do tega cilja vodeča sredstva in posledice, ki so spojene z njega realizacijo. „Kdykoli jsme vitezih, dalo se to pokažde vice prevahou ducha nežli moči fysickou“ (Palacky) velja o takem preudarjanju. Neobhodno pa teoretično preudarjanje ni za sle¬ herni akt hotenja; saj n. pr. hoteč izvršitev vsakdanjega ‘) Nasproti n. pr. intencionalnemu spoznanju vrednote. 35 opravila že „tako“ veš vse to, o čemer bi te poučilo iz¬ recno teoretično preudarjanje. Njegova domena je vprvič hotet cilj. — 1 ) Od teoretičnega pa treba strogo ločiti praktično preudarjanje, ki mi, ko je končano, kot preudarek naj pove, jeli to, kar hočem vresničiti, zasluži pohvalo ali grajo. Drugače rečeno: praktično preudarjajoč želiš iz¬ vedeti, kterim izmed dveh ali več vrednot gre prednost. 2 ) Na ta način preudarjaš vselej, ko se ti je odločiti med to in ono možnostjo. 3 ) Tako so n. pr. v naznanitvi zlate knjige „Wir jungen Manner!" 4 ) čitati globoko resne besede: „Kakor rdeča nit se spolno vprašanje vleče skozi življenje mladeniča pred ženitvijo. Ni ga, ki bi se mogel izogniti odločitvi, jeli hoče biti konj, ki ga podi in goni divji jezdec, ali hoče biti marveč sam jezdec ter z mirno roko voditi uzdo. In za slehernika pridejo ure, ko usoda njegovega življenja zavisi od tega, ali si samega sebe obrzdal v le jednem trenutku." — Mnogo¬ tero položajev v vsakdanjem življenju se svojim neiz¬ prosnim: „aut — aut“. Duševni boji! Heraklej na raz¬ potju. Moderni Heraklej-abiturient. Mladenič v Stri¬ tarjevi alegoriji „Sreča, Poezija in Prešeren". — ') Prisp. Pfander, Phanomenologie, str. 118—119! 2 ) Objektivna razvrstitev vseh možnih — vedno rastočih — vrednot po njih medsebojni prednosti je naioga, ki še čaka na svojega Kolumba. Precej zanimivih izvajanj v tem pogledu podaja Schrvarz, 1. c., zlasti str. 321—340. 3 ) Prisp. Pfander, Phanomenologie, st. 119—120! 4 ) H. Wegener, Wir jungen Manner. Das sexuelle Problem des gebildeten jungen Mannes vor der Ehe. Verlag K. R. Lange- wiesche. Dusseldorf u. Leipzig. 3 * 36 Iz tega pa je razvidno, da vzklik „Video meliora . . ne le ne nasprotuje trditvi, da je intencionalno, vrednoto cilja shvačajoče čustvo gospodar hotenju, marveč celo govori njej v prilog. Na podlagi shvačene vrednote namreč pač zastremim po cilju, a s tem še nikakor ni rečeno, da hočem i sredstvo, ki vsebuje ključ do realizacije cilja. Se le ta moment pretvori pojem „za- stremim" v pojem, „hočem“. 1 ) Trivialna modrost grobega egoizma je ta odnošaj prav dobro shvatila, češ: „Pil bi vsak hudič, plačal pa nič!“ Ali pa moje zastremljenje po cilju, ki je samo ob sebi brez realizujočih tendenc, preide v gore prestavljajoči „fiat!“, to pokaže še le od¬ ločitev kot rezultat teoretičnega ali praktičnega (ali obojega) preudarjanja. 9. Problem. Še le po teh teoretično načelnih razmotrivanjih se da formulirati problem, ki je zaobsežen v naslovu pri¬ čujoče razprave. In ta problem se glasi: „ V koliko mi je mogoče, vresničiti to, karhočem?“ Sem li opravičen, z dostikrat rabljeno — in še večkrat naopak razumljeno 2 ) — formulo reči: „morem (= zmorem), kar hočem?" Z drugimi besedami, izslediti nam je, ali in pod katerimi pogoji ti je mogoče, realizacijo cilja hoteti s primerno jakostjo. Kajti „nobeno tvojih dejanj naj se ne izvrši kar na slepo srečo, nobeno inače, nego to zahtevajo pravila umetnosti življenja". 3 ) >) Gl. str. 12. 