Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. M 2S6. V LitUiM v sredo dne 29. decembra 1320. Leto ML • SLOVENEC« velja po (toitl aa vse strani Jugoslavije ln v I>]abl]ani: ta oelo leto naprej. t 180-— n ool leta „ .. „ 9 sa četrt leta „ .. „ 45-— sa ea mesec „ .. „ 15-— Z« taosamstvo caloleine K24šei, .Vsak kmc'. naj ima kmetski Koledar. Efflsd Nalilo in D' RnnunzHem. Slovencu«.) (Izvirna poročila Fašistcvskc demonstracijo v Benetkah. Dne 26. t. m. so se v Benetkah razširile neugodne vesti glede na Reko. Zato so sc iašisti zbrali na trgu sv. Marka in zahtevali, da se gledališča in kinematografi zaprejo. Prisilili so, da so sc zastave razobesile na pol droga. Razburjenje je b;lo zaradi tega take veliko, ker se je mislilo, da jc d'Annunzio bil ubit. Vendar je vlada izjavila, da je ta vest neesnovana. Fašisti so kričali: »Doli s kraljem!« — »Doli s Giolittijem!« Začetek bojev okoli Reke. Prva faza novih operacij proti Reki se je začela 24. decembra popoldne pod poveljstvom generala Pezzana v Kantrid-skem sektorju in generala Taccini v Suša-škem sektorju na nasprotni strani, kjer stoji brigada Lombardia. Boj se je zečel s par topovskimi streli od obeh strani, ki niso napravili škode. Prvi dan se je prodiranje vladnih čet nadaljevale do polnoči. Nato so ponoči D' Annunzievi legionarji razstrelili mostove na Sušaku in Braedici ter železniški most na Zagreb, da izolirajo lombaidsko brigado. Reško prebivalstvo si želi, da kraljevske čete čiroprejc zavzamejo mesto. 25. so vladne čete nadaljevala prodiranje proti mestu. Glavni poveljnik jc general Ferrero in se čete dobro držijo. Čeprav so vladne čete skušale prodirati brez krvoprelitja, so se legionarji v posameznih hišah branili z bombami. Nato je poveljnik armade v Venezii Guilii. Caviglia, generalu Farreri telegrafiral sledeče: »Skušajte z ognjem cnemogočiti vsak odpor proti našim čelam in zasesti mesto čim-preje mogoče, !:cr lo zahteva čast in sreča domovine!« Položaj v mestu in božični manifest D' Annunzija. Kar se tiče položaja v mestu samem, izpovedujejo ujetniki, da je ponoči prekinjena vsa razsvetljava in krožijo po mestu legionarske patrulje, ki ustavljajo vsakogar, ki nima dokumentov. Živil nedostaja, vsled česar je prebivalstvo zelo pobilo. Legionarji so z razdeljevanjem mostov dokazali, da nc nameravajo napadati vidnih čet, temveč se hočejo samo braniti, i^e-gionarski oddelki na otokih sv. Marka, Raba in Krku so cd d'Annumia odrezani. D Annunzio sedi v Palazzu, inšoidra svoje čete in spušča brezštevilne proklamarije, ki jih iz aeroplanov meče med vladne čete in rad istrskimi mesti. Izdal je tudi nekak božični manifest, ki se konča s sledečimi besedami: »Rodivši se Boj, Bog ljubezni, pravice, svobode in upanja, bog naših otroških zibelk, naših najbolj prisrčnih spominov, Bog živi in resnični, naj odpečati Vaše veke, naj Vas osvobodi Vaše slepote, naj Vas razsvetli in vodi. Tako naj vnr.-je i izpriča čistost nrkih src in dokaže, da smo brez vsake krivde, Norrst tistih, ki Vas varajo, nas sili odbijati z orožjem zločinski napad. Žalostni bratja, sprejmite naš pozdrav, naša voščila in našo prisego. Rodivši se Beg v borni galilejski pečini si jc nadel ime hmanuel sredi nočnega speva angelov. Emanuel znači v orijen .diskih jezikih t.cga, ki je m,"močnejši. In kdo je bolj mc. cn nego ljubezen? Naj bo močnejši nego Vi, močnejši nego mi, močnejši od Vaše in naše pogibelji. In če jc treba, da se žrtvujemo, po tej besedi se bomo žrtvo-vaii, radujoč se.« Plameccči prodaš pesnika. Nad istrskimi mesti je spustil d' An-nunziov aeroplan sleoeči proglas: »Italijanom! Zločin jc izvršen. Zemlja reška je pila kii bratov. Zvečer iznenada so kraljevske trupe z veliko premočjo napadle reške le-gionarje, kateri so, da se izognejo vsaki provokaciji, zožili črto obrambe in so poslali svojim bratom krščanski pozdrav, kakor so ga običajno na božično noč izmenjavali med seboj okopi italijanski in avstrijski. Rekli smo danes zjutraj: V zgodovini italijanskih ubojev in maščevanj se nahajajo sicilijanskc noči, veronska Velika noč. Italijani, naveličani trpeti in služiti, so se vzdignili proti tujim nasilnikom in so jih spodili iz zasedenih mest. Ogoljufani od Vaših voditeljev, ki sledijo nesrečnemu nasprotniku vojske in zmage, hočete dati kruti zgodovini Italije reški Božič, Božič krvi in sramote. Dali so Reki Božič pogrebov. Ponoči smo pokopavali svoje mrtvece. Obupani smo se borili eden proti desetim, eden proti dvajsetim. Razstrelili smo mostove čez Enej. Heroični narod kaže nasproti strašnemu napadu občudovanja vreden vzgled. Ves je na nogah. Hiti na barikade. Starčki, žene, mladeniči se oboro-žujejo. Preživeli smo Sveto noč v grozi bratoubojstva. Italija obrezčaščena za vedno pred svetom je napadia Reko. Ali se ne bo vzdignil glas od Kobarida, ali sc ne bo cd tam vzdignila roka? Glej, pride brutalni ukaz preda*' se, z grožnjo bombardiranja! Borili se bomo celo noč. In jutri pri svitu zarje upar o, da vidimo v obraz ubijalce mučeniškega mesta. Imeli bodo vsi isto gnusno lice: J:ce starega krvnika, ki je iz Rima odredil klanje in lice njegovega pomagača, lopova iz Trsta.« Fašistovske demonstracije v Rimu. Dne 26. t. m. so fašisti v Rimu priredili demonstracijo proti Giolittiju. Fašisti so se zbrali v Augusteju, katerega so obkrožili pešci in kavaleristi. Na trgu se je zbrala velika množica fašistov, katere so kavaleristi razganjali. Čeprav demonstrantov ni bilo veiiko, so tembolj vpili: »Smrt Giolilti-j'i, smrt izdajalcu domovine!« Prišlo jc tudi do spopadov s socialisti. Fašisiovski puc v kadru zadušen. V Zad ru so fašisti skušali polastiti se dveh ladij, toda pomorščaki neke torpe-clovke so jih razorožili. Oblast jc zapove- dala obema legionarsl-ima bataljonoma Rismondo in Carnaro, da se raiformirata Če nc se bo proti njima postopalo kakor proti ustašem. Pozneje so se fašisti res udali. Izredno stanje v Benečiji Juliji, Civilni komisarijat Beneške Julije je prepovedal po vsej oblasti shode, avtomo-bi'ski in biciklir,lovski promet, razen vojaškega in aprovizacijskega. Ob 10. ne sme nihče na ulico, ob 9. pa morajo biti zaprta vse gosf;lne, Vojrki so zasedli sedež fašistov, takozvano o,orano Dante, redakcijo njihovega lis1" iu kavarno Specchi. Vkljub temu so se fašisti zbra'i in demonstrirali pred uredništvi Piccclo in I^voratore ter pred civilnim kcirirarijstom, kjer so pobili neknj šip. Vojaki-so ih" razpršili in nekaj rt ni H O po'noči je bilo že vse mirno. Policija ji *?re{iro!a okrog 40 oseb. Podrobnosti c obscenem stanju v Trstu. LDU Trst. 27. dec. Kakor poročajo listi, je bila nedelja, drugi dan po proglasitvi obrednega s: nja, zelo burna. Povsod se je opažalo nekako gibanje. Na glavnem trgu so se popoldne zbrale gruče fašistov, toda karabinjerji so jih kmalu razpršili. Kmalu nato je ondi eksplodirala bomba, ki pa k sreči ni nikogar ranila. Fašisti so se ves dan sk'išali zbirati na raznih krajih, pa so bili po pi vih vzklikih razpršeni. Vsled uspehov vladnih čet na Reki so fašisti zelo polrti. Ponekod so prisilili trgovce, da zaprejo trgovine v znak žalovanja zaradi postopanja vladnih čet zoper D'An-nunzijeve legiona~je. Ravnotako so neka-leri zasebniki mor .i izvesiti zastave r?a pol droga. Tekom sobote in nedelje je bilo vsega skupaj aretiranih 130 oseb. Da se zavarujeta javni ted in mir, so sc zaprla gledališča in kinematografi. Ker fašisti nadaljujejo demonstracije, j-: generalni civilni komisarijat izdal zelo stroge odredbe zoper one, ki bi sc nc ravnali po predpisih, veljavnih za obsedno stanje, ki je bilo v soboto proglašeno v Trstu. Straže ne bodo več poživljale gruče ljudi, naj se razidejo, temveč bodo takoj začele aretirati. LDU Trst, 27. dec. Generalni civilni komisarijat je za zasedeno ozemlje odredil, da sc o polnoči od nedelje na ponedeljek obnovi preventivna cenzura za vse tiskovine, ki sc moraio pred objavljenjem predložiti oblasti v treh izvodih. Predpisane so Stran 3. »SLOVENEC*,, dne 30. ^eacn^br« 1930* fcter. 299. z«:lo stroge kazni, denarna globa najmanj 500 lir in ustavitev lista. Nadaljevanje bojev pred Reko. O vojaških operacijah proti Reki sc poročajo že sledeče podrobnosti: Ko so se kraljevske čete približale predmestjem, so naletele na ljut odpor iz posameznih hiš, koder so bili legijonarji razpostavili strojne puške. Baje so legijonarji mesto na več mestih podminirali. Legijonarjem poveljuje major Vagliasindi. Za hišami so si izkopali okope. D' Annunzicva palača je obdana z žičnimi ovirami. Tam stoje oklopni avtomobili in neštete strojne puške, v palači pa čaka D' Annunzio s svojo gardo na kraljevske čete in se hoče urn-niti do zadnjega. Okoli Reke gore gozdovi. Na sami Reki se je užgala smodnišnica vsled zažigalne bombe. Do 26. t. m. so redne Čete prodrle do javnega parka. Tu so jih legijonarji sprejeli iz hiš z ognjem iz strojnih pušk. Proti alpinom je streljal tudi oklopni avtomobil, kateri je ranil majorja Gambara, ki je po zmagi v Vittorio V c neto prvi stopil v mesto Trident. O operacijah 27. t. m. se poroča: Vladne čete so zasedle Banko, gazometer in Kozalo. V samem mestu so legijonarji z orožjem udušili vstajo prebivalstva. D' Annunzio ranjen? Zadnje poročilo, ki je do 27. t. m. dospelo v Benetke, pravi, da je bil D' Annunzio samo ranjen in se nahaja v neki bolnišnici na Reki. Reka je baje že v rokah vladnih čet. Resni nemiri v Trstu. Nad Trstom je proglašeno obsedno stanje. Fašisti so namreč metali bombe in streljali. Baje je skoro 1000 fašistov aretiranih. Vojno brodovje. Kar se tiče operacij laškega vojnega brodovja, je eskadra admirala Simonettija, ki se je podala pred Reko, bila sprejeta od strani legijonarjev z ognjem. Eskadra je odgovorila z redkim ognjem. Na torpedo-lovcu »Espero«, ki se je bil pridružil legijonarjem, je izbruhnil ogenj in se je ladja potopila. Boj še ni končan. LDU Trst, 27. dec. (Štefani.) Ponoči je došlo do živahnega streljanja iz pušk in iz strojnic med rednimi četami in reškimi legijonarji. Streljanje je bilo brez resnih , (>osledic. Danes je dal general Caviglia iz etala razširiti proklamacijo na Reki, ki poživlja meščane, naj se bratomorni boj konča. LDU Zader, 27. dec. (Štefani.) Slovansko prebivalstvo na obali je jako razburjeno, ker reški legijonarji neprenehoma od Sv. Marka streljajo iz pušk in strojnic. Mrtvi in ranjeni. LDU Rim, 27. d«fc. (Štefani.) Redne čete imajo doslej kakih 30 mrtvih in približno 100 ranjenih, med njimi nekaj častnikov. Legijonarji so razstrelili štiri mostove čez Rečino. Upor proti D' Annunziu na Reki. LDU Trst, 27. dec. Listi poročajo iz Opatije: Reško prebivalstvo se je uprlo proti D'Annunziju. Včeraj so se meščani zbrali pred poslopjem poveljništva ter zahtevali, naj prenehajo sovražnosti. Ljudstvo je sito večnih nadlog, ki jih je uvedel D'Annunzijev režim in ne more več prenašati njegovih krutosti. Kot odgovor na proteste in zahteve prebivalcev so legionarji napadli meščane in udušili vstajo v krvi. Rimski mestni svet LDU Rim, 27. dec. (Štefani.) Pri seji občinskega sveta je rimski župan z ozirom na vznemirjenje prebivalstva radi reških dogodkov predlagal, da se seja v znak žalosti odgodi in zastava na kapitolu razobesi na pol droga. Občinski svet je predlog sprejel, kar je vzbudilo odobravanje navzočega občinstva. Na hrvatskem Primorju, LDU Kraljeviča, 28. dec. (ZNU) V Puntu so naši razorožili štiri ardite. Begunci iz Baske so sc začasno rešili na otok Crvič, odkoder so jih snoči z motornim čolnom prepeljali v Senj. Na otoku je še mnogo našega pobeglega občinstva. LDU Kraljeviča, 28. dec. (ZNU) Snoči so naši med Vrbnikom in Baško prosili za pomoč. Odposlan je bil motorni čoln, ki je ?ripeljal 4 begunce iz Vrbnika in enega iz unta. Po najnovejšem poročilu v Vrbni-ku nj bilo ropanja ali plenjenja. Arditi so naše ljudi samo strašili in šikanirali. * • « LDU Rim, 27. decembra. (Štefani.) Rastignac je poslal izdajatelju »Tribune« pismo, v katerem ga vprašuje, ali vsebuje rapalska pogodba tajne določbe, ki priznavajo baroško luko in bližnje železniške naprave Jugoslaviji, kar bi ogrožalo obstoj reške luke. »Tribuna« piše, da ni nikakih tajnih določb, v kolikor je ona informirana. LDU Rim, 27. decembra. (Štefani.) Kakor javljajo listi so jugoslovanske obla-«K v Bakru ponudile Seneralu Cnvicliii vo- jaško pomoč. Caviglia je pomoč takoj odklonil, zakaj prašanje Reke in vsega ozemlja, na katerega sc nanaša premirje, jc po pogodbi premirja edinole zadeva Italije. LDU Rim, 27. deccmbra. (Štefani.) Kakor doznavajo listi, je ministrski predsednik Giolitti sprejel odposlanstvo različnih skupin in dementiral vesti o smrti ali ranitvi D' Annunzia. Izjavil jc, da verjame, da sc izvrši zasedba Reke po načrtu generala Caviglije z regularnimi četami še danes. Dal jc povelje, izogibati sc kar najbolj mogoče prelivanju krvi. Dalje