2 ) Prisp. Ach II., str. 2. 3 ) Mark Aurel. Premišljevanja o sebi. IV., 2. (Reklamova izd.). 37 Iz Amerike se čimdalje bolj širi življenjska filozo¬ fija, ki je polna optimizma glede vsemogočnosti volje, nekako po geslu: „Where there is a will, there is a way!“ 1 ) A ne manjka i nevernih Tomažev, češ, koliko jih je že hotelo cilj, ne da bi ga tudi dosegli. Poglejmo za enkrat dejstva glede slabotnega in silnega hotenja! Vse možne — jako številne — stopnje intenziv¬ nosti na stremljenju si lahko predočimo v obliki preme črte, ki na enem koncu imej ničišče (n. pr. trenutki popolne resignacije) in ki se v nasprotno smer raztezaj do skrajnosti (n. pr. ko človek zahrepeni po »brezmejnih ciljih"). Med tema krajnikoma se dado razporediti vse stopnje stremljenja od najslabšega do najsilnejšega. d) Zgledi slabotnega hotenja: brezbrižnost, malobrižnost; neplodna deviza »kamorkoli, kakorkoli!", naš „laisser aller“; skitalstvo in ahasverstvo, kakor ga srečujemo širom modernega leposlovja; 2 ) uspavajoče načelo: tako je delal oče, tako dela vsa fara in tako bom delal i jaz; kričači, širokoustniki, ki večno na¬ meravajo" in o katerih pravi sv. Jeronim, da imajo meč neprestano potegnjen, a nikoli ne udarijo; „šleva“, vetrnjak, vihravec, omahljivec, „ki je kot na vetru go¬ reča sveča" (Fenelon); mobilium turba quiritum; ti, ki si se udal „v svojo usodo"; „pasivno stališče"; indife- rentizem . . . »Tistega ni v meni, kar imenujejo moč. Tisoč misli je v moji glavi, tisoč ciljev pred mojimi ’) Kjer je volja, tam je i pot. 2 ) Klasičen zgled iz našega slovstva je Cankarjev „Potepuh Marko in kralj Matjaž". 38 očmi — nobene misli nisem vtelesil, nobenega cilja dosegel. Ležati len in zaspan na postelji pa sanjati o delu in zmagi — to je moje življenje." (Cankar 1 ). b) Zgledi trdnega, silnega hotenja: primerjaj učenca, ki je dolgo »praznoval" in se zdaj, ko mu voda sili v grlo, na vse kriplje začne »guliti", s tovarišem, ki je ves čas zmerno, a sproti delal in ponavljal; »fruges consumere nati“ pa ustvarjajoč duh; trudoljubivost, od¬ ločnost; mož besed in mož dejanja, ki reče: »Nam jest stale žvaneni o narodnosti a vlastenectvi už ,prekonanym stanoviskem 1 " (Neruda); receptivna pa impulzivna »na¬ rava" ; mehanično potekajoče hotenje kruhoborca in silna volja »tistih samotnih in močnih, ki sekaj nova pota v goščavo", junaka v boju, ki je rekel, da »nemogoče" ni francozka beseda, junaka »z uma svitlim mečem", ki mu je geslo, da ne quid falsi audeat, ne quid veri non audeat dicere scientia, junaka v odpovedi napram samemu sebi (modrijan, mučenik, svetnik . . .) Skoro nepregledna množica nians in »vsak si sam vtisne pečat svoje vrednosti; majhni smo ali veliki, kakor je pač naše hotenje". 2 ) A se li da stremljenje, v prvi vrsti hotenje sleherne jakosti dvigniti na višjo stopnjo, osobito do tiste sile, ki je potrebna recimo za izpolnje¬ vanje tako brezpogojnih zahtev, kakor jih n. pr. stavijo etične zapovedi in prepovedi, t. j. uvidevanje, da življenje — umno je stremljenje do tja, kjer večna luč gori, kjer človek, krona, ustvarjenja, nad svetom vzvišeno stoji. (Nadson- Aškerc.) ') Volja in moč. 2 ) Smiles (Gl. Marden, 1. c., str. 39.) 39 Jeli se da z opravičenjem reči: „Hočem sploh stopnjevati svoje zmožnosti do zadnje višine, ki naj se razodone v delu.?« 1 ) * ■f-' *t- Konkreten zgled 1 V družbi razumnikov se je pletel pogovor o akademičnih poklicih, posebe o njih ugodnih in neugodnih straneh: o sodniškem, duhovniškem, in¬ ženirskem, profesorskem, zdravniškem . . . poklicu. Bil je — takrat četrtošolec — navzoč ter poslušal. Ob be¬ sedah „težak, a nad vse vzvišen je požrtvovalni poklic zdravnika«, pa mimo njega švigne misel: „Kajkobitudi jaz kdaj bil zdravnik!“ In poslušal je dalje ... A drugo jutro se, sam samcat, zaloti ob željici, — prej ali slej postati zdravnik. Čeprav je bila le željica, tako rahla, da jo je jedva zaznal, ipak je ž njo bila v pepel za¬ grebena iskra, ki ne ugasne tako zlahka, marveč se o priložnosti razplamti v mogočen kres, samo da je prišla v dotiko s primernim netivom. In res! Čim dalje tem češče ga posečajoča misel o zdravniškem poklicu mu je postajala vsakikrat bolj dobrodošla, če je bil sam, a v družbi je rad pogovor zasukal tako, da so i stanovi prišli na vrsto. In iz prvotne medle željice je zrastla krepka, vroča želja, ki jo je le s težka prikrival družbi. Duševni napori, bivanje v daljni tujini, gmotne ovire . .. tako je često razglabljal. A nevesele misli te vrste mu plamteče želje niso zamorile, temveč ji še donašale no¬ vega goriva, ob kterem se je iz željice porojena želja ') O. Župančič — Izid. Cankarju (Dom in Svet 1911, „Obiski", str. 77). 40 polagoma razgorela v neutešljivo hrepenenje po daljnem cilju. „Pot je strma, cilj je lep!“ Cilj pa mu je za- žareval v vedno lepši luči in samo rahla domneva, da bi ga ne dosegel, je že bila mučna, zoprna. In nekega dne je — šestošolec — samemu sebi rekel: „ Hočem postati zdravnik!" in njegov „hočem!“ je bil istoveten s — „fiat!“ Ta zgled in tisoč drugih iz vsakdanjega življenja priča, da se tudi le trenutna in šibka željica da raz¬ tegniti, ojačiti; tudi medlo, za sedaj še omahujoče po- željenje se da pretvariti v trajno, trdno voljo, ki ji v pravem trenutku sledi —• možat sklep. „Tako iz se- menca, kojega bi mravlja z lahkoto pozobala, vzklije dob, ki bo kljuboval viharjem". (Payot 1 ). 10. Činitelji, ki tvorijo pogoj hotetemu uspehu, Eksperimentalna metoda je dognala, da tok naših predočeb ni istoveten z reprodukcijo v preteklosti tvor- jenih asociacij, kakor to uči asociacijska psihologija; na ta tok marveč upliva tudi perseveracij a in deter- mi nacij a predočeb. 2 ) Za tok predočeb kakor se vrši ob hotetem dejanju, je izmed teh treh činiteljev najvažnejša determinacija. 3 ) Po¬ men determinacije za tok misli se najbolj očito kaže v „nalogah“, ki nam je korak za korakom siplje vsak- ’) L. c., str. 51. 2 ) Gl. Ach I., str. 187. 3 ) Prisp. zgled (o Zagrebčanu) str. 21, 23. 41 danje življenje v tisočerih variacijah kot stan, socialne obveznosti, svetovni nazor etc. In tudi inače determi- nacija za determinacijo določa tok našim predočbam in mislim. Tvoje misli so v določeno smer obrnjene, na¬ perjene, če se odpravljaš na zabavo; zopet drugače na poti v cerkev, k zdravniku, na političen shod. I oseb¬ nost posameznika vsebuje neke vrste determinacijo. Saj pazi n. pr. lesotržec, ki je prišel v gorsko dolino, na vse druge posameznosti kakor slikar, pesnik, pastir; redar v vrvenju velikomestne ulice na druge stvari kakor tujec, ki stika za znamenitostmi. In Zavrtnik, tip kmetskega skopuha 1 ), razmišlja samo to, kako bi spravil v svojo oblast čim več zemlje, čim več „gruntov“. „Leta ne¬ rodna" t. j. »Sturm und Drang“ v razvoju mladega človeka! Itd. 2 ) In kaj drugega pač, če ne bistvo determinacije, povdarja amerikanski psiholog, pišoč: »Sleherni cilj, ki mu slediš, vzbudi gotovo vrsto zanimanja in vznemirjenja, zbere tozadevne predočbe v skupino ter si jih podredi. — — Ce je taka-le skupina navzoča ter je vzbudila tvojo pozornost, takrat je mogoče, da so vse z drugimi skupinami spojene predočbe izključene iz duševnega vidika. Ce se predsednik Spojenih držav za počitnice z veslom, puško in trnkom napoti v gozd, tedaj vse¬ skozi spremeni sistem svojih misli. Vzrujanje, ki mu ga je donašal urad, je docela stopilo v stran; uradni obi¬ čaji so nameščeni z običaji prirodnega človeka in ljudje, ’) V Finžgar jevi drami »Divji lovec". 3 ) Prisp. Specht, 1. c., str. 52, 55. 42 ki so poznali predsednika le kot vnetega uradnika, bi ga ne spoznali, da ga vidijo kot letoviščarja." ') Ker pa je na videz še toli enostaven istinit psi¬ hičen pojav običajno sila zapleteno sestavljen, zato je v takem toku predočeb navadno udeleženo vseh troje omenjenih činiteljev, ki se med seboj pospešujejo ali ovirajo ali oboje. V znani družabni igri n. pr. imajo udeleženci po vrsti šteti od 1 naprej; a namesto vsako¬ kratnega števila 7, 7 x ima dotičnik izgovoriti recimo „bum“, na mesto 7 + x pa „bum-j-x.“ Hotenje cilja (t. j. ne „zmotiti" se ter namesto n. pr. 7, 14 . . . izgo¬ voriti „bum“, a namesto 17, 75 . . . „bumnajst“ „pet- inbumdeset") kot determinacija skuša tok tvojih predočeb spraviti v natančno določeno smer, ki bi naj odgovarjala stavljeni nalogi in tvojemu sklepu, da vselej izgovoriš pravo število. Z druge strani pa si — vsled neštetokrat tvorjene asociacije — „vajen“, za 6 si predočiti 7, za 13 izgovoriti 14, za 74 takoj 75. Deter¬ minacija in asociacija se — kot docela različni tendenci — v tem toku predočeb med seboj ovirata in zmagala bo — jačja. Na nedosežen in nedosegljiv način nam takšno tekmo slika sv. Auguštin, ta veliki poznavalec človeške duše, v svojih „izpovedih“, tako n. pr. na sledečem mestu: „Novo hotenje, ki sem ž njim začel tebi radi tebe samega služiti in te uživati, moj Bog, še ni bilo dovolj jako, da bi moglo premagati ono drugo hotenje, ki se je bilo vsled dolgotrajnega popuščanja ojačilo. ') James, 1. c., str. 185. 43 Tako se je dvojno hotenje, eno staro, drugo novo, eno polteno, drugo duševno borilo v meni ter trgalo mojo dušo. Takrat sem ob lastni skušnji razumel, kar sem prej čital: ,Meso poželi zoper duha in duh zoper meso‘.“ 1 ) Če pa ukažeš otroku, ki že zna številih, naj šteje od 1—30, — podpirali se bota obe tendenci med seboj. A tudi perseveracija 2 ) lahko služi za povod nastopu te ali one predočbe. „Kadar sem po Murnovi smrti pisal kake razglednice, sem vedno hotel nasloviti tudi nanj, tako živ je bil pred menoj.“ (O. Zupančič 3 ). Zlasti če si utrujen, čestokrat opažaš, da se ti vedno znova „vsiljuje“ misel na to ali ono, ne da bi se je mogel ubraniti in ne da bi mogel najti pravi vzrok njenemu nastopu. Nehote se vprašaš : „Bog vedi, čemu me je obsenčila taka misel!