jc ministrski predsednik razložil, da sc je bilo treba z akcijo proti Reki požuriti, da sc zabrani zunanja intervencija s strani Jugoslavije, »Corriere d' Jtalia« piše, da so od- f>os!anci po razgovoru z Giolittijem izjavi-i, da smatrajo nastop vlade za popolnoma upravičen. Ljubljana, 28. decembra. Danes so se vršila ua deželni vladi zopet pogajanja med rudarji in ravnateljstvom premogokopne družbe trboveljske. Pogajanju so prisostvovali zastopniki rajnih poverjeništev, industrijske zvezo, delavsko zbornice in poročevalci časopisov. Pogajanja so trajala og pol 3. do šeste uro zvečer. Po raznih referatih in precej živahni debati so je sestavila podlaga, katera zna ob le količka i dobri volji s strani družbe privesti do sporazuma in konca stavke. Kot podlago nadaljnim pogajanjem je stavilo delavstvo zednačenje plač, kakor jih ima delavstvo v Velenju. Zahteva se minimalna plača s plačo rudarjev v Velenju ter s cenami in količino živil. Trboveljska družba bo proučila plačilni sistem v Velenju, nakar se vrše nadaljnja pogajanja v četrtek 30. t. m. ob 2. popoldan. Zahteve delavstva so utemeljene, le trdovralnosti družbe je pripisovati krivdo, da še danes niso pogajanja dokončana. S toni pa zavlačuje rešitev krize v vedno večjem obsegu. Dolžnost merodajnih faktorjev je, da rešijo pred krizo ves zastoj in pritisnejo energično na družbo, da se vda sporazumu. Pošiljati vojaščino v kraj, s tem še ni beda rešena, k rešitvi je treba že drugačnih sredstev. Upamo, da pridejo pogajanja kmalu do uspešnega zaključka. ©r« ?r»mbič m v Pod tem naslovom piše belgrajski - Jugoslovenski Pijemonh'. o dr. Trumbiču stvari, ki bi bile tudi za našo širšo javnost zanimive, zlasti ker smo se svoj čas izogibali vsaki neugodni kritiki o naši zunanji politiki, fceš, da bi moglo neugodno vplivati na naš zunanji položaj. Omenjeni list pravi med drugim: Ko je po polomu v Rapallu dr. Trumbič podal ostavko, so mnogi mislili, da želi skriti se pred očmi naroda. Iz Zagreba pa je došla vest, da je dr. Trumbič konferiral s Štefanom Radičem. O čem, še ni znano. Vendar pa je ta sestanek zelo značilen, kakor je značilen predlog, ki ga je sprožil pred tremi meseci St. Radič, naj so dr. Trumbič postavi za nosilca separatistične liste v Zagrebu. Zdelo so je, da je Radič hotel imeti zastopnika, znanega Evropi. Morebiti pa si je dr. Trumbič zopet zaželel splendiduih hotelov v Londonu, Parizu, Nizzi in Ženevi, in da zopet želi obnoviti misijo, ki jo je vršil, odkar je bil izbran za predsednika Jugoslovenskega odbora do poloma v Rapallu. Fatalno je bilo, da je imel naš narod ravno v najodločilnejših dneh svoje borbe in zgodovine svojega zastopnika v osebi navadnega splitskega :>birgermajstra<:, kakor je dr. Trumbič. Popobioma je torej naravno, da ta človek ni mogel pojmovati velikih vprašanj, Ivi so se odigravala v Evropi, niti ni mogel biti tolmač velike borbe, Id jo jc vodil naš narod. Dr. Trumbič jo mislil, da se vsa vojna vodi radi večje ali manjše meje. Toda vojna se je vodila med dvema idejama. Srednjeveške ideje so se borile za propast ali nadvlado nove ideje svobode narodov. Vojna se ni mogla voditi napol. Ena teh dveh idej je morala zmagati. Tega dr. Trumbič ni razumel, ni imel vere v zmago in definitivno rešitev našega vprašanja, niti ni umel braniti tega vprašanja pred našimi zavezniki. Dr. Trumbič je ves naš problem motril z duševnimi očmi iz Splita in Zagreba. Bilo bi pa potrebno, motriti vse le stvari z evropskega in zgodovinskega stališča. Treba bi bilo pokazati veličino misije, ld bi jo naš narod moral prevzeti v novem življenju Evrope. Dr. Trtunbič tega ni razumel. Italijani so imeli velike uspehe, ker so svojega najboljšega in-direktnega pomagača našli najprej v nekul-turi Jugoslovenskega odbora in njegovega predsednika tor v autisrbskein držanju mnogih ljudi, ki so delali v tem odboru. Ko pa je dr. Trumbič prevzel zunanje ministrstvo, bi moral vedeti, da naša moč na mirovni konferenci ni bila v zaveznikih, ki so imeli roke vezane z londonskim paktom, niti v Wilsonu, ki so mu bili dnevi v Ameriki prešteti. Vsa naša moč bi se morala iskati v enodušnosti in energiji našega naroda. Pokazati bi bilo treba to predvsem zaveznikom, ki so hoteli vedeti, ali smo solidna država, na katero morejo računati. To moč bi bilo treba organizirati proti Italijanom, ki so bili gotovi, da edino naši moči priiti^oue svoje zahteve. Naloga dr. Trumbič« bi bila informirali v tem smislu vlado v Belgradu. Ali tega ni storil radi svoje popolne nesposobnosti ali pa radi gotovih simpatij do razdornih elementov, ki so svojega glavnega zastopnika imoli v Radiču, s katerim dr. Trumbič sedaj konferira. To je pot, ki je nas vodila k polomu v Rapallu. — To so v glavnem misli »Jugoslovenskega Pijo-monta«. Ne trdimo, da so v vsem strinjamo, prinašamo pa v informacijo našim čitateljeuj. Stavka v Bosni. LDU Belgrad, 28. decembra. (ZNU.) V Bosni postaja stavka slabotuejša. Cimdaljc voč delavcev so javlja k delu. Politični upri-zoritelji L-e bodo topot tnenda morali zagovarjati. Komunisti so so lotili skrajnih sredstev ter se ne strašijo uiti zločinov. Njihove oborožene tolpe hodijo od sola do sola, od rudnika do rudnika in agitirajo proti onim, ki hočejo delati. Včeraj je taka tolpa v Tuzli streljala na 20 orožnikov, od katerih jc eden ubit in eden raujen, vendar pa jo ta napad imol ravno nasprotno posledice, kakor so si jih želeli komunisti. Tolpo preganja vojska. Dolavci izjavljajo, da nimajo s tolpo ničesar skupnega in sami obsojajo njono delo. Robert Lane, upravitelj ameriškega Rdečega križa za Evropo je pred svojim odpotovanjem iz Pariza Izjavil, da sc je odločilo, darovati 200.000 frankov za zgradbo nove srednje šole v Podgorici v Črnigori. S tem darom se bo moglo nadaljevati dejo zgradbe, ki jc zastalo zaradi pomanjkanja sredstev. Ta denar prispe/a ameriška šolska mladina. V novi šoli se bo vzidala spominska plošča v spomin na darežljivost ameriške dccc. V Črnigori se kuha vsak dan v 24 kuhinjah za približno 9000 otrok. Število kuhinj se bo povečalo, tako da se bo kuhalo za 15.000 otrok pozimi, kakor poroča glavni urad ameriškega Rdečega križa v Washingtonu. Kuhinje se nahajajo v raznih krajih Črncgore, Poverjenik za p.c-hrano v Črnigori je izrazil največje priznanje za delo, ki se vrši v korist dece. Službena poročila iz raznih občin pričajo, da ima ta vrsta pomoči mnogo uspehov in da je