“ In komu se še ni pri¬ petilo, da si je prizadeval, biti „spodobno zbran" pri božji službi in da so se mu vedno in vedno znova pojavljale neljube predočbe. Romar „se je napotil, da bi potožil Materi božji svojo bridkost. Ali namesto da bi stopil pred njo globoko upognjen, proseč in vzdihujoč, je skoraj zaplesal do oltarja, pokrižal se tako malomarno, da je bilo komaj križu podobno, po¬ molil svojo molitvico tako urno, viharno, da je izpustil ') Confessiones (Reclamova izdaja), VIII., 5. pogl. 2 ) O pojmu .perseveracija' gl. Witasek, 1. c. str. 263—265; Meumann, I. c. str. 106—107; Miiller u. Pilzecker, Experimen- te11 e Beitrage zur Lehre vom Gedachtnis. Leipzig 1900. Založil I. A. Barth. Str. 58—78. 3 ) Dom in Svet 1911, („Obiski“ 1. c.). 44 najmanj polovico besed, in ko je godrnjal češčenemarije, ni mislil ne na Mater božjo in ne na njeno žalost, temveč na krčmo." 1 ) Životopisi svetnikov so polni takih „skušnjav“, ki se brez izjeme stavijo na rovaš satana. In spreobrnjeni alkoholik, opisujoč svojo „rešitev“, slika tako-le preznačilno boj, ki je divjal v njegovi duši: „Neki sveti glas mi je šepetal: pridi! A vrag je rekel: ne stori tega!" 2 ) Pomen besed: „Pokaži hudiču le prst in že ti drži celo roko" ! 11. Izsleditve. Iz prejšnjega poglavja je razvidno, da je uspeh hotenja funkcija 3 ) iz konstituent: determinacija, asociacija in perseveracija. Ce je u = uspeh, d — determinacija, a — asociacija, p = perseveracija, tedaj velja enačba: u = d -f a -f (p). 4 ) Ta obrazec pojasnjuje, da je popoln uspeh, t. j. v isti meri, kakor to hočeš, cilj doseči možno pod — sila redkimi, če sploh kdaj izpolnjenimi — pogoji, ko se determinacija, asociacija in perseveracija med seboj po¬ spešujejo. Nad vse kompetenten zgled: „V dnu svojega srca sem rekel: ,Kmalu, kmalu se zgodi*. Rekel, sklenil. Kmalu bi bi! storil in vendar nisem storil; a ipak nisem zopet zdrknil v prejšnje stanje, temveč stal čisto blizu ter malone omagal. Nato sem skušal v drugič in skoraj ') Cankar, Kurent. 2 ) James, 1. c., str. 194. 3 ) V matematičnem pomenu besede! 4 ) (P) = eventualno manjkajoča konstituenta ; zato oklepaj! 45 i bi bi! pri cilju, kmalu bi ga dosegel ter 'že držal. In vendar nisem bil pri cilju, nisem ga dosegel in ne držal; a tudi obotavljal se nisem med smrtjo in življenjem. Toda privajeno slabejše v meni je zmagalo nad neva¬ jenim boljšim, in čim bliže je prihajal trenutek, ko bi imel postati ves drug, tem večja groza se me je lote¬ vala. A zopet vrgla me ni in tudi ne odvrnila, ostal sem v strahu in trepetu." 1 ) Praktično največjega pomena, ker najpogostejši so torej slučaji, kjer asociacija — osobito od čustev ugodja spremljanih predočeb („halb zog sie ihn, halb sank er hin“) — ali perseveracija — kot individualna posebnost, „stara navada", „fiksna ideja" — ali oboje ovira deter- ininacijo. Prav drastičen zgled je deček — Watts, — ki je imel „razvado“, govoriti v verzih in ki je vsled te „razvade“ razljutenega očeta s solzami prosil: Pray, fath.er, do some pity take and I will ho more verses make. 2 ) V takem slučaju je uspeh edino le pod tem pogojem zasiguran, da velja: d) [a -j- (p)] 3 ) Kajpada precizna sodba o tem, quid ferre recu- sent, quid valeant humeri, t. j. je li ovire niso „nad našo moč“, ni vselej ob sebi umevna. Na to stran so pač le prepogosto opravičene besede: „Non quia difficillia sunt, non audemus, sed quia non audemus, difficillia sunt." Edina učiteljica, zanesljiva učiteljica v tem po- ‘) Sv. Auguštin. I. c., VIII., 11. pogl. 2 ) Oj oče, blagovoli odpustiti, odslej ne slišiš več me v verzih govoriti. 3 ) Prisp. Ach. II., str. 4, 249. 46 gledu je lastno in tuje izkustvo. Vzgojni pomen analize konkretnih zgledov uspešnega — in tudi neuspešnega — hotenja! Ne bilo bi torej nič čudnega — in morda tudi ne prevelika nesreča — ako spričo konkretnega cilja moč svojega hotenja po vresničenju preceniš ali podceniš. Pomembnejša pa, ker odločnost Uspavajoča, je misel: „ah, je že prepozno", „ne izplača se več“, „ni še tista ura, da bi se iz volje moč porodila, iz sanj resnica" 1 ) etc., ki le prerada obide človeka. A še večega, eventualno življenjskega pomena 2 ) bi utegnilo postati, da ti ta ali oni izvedenec recimo s ciničnim posmehom na ustih skuša sploh omajati vero v moč lastnega hotenja. Takim iz¬ vedencem bi ne mogel dovolj glasno zaklicati: You take my house, when you do take the prop, that doth sustain my house ; you take my life, when you do take the means whereby I live! 3 ) (Shakespeare.) Kajti „nič ni neplodnejšega nego je zgolj zanikanje." 4 ) Ker pa imate asociacija in perseveracija vsaj takrat, ko gre za vresničenje velikih ciljev, kadar hočeš n. pr. ,.spreobrnitev", „prebujenje“, „novo življenje" — ') Cankar, Volja in moč. 3 ) Prisp. slučaj iz zdravniške prakse prof. Bernheima, ki ga omenja Levy (1. c., str. 60—65)! 3 ) Besede Shylokove v „Beneškem trgovcu". Njih prevod: Če vzamete podporo, ki na njej sloni mi hiša, vzamete mi hišo ; življenje ste mi vzeli, če ste vzeli mi sredstva, ki ob njih živim. (O. Župančič.) 4 ) Payot , 1. c., str. 38. 47 in edino le take vrste hotenje ima pričujoča študija pred očmi — z ozirom na determinacijo vselej negativen predznak, lahko rečemo, da uspeh zavisi od jakosti de- terminacije. „Vera je bila, ki je v vsej dosedanji zgo¬ dovini prestavljala gore, gore ovir, ki so se stavile v bran vresničenju sleherne ideje, — ne pa vednost." (Paulsen.) In kako zmoči za hotenje sredstva potrebno jakost? Modrijan na prestolu svetuje ta-le recept: ,,Od tebe samega je odvisno, da začneš novo življenje. Pre- motrivaj le stvari od druge strani, nego si to storil do sedaj! Kajti prav to se imenuje: začeti novo življenje." 1 ) Te besede pa ne pomenijo nič drugega nego: išči ter najdi vrednoto cilja! 12. Ilustracije ob življenjskih problemih mladega človeka. Rad bi dal slovo alkoholu? Pa da ne moreš! To da je nad tvojo moč! „Proč z alkoholom!" je res da obrabljeno geslo, ki ne seže v dušo. Pa se zamisli za trenutek v trditev zdravnikov, da alkoholizem danes zahteva več žrtev kakor morilka jetika! Ali pa zbrano postoj pred znano sliko „L’ alcool tue “ Stori tako več¬ krat, sam samcat! „Največji dogodki — to niso naše najglasnejše, temveč naše najtišje ure.-Misli, ki prihajajo golobjih nog, vladajo svet". (Nietzsche). Hotel bi se iznebiti suženjstva svoje cigarete? Pa da ne gre in ne gre! Si li že kdaj slišal, da se med ') Mark Aurel, 1. c., VII, 2. 48 Slovenci na dan pokadi za več ko 30.000 K tobaka? Skušaj na tihem zračunati, koliko na leto! In ne samo to: dim iz petorice cigaret vsebuje 1 decigram nikotina, kar je za zastrupitev več ko dovolj! V koliki meri gineva na podlagi te zastrupitve gospodarska in živa moč naroda! In še poglavje o spolni vzdržljivosti! Ne¬ mogoče, nemogoče! Tako se glasi tvoja sodba. Za zbrano premišljanje, kot prvo stopnjo do zmage, ti bodi kar najtopleje priporočena že omenjena Wegenerjeva knjiga „Wir jungen Manner!" In na to še sledeči momento: „lmam vprašanje samo za te, moj brat; kakor svinec na niti vržem to vprašanje v tvojo