popularna. Občinstvo je povsodi navdušeno spričo takih izrazov ljubezni do otrok in pomaga pri tej akciji. Prehrana decc je pokazala jako ugodne posledice pri šolskem obisku. Kakor hitro so začele delovati kuhinje, je narasel šolski obisk od 50 do 100 %. — Vsak dan prihaja na Cetinje v šolo bolniška strežnica, ki pregleda otroke. Po njenem prizadevanju se je napravilo tudi začasno kopališče za deco. Tukaj se otroci kopljejo in zdravijo, mnogokrat pa dobe tudi obleko. ODKRITJA STAMBOLIJSKEGA. LDU Pariz, 28. dcc. (DunKU) Bolgarski ministrski predsednik Stambolijski objavlja v »Matinu« opis svojega ujetništva med vojno. Bolgarska vlada da ga je večkrat poizkusila odstraniti, Najvažnejši dogodek pa je, da sta prišla konec leta 1916. dva avstrijska častnika v njegovo stanico v ječi; izjavila sta, da ju je poslal k njemu cesar Karol. Povedala sta mu, da jc Avstrija uvedla pogajanja glede posebnega miru s Francijo. Razložila sta mu potrebo, da se Bolgarija pridruži temu gibanju. Za to pa je treba, da vstopi Stambulijski v kabinet. Kmalu nato pa je Nemčija izvedela o brezuspešnih prizadevanjih Avstrije za separatni mir in je poslala v Bolgarijo dve diviziji, da bi obdržala premoč. SMRTNE OBSODBE V BUDIMPEŠTI. LDU Budimpešta, 28. dec. (MKU) Danes ob 9. uri dopoldne je bila proglašena sodba v procesu proti bivšim ljudskim poverjenikom. Sodišče jc spoznalo vse obtožence za krive radi žaljenja veličanstva, hujskanja, ponarejanja denarja in ščuvanja k uporu in je obsodilo Karla Vantosa, De-siderja Bokanyja, Petra Agostona in Josipa Haubricha v smrt na vešalih, Franca Bajakija, Antona Dovcsaka, Jurija Nyso-torja, Henrika Kalmarja, Josipa Koblena in Aleksandra Szabadosa na dosmrtno prisilno delo. Radi zločina ponarejanja denarja so bili vsi obtoženci obsojeni na denarno kazen 1000 kron razen Szabadosa, ki mora plačati 4000 kron. ZA MEDNARODNO RAZOROŽITEV. LDU Pariz, 28. dcc. (DunKU) Kakor poročajo listi, je Harding v listu »New York World«, ki je pričel kampanjo za mednarodno razorožitev, objavil izjavo, v kateri veli: Splošna razorožitev je najvažnejše vprašanje v izvedbi mirovnega programa, pc katerem streme vsi narodi. Države, katerih oborožena moč je največja, naj bi prve začele razoroževati. Svetovna vest, kakor tudi čimdaljc večja želja vsakega naroda po miru zbujata preverjenje, da ni več daleč čas, ko bo vladala pravica, nc pa nasilje in ko bo razorožitev dejstvo, nc pa samo sanje. k *» w LDU Berlin, 28. dec. (Wo1ff.) Medza-vezniška vojaška kontrolna komisija jc dne 23,^. m, zunanjemu uradu poslala noto, v kateri izjavlja, da ni zadovoljna z načinom, na kateri sc jc izvedla preosnova redarstva. LDU London, 28. dec, (Brezžično.) Iz Sidneya javljajo, da so jcli stavkati železničarji zapadne Avstralije zaradi mezdnih zahtev. Vsled tega je ustavljen železniški promet malone vse Avstralije. LDU Woshington( 28. dec. (Brezžič.) Po zadnjem ljudskem štetju ima Japonska s Korejo, Formozo in Sahalinom vred 77 milijonov prebivalcev. ollfiline H0w1cq. -f- Ogorčeno bankirsko glasilo. »Jutro« se ie spravilo nad škofa dr. Jegliča, ker jc škof storil svojo višjepastirsko dolžnost in opozoril duhovščino, da naj de-, lujc za dobro časopisje. »Jutro« opozarja duhovščino in škofa, da so plačani iz državnih sredstev in jim predočuje, da je komaj minulo leto, odkar so »demokrati duhovnom dovolili draginjske doklade«, S to socialno sramoto, ki obtežuje državo, da tako beraško plačuje duhovščino, kakor noben drug stan, se upa »Jutro« še postavljati. Očita tudi duhovščini, da še duhovniški davčni vijak nikdar ni *pel« tako ostro kakor leta 1920. No, »Jutro« pri tem gotovo ni bilo niti za vinar prizadeto. »Ljubljanski škof neprestano kliče na kulturni boj!« »Mi svobodomisleci moramo sprejeti kulturni boj, ki sc nam vsiljuje.« Tako končuje bojni klic »Jutra«, ki se mu kot svobodomiselnemu listu niti oddaleč ne sanja, kaj uči vernega katoličana katekizem, ki ne dovoljuje vesti katoličana čitati in razširjati veri sovražnih knjig in spisov, seveda tudi ne časopisov, ki zastopajo stališče kakor n. pr. »Domovina«, da je sramota biti danes še katoličan. »Jutro« se bo moralo že potolažiti, ker nihče ne bo hodil k njegovi kričavi reklami po dovoljenje, katere liste da sme smatrati za dobre in poštene. -f Položaj še vedno nejasen. Belgrad, 28. dec. (Izv.) Položaj v pogajanjih za sestavo nove vlade je še vedno nejasen. O programu nove vlade so se sporazumeli radikalci in demokrati. Program vsebuje ustavo, spremembo poslovnika, volivni red, upravno razdelitev države, zakon o redu in radu, agrarno vprašanje, zakon proti draginji, zakon o kasacijskem sodišču. Nastala pa so nesoglasja posebno glede razdelitve portfeljev. Kakor je sedaj položaj, ni izključeno, da bo Pašič vrnil regentu svoj mandat. -f Stojan Protič zopet na vidika. Belgrad, 28. dec. (Izv.) Z ozirom na poročanje radikalnih listov se v javnosti zopet pojavljajo glasovi, da bo, če Pašič vrne svoj mandat .poverjena sestava nove vlade Stojanu Protiču. Po sinočnjih prizorih pri pogajanjih med delegati taka kombinacija ni izključena. + Za resnico. Belgrad, 28. dcc. (Izv.) Današnja »Pravda« predlaga, naj posebna komisija preišče, kdo je govoril resnico, ali Vesnič, ki je trdil, da je dr. Korošec podpisal poslovnik, ali dr. Korošec, ki jo to zanikal. + Verifikacijski odbor. Belgrad, 28. decembra. (Izvirno.) Verifikacijski odbor je danes pretresal volivne spise iz Črnegore. Verificirani bodo vsi črnogorslu mandati Zdaj se pozivajo vsi oni liandidati, ki prihajajo na mesto odslopivšik poslancev. -f Poslaniška vest. Belgrad, 28. decembra. (Izvirno.) Oddelni načelnik v šumarskem ministrstvu Popovič je imenovan za poslanika na Dunaju. Na njegovo mesto pride dosedanji poslanik v Bernu dr. Miljutin Jovanovič. — Za ministrske portfcljo. LDU Belgrad: 28. decembra. Pogajanja o razdelitvi prtfe-ljev se danes nadaljujejo. Po predlogu g. Ve-lizara Jankoviča, ki ga je stavil snoči g. Dra-škoviču, bi obe stranki imeli predložiti po dvo ministrski listi, danes pa bi se imelo odločiti, katera od njih se sprejme. Do tega trenutka še ni upanja za soprazum. Najbolj ga ovira vprašanje listnice za agrarno reformo, katere radikalci nikakor nočejo prepustiti demokratom. -j- »Nova doba« je vsekako originalno, čeravno ne najbolje informirano glasilo g. ministra dr. Kukovca, V zadnji številki je pa objavilo izredno informativno poročilo, da so opozicionalni poslanci »pobrali svoje dnevnice«, čeravno niso priznali poslovnika. »Čudno!