dušo, da iz¬ vem, kako je globoka. Mlad si še in želiš si kdaj ženo in otroka. Toda vprašam te: si li človek, ki si sme želeti otroka ? Sili zmagovalec, krotitelj samega sebe, zapovedovalec svojim čutom, gospod svojim čednostim? Tako te vprašam. Ali pa iz tvoje želje govori žival in ubornost? Ali osamelost? Ali spor s samim seboj? Hočem, da tvoja zmaga in tvoja svoboda koprni po otroku. Žive spomenike postavi svoji zmagi in svo¬ jemu osvobojenju! Ven nad sebe moraš staviti. Ali še prej moraš sam biti postavljen, raven na telesu in na duši. Ne le glede števila imaš rasti, temveč i navzgor! V to ti pomagaj vrt zakona!" 1 ) — Prvo in poglavitno torej je hotenje cilja, hotenje, ki mu je pogoj — s pomočjo intencionalnih čustev ') Nietzsche, Also sprach Zarathustra (poglavje: „Von Kind und Ehe“). 49 shvačena vrednota cilja. Ključ do kraljestva silne volje potemtakem vsebuje nemala umetnost, utreti pot shva- čenju vrednote cilja. A v istini hotetemu cilju mora eo ipso slediti hotenje sredstva in to — s pomočjo deter¬ minirajočih tendenc. „Bodočnost in kar je najoddalje¬ nejšega — t. j. cilj — bodi ti vzrok tvojega danes!" — t. j. hotenja sredstva —. (Nietzsche.) „Zivljenjskih dob človeku ne določa očividno iz volje potekajoče dejanje, kakor je n. pr. ženitev, vstop v službo itd., marveč misel, ki ti pride na sprehodu, sredi noči, pri jedi . . ., zlasti taka misel, ki poseže v tvojo preteklost in ti reče: tako si ravnal, ali boljše bi bilo, da si ravnal drugače. In sleherno sledeče dejanje se kakor suženj podvrže taki misli ter izpolni nje voljo." (Thoreau). Zato pa: Dvigni srce, kdor pomišljaš si v tropi, pa ga v žarenje visoko potopi: vedel ne boš več, da bilo presunjeno kdaj od krivice je kruto; naj je ponižano, naj je oskrunjeno — z zlatom neba bo obsuto. Jezik se tvoj je zapletal jecljaje? Zdaj bo modrosti globoke znanik, roka bo rušila tesne pregraje, duh se,bo prašal: kje mi je mejnik? Kje so prepadi, da nisem pogreznil se vanje; da jim izderem zadnjo skrivnost? Kje so višine, da nisem povzpel se nanje, da jim poberem najslajšo sladkost? V ktere pustinje še niso prodrli mi glasi? Kje je tujina tak daljna, da nisem ji gost? 1 ) ') O. Župančič, Prebujenje. Seznamek citiranih (znanstvenih) del po abecedni vrsti. (Celoten naslov najdeš na strani, zaznamovanej s številko, pod črto. Z zvezdico označene knjige se po izredno tehtni vsebin same priporočajo za Mentorja). Ach, Akt hotenja pa temperament. (11) Ach, Hotenje pa mišljenje. (11) Bechterew, Sugestija v socialnem življenju. (24) * Dubois, Kako duševnost vpliva na telo. (8) ** Dubois, Vzgojevanje samega sebe. (7) Elsenhans, Vzgojevanje značaja. (8) Feuchtersleben, Kako si ohraniš zdravo dušo. (9) ** Foerster, Življenja pot. (28) Husserl, Logična izsledovanja. (29) James, Kako raznolično se javljajo verstveni doživljaji. (23) ** Levy, Naravno vzgojevanje volje. (10) *** Marden, Volja pa uspeh. (9) * Mark Aurel, Premišljevanja. (36) * Meumann, Razum pa volja. (19) Miiller & Pilzecker, Kaj eksperiment uči o pomnežu. (43) * Pascal, Misli. (28) ** Payot, Vzgoja volje. (30) Pfander, Bitje in žitje hotenja. (11) * Pfander, Uvod v psihologijo. (11) Schtvarz, Psihologija volje. (15) Specht, O pozornosti. (22) * Sv. Auguštin, Izpovedi. (43) ** Wegener, Mladenič in vzdržljivost. (35) Witasek, Psihologija v glavnih potezah. (30) Ziegler, O čustvu. (30)