« dostavlja »Nova dob a«. Res čudni nazori o poslanskih pravicah! Morda pa vpraša »Nova doba« g. dr. Tavčarja, kako jc ž njim v tem oziru, ker je tudi odšel prej iz Belgrada, predno je položil prisego. + Veliki papež. Zadnje dni se je mudil v Rimu katoliški metropolit Rusije, nadškof baron Ropp, ki jc zdaj odpotoval v Paderborn in se skuša s sovjetsko vlado dogovoriti glede razmerja katoliške Cerkve do države v Rusiji. Zdaj se v TJ.nu mudi znani veliki pospeševatelj cerkvene edinosti grof Szeptickij. Papež Benedikt XV. kaže enako kakor veliki Leon globoko umevanje za vprašanje prijateljskih od-nošajev s vzhodnimi cerkvami in v9e ka- da bo £ njegovim imenyn\ združeno Jtev. 59G. 5tra» 3 praktično udejstvovanje ideje cerkvenega zbližanja v velikem stiki v bližnji bodočnosti, To jc najboljši dokaz, kako malenkostno je obično pisanje jugoslovanskih svobodomiselnih listov o »italijanskem« papežu, da bi s podžiganjem ozkonaclo-nalnih čustev diskireditirali delo poglavarja Cerkve, ki je tako širokogledno in velikopotezno, da tega demokratski mentali-tet sploh ne more razumeti, Bodi jim zato odpuščeno! -f- Kredit 57 milijard? Karntncr Tages-post« (v Beljaku) poroča v svoji 38. številki dne 23. decembra 1.1. brzojavno iz Monako-cega z datumom 22. decembra: Bavarski državni list govori o nekem angleškem kreditu y.a Nemško Avstrijo v znesku 80 milijonov funtov šterlingov, to je okroglo 57 milijard kron. Kot varščino za to terjatev pa si hoče Anglija popolnoma podvreči kontrolo nad avstrijskim državnim gospodarstvom, — kakor tudi hoče dopustiti, da bodo sodeležne pri tem kreditu tudi nasledstvene države nekdanje vianarhije, dalje Rumunija in Italija. — uist pristavlja: > Počakati! Obljubovalo se nam je že dostikrat in še več. Priklopitov k Nemčiji je edina pot.« Za nas je važen zadnji stavek, ki nam izpričuje, da želja po priklopitvi gori s plamenom. Nadejamo se, da ta plamen vidijo tudi v — Parizu! — F. K—n. Dnevna nov! — Pevska zveza. Te dni smo začeli razpošiljati društvom in odsekom preglednice iu prijave. Ce bi kako društvo (odsek) pomotoma ne prejelo imenovanih tiskovin, naj nam sporoči, da mu jih takoj pošljemo. Prosimo društva, da nam priložene tiskovine kmalu vrnejo. Skupščina P. Z. se vrši koncem januarja. Ker so tiskarniški stroški ogromni, se jo prva številka vestnika zakasnila. Obračajto se v vseh zadevali tičočih se petja in glasbe naravnost na P. Z. Ljubljana, Ljudski dom. — Občni zbor Slomškove zveze se je vršil včeraj v dvorani Rokodelskega doma ob sijajni udeležbi. — Sprejeti so bili važni sklepi glede bodočega delovanja krščanske učiteljske organizacije. Obljubljeno nam je daljše poročilo. Danes se vrši za Učiteljstvo socialni tečaj. — Telovadni odsek »Orel« na Ježici priredi 31. t. m. Silvestrov večer. Na sporedu je burka »Trije tički«, telovadni nastopi, marmornati kipi itd. Vstopnice sc dobijo v predprodaji 29. in 30. dec. od 7. do 8. ure zvečer in pred prireditvijo v Društvenem domu. Začetek ob 8. uri zvečer. — Odbor Orla. (k) m Razstava propagandnega materiala v Celovcu. V umetniškem domu se razstavi te dni v 11 prostorih raznovrsten materiali izza agitacijske propagande pred in med plebiscitom. Razstavljeni bodo vsi predmeti, kakor brošure, časniki, letaki itd., in sicer slovenski ravnotako kakor oni, ki jih je — večinoma — izdajal Hei-matdienst poleg vlade same. K tej razstavi pripominja »Koroška Domovina« v svoji 5. številki z dne 19. dec, 1920: »Vsak bode lahko sipoznal, da smo Jugoslovane tudi v tem oziru prekosili. Tudi razna pisma in jugoslovanski brzojavi bodo tam na vpogled.« — K tej pripombi dodajamo, da so imeJi Nemci tako razpredeno organizacijo, da so z lastnimi aparati prestregli ne-številno ne le naših telefonskih pogovorov, ampak celo veliko število brzojavk. — Železniške zveze. Ko se bodo vsled rudarskega štrajka nastale težkoče odstranile, se bodo tudi železniške zveze zholjšale v prid šoprtnikom, tako da bo z Gorenjskega odhajal ob nedeljah vlak tako pozno, da se bo izrabil cel dan. Južua železnica pa je pripravljena upeljati poseben vlak iz Zagreba ob 1. uri, ld bo imel zvezo na Gorenjsko. Mak bo vozil vsak dan, ako se za istega prijavi vsakokrat 200 oseb. —- Revizija uradništva. LDU Belgrad, 28. decembra. Na seji radikalne iu demokratske stranke so sklenili, da se bo sestavila ko-i misija, ki v vseh min. drž. oblastvili pregledala uradniške sezname in pogledala, kaj uradniki delajo, kakšno kvalifikacijo imajo in kako hitro so napredovali. Ko bo to delo dovršeno, se bo stavil vladi predlog, da se zmanjša število nepotrebnega uradništva in reši uradniško vprašanje. — Služba zadružnega nadzornika in referenta ia stanovsko in gospodarsl o organizacijo kmetijstva pri poverjeništva za kmetijstvo v Ljubljani v IX. event. v VIII. činovnem razredu državnih uradnikov je razpisana. Pravilno kolekovane in s potrebnimi dokazili in izpričevali opremljene prošnje je vlagati najkasneje do 31. januarja ,1021. — Amerikanci za Jugoslovansko Matico. Zuatnu opora prepotrebnega dela Jugoslovanske Malice so nnši vrli Amerikanci. V daljni tujini, odtrgani od domovine, ki jim ni dala niti najnujnejšega, so ji vendar ostali zvesti in jo podpirajo z veliko vnemo. Nabirajo člane, nabirajo prispevke iu vrše svojo propagandno dolžnost v svojih listih. V severni Ameriki se v tem pogledu posebuo odlikuje Slovenska Narodna zveza v Clevelandu iu njen tajnik g. Frank Hudoveruik. Pa tudi druge naše organizaceje. kot Jugoslovansko Katoliška Jednota iu razne podporne jednote so marljive in agilne, dn raste število članov Jugoslovanske Matice v Ameriki stalno. Ni ekejr delo m naše Primorje v Severni Ame- riki izvedeno popolnoma, ali precejšnje število marljivih agitatorjev nam jamči, da bo narodno obrambno dolo v Severni Ameriki skoraj izvedeno enako, kakor je to žo doseženo v Južpi Ameriki. Velika Južna Amerika je preprežena s celo vrsto vztrajno delujočih naših društev. Argentinija, Chile, Bolivija, Urugvaj, Peru in Paragvaj, vsaka ioh držav ima po več ogrankov (odsekov) Jugoslovanske Narodne obrane, ki ima svoj sedež v Valpa-raiou. Osobito se odlikuje Chile, kjer so naši izseljenci bogati in ugledni trgovci in podjetniki ter Argentinija, ki ima posebno v svojem glavnem mestu Buenos Aires zelo agilua društva. Južno Ameriko odlikuje še posebno ona vzorna enodušnost, ki ne pozna nobenih medsebojnih sporov, pa tudi nobenega separatizma. Nikakor se ne motimo, če vidimo ravno v tem največji vzrok uspešnega dela južnih Amerikancev. Da je vse to narodno delo tako uspešno, je velika zasluga res idealnih rodoljubov, ki se niso bali nobene, gmotne niti drugačne žrtve, samo, dn koristijo visoki stvari. Imena kot Baburica, Mihanovič, Huber, Jekovec in drugi bodo še poznim rodovom v spominu, kot imena vzglednih iu požrtvovalnih rodoljubov. Svoj visoki patriotizem je pokazala Južna Amerika tudi ob priliki boja za ugodno rešitev Jadranskega vprašanja. Veliko propagando, ki so jo razvili naši južnoameriški listi, osobito »Jadran« v Buenos Aires-u, bi mogla služiti marsikateremu naših listov kot vzor. Pa ludi vso drugo delo nam energično in prepričevalno kliče: Po-snemajmo Amerikance, bodimo taki kot oni, da bo naša stvar zmagovita, da bo odrešenje naših bratov čim preje doseženo! — Tobačna glavna zaloga v Laškem je do 25. januarja 1921 vnovič potom javnega natečaja razpisana. V enoletnem času se jc v tej zalogi oddalo tobačnih mate-rijalij za 3,438.867 K 31 vin. kupne cene, v založno trafiko pa po konzumentiški ceni zaračunjeno za 593.127 K 62 vin., na kar je založniku pripadel trafikantski dobiček 49.179 K 68 vin. Dosedanja založniška opravnina jc znašala 1.3%. — Natančnejši podatki se izvedo pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru in pri odaclku finančne straže v Laškem. Položiti se mora, predno sc ponudba izroči, 34,400 K jamščine. — Centralno društvo telefon, in brzoj. strok, mojstrov zz Jugoslavijo v Ljubljani vabi vse društvene člane in brate posebno iz tistih krajev Jugoslavije, v katerih še nima centrala svojih krajevnih odborov, k obilni udeležbi na II. redni občni zbor, katerega priredi centralni odbor dne 9. januarja 1921 ob pol 3. uri popoldne v hotelu »Slon« v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Event. premeraba pravil, posameznih točk, določitev in znižanje udnin. 5. Volitev novega centralnega odbora. 6. Raznoterosti. — V slučaju neugodnega vremena, da bi mogoče elementarični dogodki vsled velikega snega, nc dopuščali bratom prihoda, sc vrši občni zbor z istim dnevnim redom ob istem času 8 dni pozneje. — Odbor. — Bled. Kdor pride na Bled, naj si nc pozabi ogledati umetne ribo reje. Ravno sedaj je čas, ko vidi polno vališče umetno oplojenih postrvskih iker, postrvi plemenke, filtre itd. Koristno bi bilo zlasti za dijake oziroma visokošolce, da si take podučne naprave ogledajo. Ribarstvo se pri nas posebno dobro razvija zlasti sedaj, ko so se izvršile nove naprave za čiščenje vode, tako da imamo četudi potočno vodo. vendar kot studenčnico čisto v vališču. Zanaprej se bo vsa naprava še izpopolnila in povečala tako, da bo mogoče izvaliti tudi do milijona postrvic na leto in tudi mnogo tisoč enoletnih izrediti. Na ta način se bodo vse naše postrvske vode in tudi jezera z vlaganjem izboljšala. V Blezsko jezero se spuščajo sedaj tudi jezerske postrvi in križanke, ki izvenredno hitro rastejo tako, da nekatere v enem letu pridobe na teži poldrugi kilogram in šc več. V par letih bodo že v jezeru postrvi do 5 kg. Upati je, da dežela te ugodne prilike na Bledu ne bo zamudila in radevolje pomagala, da se te naprave, za katere ni ugodnejšega prostora — izboljšajo in povečajo, kar bo gotovo v splošno korist. — Begunje pri Cerknici. Tukajšnja župna cerkev je za Božič dobila nove, bronaste zvonove, tako da imamo sedaj zopet tri. Vlile so jih »Strojne tovarne in livarne v Ljubljani« za skupno ceno 258.961 kron 80 vin. Delo hvali mojstra. Večji zvon tehta 1222 kg in je pravi velikan za sedanje razmere. Manjši zvon ima 602 kg. Zelo primerne, zgodovinske napise je zamislil naš rojak prof. dr. Debevec. Večji zvon nosi napis: »Mir ljudem! So prvič na sv. večer 1920 — Dve leti po strašni vojski — Nam zapeli — O zvonovi naši: Mir, mir božji nam zvonite, — Ob smrti v nebesa nas spremite!« Na manjšem pa jc zapisano; »Takrat je laška meja tekla tik ob naši fari — O Bog, Jugoslavijo nam varji!« Naj bi se uresničile te v bron vklesane prošnje in želje, akoravuo je laška meja veliko preblizu ostala. — Irgubila se jc deuarua listnica z okroglo -1700 K vsebine v Litiji. Pošten najditelj se naproša, da odda listnico pmtf primerni uu-uradi SunnjAni v Ufi'»- lj Imenovanje pri južni železnici. Nadzornik Franc Vidic, načelnik komercijcl- nega oddelka pri obratnem ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani, jc imenovan za višjega nadzornika. ij Odborova seja SKSZ, bo danes zvečer ob osmih v društvenih prostorih. Prosimo polnoštevilne udeležbe. lj P. Z. »Ljubljana« priredi 31. t. m. ob 8, uri zvečer v Unionovi veliki dvorani Silvestrov večer z izbranim sporedom. Podrobneje na lepakih. Vabimo vse prijatelje naše pesmi! lj Fosnemajte! Slov. glasb, društvu Ljubljana« sta darovala gosp. profesor Ljubo Zupan in njegova zaročenka gospodična Stanka Š orjakova znesek 200 K; g. Avgust Ogrizek, uradnik Gospodarske zveze, je pa nabral v isti namen v veseli družbi pri g. Juvanu znesek 131 K. Vsem darovalcem sc društvo »Ljubljana« naj-iskreneje zahvaljuje in želi, da bi sc našlo veliko posnemalcev, lj P. Z, »Ljubljana«. Pevske šole nc bo v četrtek. Pevska vaja točno ob pol 8. uri za vse pevke in pevce. Točno, vsi! lj Pevska zveza. Seja pripravljalnega odbora danes ob 6. zvečer. Ij Akademija Abst. krožka ženskega učiteljišča! V nedeljo 19, t. m. je prvič nastopil tudi ženski Abst. krožek s svojo I. lastno akademijo, ki sc je vršila v telovadnici tuk. učiteljišča. — Otvorila jo jc prcdscdnica krožka. Nato sta sledili 2 so-lo-klavirski točki, solo-petje, deklamacije, petje ženskega zbora in rajalni nastop. Solo-petjc (gdč. Perko) sc je izvajalo čuv-stveno. Višek akademije je brezdvomno doseglo deklamatorično prednašanje (gdč. Gabrijelčič). Rajalni nastop sc je ponavljal. — Prisostvovali so ji tudi gg. prof. drugih zavodov, kar nam jasno kaže, da smemo upati, da se abst. misel udomači tudi na drugih zavodih. Izgubila so jc dne 27. dccembra od holela Tivoli do frančiškanske cerkve denarnica z večjo vsoto denarja. Pošten najditelj se naproša, da jo odda v trgovini Mencinger, Resljeva ccsta. lj Našla se je ženska ura. Dobi sc proti nagradi na Ahacljcvi cesti 3. Orlovska ^esSnSfe. Ljubljana, Sv. Jakob, Redna telovadba danes in v petek odpade. Prihodnja telovadba se vrši danes teden, to jc v sredo po novem letu. PAŠIČ VRNE MANDAT. Borba za portieljc razbila pogajanja. Belgrad, 28. dec. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila skupna seja demokratskega in radikalnega kluba, na kateri se je razpravljalo c sestavi vlade. Sporazum je bil že v načelu sklenjen in v vseh pro-gramnih točkah sprejet in bile so že razdeljene ministrske listnice, razen za agrarno refermo. Za to listnico so se borili demokrati kakor radikalci, tako da ;e prišlo do kritičnih trenutkov v pogajanjih. Radikalci so utemeljevali svojo zahtevo, da morajo dobiti listnico agrarne reforme, tudi s tem, ker sicer musliman, klub ne bi mogel stopiti v vlado. Muslimanski klub se ne bi mogel zadovoljiti s tem, da dobi portfelj ministrstva agrarne reforme demokratska stranka, a bi pristal na to, da ga dobe radikalci. S tem bi bile zapreke o sestavi vladne večine odstranjene. Člani demokratskega kluba, ki so se pogajali, so priznali važnost tega radikalnega argumenta in so bili pripravljeni, da popuste. Demokratski poslanski klub, pravzaprav v glavnem skupina bivšega finančnega ministra dr. Veljkoviča, jc odbila to zahtevo radikalccv in s tem so pogajanja za sedaj prekinjena. Pašič jc danes popoldne odšel na dvor in vrnil regentu mandat za sestavo vlade. • RAZGOVORI PAŠIČA Z Dr, KOROŠCEM. Belgrad, 28. dec. (Izv.) Takoj, ko jc Nikola Pašič došel z dvora v poslopje konstituante, se je sestal z dr. Korošcem ter se daije časa ž njim posvetoval o novona-stalcm položaju. Razgovor sc je vršil o vseh problemih naše notranje politike, zlasti o vprašanju izpremembe poslovnika in o tem, kako bi se odstranile vse težkoče, ki onemogočujejo sodelovanje veliki večini Hrvatov in Slovencev v konstituanti. Tozadevni razgovori se bodo nadaljevali prihodnje dni. REGENT KLICE - PREDSEDNIKA KONSTITUANTE PA HI. Rolgrad. 28. decembra. (lr.v.) Ko je danes popoldne Nikoln Pašič vrnil regentu prestolonasledniku Aleksandru mandat za sestavo vlade, je regent izrazil pvoje skrbi zaradi težavnega položnja iu krize, * katero jc xašl« vsa država. Ko jc regent nato pustil pozvati predsednika konstituante dr. Ribarja, da mu iti parlamentarnem obfpju svetuje, kako osi se kriza reši in izide ua kak način iz brezupnega položaja, dr. Ribarja nikjer v Belgradu ni bilo najti. Dr. Ribar, ki je takoj spočetka nustopil za hitro poslovanje konstituante, namreč še vodno uživa božične praznike. V vseh političnih krogih obsojajo to počasnost in brezbrižnost, ki škoduje državi pri najvažnejših stvareh. Sedaj so pozvali dr. Ribarja brzojavno v Reigrad. Kakor se čuje, vlada med demokrati radi tega postopanja dr. Ribarja ogorčenje ter je mogoče, da ga bodo demokrati sami pozvali na odgovor. SPOR V DEMOKRATSKEM KLUBU. Belgrad, 28. (Izv.) Seja demokratskega kluba, na kateri so je razpravljalo o zahtevi radikalnega kluba, da se mu naj da listnica mifflstra agrarne reforme, je bila zelo burna. Davidovič in Draškovič sta bila v klubu popolnoma brez vpliva, da bi kaj podvzela proti opoziciji, ki jo vodi dr. Veljkovič. Vsa prizadevanja vodstva, da prepričajo klub o potrebi popuščanja, so bila brezuspešna, in dr, Veljkovičeva skupina je dobila večino 16 glasov proti 14 glasovom. V poučenih krogih oo-djo, da je dr. Voljkovič na vsak način hote! onemogočiti Pašiču sestavo vlade. DEMOKRATI ZAHTEVAJO RAZPUSt KONSTITUANTE. Belgrad, 28. dcc. (Izv.) V parlamentarnih krogih sc živahno razpravlja o prekinjanju pogajanj glede sestave vlade. Kako sc bo stvar rešila, sc še nc vc. Zdi se. da se bodo demokrati 3e skesali radi svoje nepremišljenosti in da bo mandat za sestavo vlacle ponovno poverjen Nikoli Pa* šiču. Demokrati zahtevajo brezpogojna razpust konstituante in nove volitve. Ka* ko se bodo dogodki razvili, sc bo pokazalo jutri ali pojutrišnjem. PROTIČ — STRAH DEMOKRATOV. Belgrad, 28. dec. (Izvirno) Prekinjan}« pogajanj za sestavo vlade je izzvalo pra« cejšnjo razburjenje v demokratskem klubu« ker sta opozicija kot vodstvo kluba desa-vuirala vse njegove člane. Resni politiki aef boje, da bi radikalci mogli najti nove sa« veznike in izigrati demokrate, ki bi bfli obsojeni na slabo opozicijo. Demokrati M zlasti boje, da bi mogel Stojan Protič ponovno dobiti za sebe večino radikalnega kluba. PRIHODNJA SEJA KONSTITUANTE* LDU Zagreb, 28. dcc. (ZNU) »Jutarnji List« javlja iz Belgrada: Naslednja seja konstituante bo šele tedaj, ko se sestavi nova vlada. Na prvi seji sc bo prečita! pre-stolni govor, na drugi deklaracija vlade, na tretji pa se bo volil ustavotvorni odbor in odbor za izpremembo poslovnika. Nato sc bodo odgodile seje za 20 dni. Med tem časom bodo delali samo odbori, SPREMEMBA POSLOVNIKA. LDU Zagreb, 28. dcc. (ZNU) »RijeČ* javija iz Belgrada: Pučka stranka bo prisegla, ko sc izpremeni poslovnik. Kaj nameravata Narodni klub in Radičeva stranka, šc ni znano, ker morata o tem odločit? skupščini njihovih strank. BOJI ZA REKO. LDU Trst, 27. dcc. (Štefani) Čez dan se je nadaljevalo na obeh straneh streljanje s presledki, ne da bi se vnel boj. Reško letalo je pristalo pri Žavljah in je bilo uplenjeno. Okrožna črta jc izboljšana in ojačena. Reški župan Gigante in rektor za vojaške posle Venturi sta naprosila divi-zijskega poveljnika, opatijskega za sesta* nek, ki jc bil določen za jutri dopoldne. Vi Trst je dospelo pet častnikov in 78 vojakov, ki so vsi lahko ranjeni. Med njimi sta cn častnik in en vojak z Reke. ŽRTVE BOJEV PRI REKI. LDU Crkvenica, 28. dec. (ZNU) Do* znavajo, da so na Božič bili pri spopadu v Baški na naši strani ubiti: Lolič Kajetan, Bora Franjo, Kastanič Marija, Kastanič Anica ter desetleten otrok. Potrjujejo nadalje, da sta ubita dva ardita, eden pa težko ranjen. Ponoči sc jc nekoliko našim ljudem posrečilo, da so zbežali pred arditi v Pravičane-Lukove. Tudi danes je zbežalo pet oseb v Novi. NEMIRI V BOSNI. LDU Sarajevo, 28, dcc. (ZNU) V tfl- zlanskem okraju je nekaj komunistov odšlo v vosi, da bi hujskali kmete k vstaji« Takoj za njimi so bile odposlane orožniške patrulje. Oddelek orožništva je imel s komunisti krvav spopad, pri čemer se je izkazalo, da so bili komunisti oboroženi S puškami in mitraljezami. Ubit je bi! en narednik in cn podnarednik. V tuzlanski okraj jc poslan oddelek vojaštva, da vzpostavi red in mir, NAPAD NA UREDNIŠTVO. LDU Rim, 28. dec. (Brezžično) Nacionalisti so v uredništvo »Stampo« vrgli bombo. Prostori uredništva so zelo poškodovani. NEMČIJA IZROČILA 41.000 TOPOV. LDU Pariz, 28. dec. (Brezžično) Francoski vojni minister je v zbornici izjavil^ da je Nemčija od premirja sem izročila *»•< vernikom nad 41.000 topov, Končiii izid issiifi shupščf (Na podlagi uradnega poročila.) Stranka Srbija I dosiia in Hercegovina Demokrati Radikaici Komunisti Radičevci Muslimani Liudska stranka Srbski težaki (Srbija) Savez težaka (Srbi v Bosni in Hercegovini) Samostojni kmetje (Slovenija) Težafka stranka (Hrvatje v Bosni in Hercegovini) Zemljoradnička stranka (Dalmacija) Seljačka stranka (Vojvod.) Socialisti Hrvatska zajednica Republikanci Bunjevci in šokci Narodni socialci Frankovci (Pravaši) Liberalci (Ribarac) Složni Hrvati (Hrvoj) Nezavisen demokrat (Dakovlč) Dr. Trumbič Skupaj 56 50 14 Hrvaški) In Slavonija 158 11 4 24 3 12 19 9 7 50 Slovsnljr Dalmacija Črna gora Vojvodina (Belin In Banat) 15 63 93 40 1 11 10 10 21 5 41 Skirmo 93 93 59 50 27 24 14 12 3 1 9 4 4 4 i> 1 1 1 1 1 419 Razdelitev po klubih. Kako se bodo ti poslanci razdelili po klubih, še ni gotovo. Kakor čujemo, je pristopil Črnogorec Marko Dakovič k demokratskemu klubu, 3 muslimani iz Macedomje pa k radikalcem. 7 Hrvatov bosanske Težačke stranke je pristopilo k Narodnemu klubu, tako da ima ta 11 poslancev. Vse druge samostojne kmetske stranke so se pa zedinile v Zemljoradničkem klubu, ki bi torej štel 38 tom. Dejansko se namreč Bunjevci in Šokci vstopili v Jugoslovanski klub, ki šteje torej 28 poslancev (15 Slovencev in 13 Hrvatov, ako smemo Bunjevce in Šokce šteti k Hrvatom. Dejansko se Namreč Bunjevci iu Šokci sami ne prištevajo ne k Srbom in ne k Hr- vatom, ker niso bili pred vojno s Hrvati izven Madžarske skoro v nikaki zvezi. Oficielna madžarska statistika jih je štela pod rubriko »različne naroda.«. Bunjevci govore in deloma tudi pišejo v ikavskem narečju, so jako dobri katoliki, se poslužujejo latinice in zelo ugovarjajo Pribičevičevim metodam, ki hočejo uvesti v Vojvodini povsod cirilico. Zato je brezdvomno, da se bodo prej ali slej prištevali Hrvatom.) Negotovo je, kam bodo šli nekateri posamezni poslanci, ki so bili izvoljeni brez tovariša: Stojan Ribarac (k radikalcem?), Hrvoj in frankovec Košutič (k Radi-ču?), dr. Trumbič in 2 narodna socialista. potem stopnjuje primerno svojemu znanju. »Športna zveza« bo v vsakem oziru pospeševala ravzoj zimskega športa, skrbela bo pa tudi za možnost, da se istemu privadi, tako da odpadejo nevarnosti, ki so z njim za neveščega združene. Vpeljala bo splošno vstopen brezplačni smuški tečaj v Ljubljani in v Bohinju in dajala nasvete glede zimskega športa v svojem glasilu »Šport« Ln opozarjala, na glavne nevarnosti istega, ua kar posebej opozarjamo, — »Športna zveza.« Turistika in šport. Nevarnosti zimskega športa. Krasota zimske narave in prijetnost zimskega športa povzročajo, da izvajajo istega vedno širši krogi. Ker je bil dosedaj zimski šport le malo razširjen, je večini nepoznana nevarnost istega za onega, ki ni izvežban in kateri misli, da se zimskemu športu ni treba izvežbati. Zimski šport nudi gotovo največ in tudi okrepi gotovo najbolj zdravje. Usodepoln pa lahko postane novincu, sankaču, ki se poda na progo, katere ne more še obvladati, — ali celo smučarju-turistu, ki se poda v zimski gorski svet. Predvsem smučar, ki ni obenem turist, ki ne pozrta alpskega sveta in še posebnost istega v zimi in ki ni dovoljno treniran in ne obvlada dovoljno svojih dile, mu lahko postane ta lepi užitek usodepoln. Novinec spada na vežbališče in šele po dolgem času lahko začne poizkušati z manjšimi turami, katere g Zadružna banka v Ljubljani, V torek dne 28. t. m. popoldne se je ob polno-številni udeležbi delničarjev vršil ustanovni občni zbor Zadružne banke v Ljubljani, ki so jo osnovale slovenske zadruge v svrho, da podpirajo gmotno zadružništvo v Sloveniji. Delniška glavnica znaša 5 milijonov kron. V upravni svet so bili izvoljeni: Jager Ivan, livarski mojster Sama-sove tovarne v Ljubljani, dr. Jelene Celestin, odvetnik v Ljubljani, dr. Kersnik Janko, ravnatelj Kmetske posojilnice ljubljanske okolice, Kocmur Ivan, občinsKi svetnik in podravnatelj okr. bol. blag. v Ljubljani, Kmetec Simon, trgovec v Ljubljani, Kristan Anton, minister n, r., predsednik Spi. kreditnega društva v Ljubljani, dr. Majaron Danilo, predsednik odvetniške zbornice v Ljubljani, dr. Petrič Fran, ravnatelj Nakupovalne zadruge v Ljubljani, Rožanc Mihael, tiskarniški ravnatelj v Ljubljani. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Čobal Melhijor, ravnatelj Konzumnega društva v Zagorju, Koren Fran, pekovski mojster v Celju, Patik Leon, strokovni učitelj, vodja pletarske šole v Radovljici, dr. Sagadin Anton, ravnatelj zač. pok. zavoda v Ljubljani, Slanovec Alojzij, tainik Zveze gosp. zadrug v Ljubljani. Zadružna banka posluje začasno v prostorih Splošnega kreditnega društva v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 5. Jugoslovanski skladni koledar za leto 1921 je ravnokar izšel v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Cena 30 kron. — Trgovci dobe popust. Žepni koledarček za leto 1921 je tudi izšel istotam v prikupljivi in priročni mali žepni obliki in zelo okusni vezavi. Cena 12 kron, trgovci dobe znaten popust. Trpite na revmatizmu in gihtičnlh bolečinah? Vdrgnjenje s pravim F^Uericvim Elza-fluidom ie takorekoč dobrodejno! 6 dvojnatih nli 2 veliki žpocijaini steklenici 42 kron. Državna trošarina posebej. Rabite milo-odvajajoče sredstvo? Feller-jeve prave Elza-krogljicc izvršujejo svojo dolžnosti 6 škatljic 18 kron. — Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 9 kron. Želodec okropču joea švedska tinktura 1 steklenica 20 kron. — Omot in poStnina posebej, a najceneje. E u r c n V. F e ) 1 e r. S t u b i c a donja. 1<.! s a t r g št. 134, Hrvatska. E. i Parni stroji 45 PS, 12 PS in 8 PS se prodajo takoj, bencinmotor 25 PS, automotor na 2 cy~ lindra z gonilnikom in hladilnikom, vse v Ljubljani. Hmelin, Zrinjskega cesta 6. Ronrin mninr 5 Hp-na vozu z cirku~ UullulU IllUiUl lamo žago za žaganje drv, pripraven tudi za vsako obrt in porabo v kmetijstvu, dobro ohranjen proda: Ivan Šerbinek, Vrtiče P. Gornja sv. Kungota pri Mariboru. 5162 IščeseirgovM lokal ali kje ob juž. železnici v Sloveniji. Ponudbe pod „Trgovlna 5157" na upravo tega lista. Hi^nilfR „Akademski dom" za svoje nijulnu poslopje na Miklošičevi cesti. Prosto stanovanje. Nastop po dogo voru. Prošnje na upravništvo Slovenca pod „AkademsKi dom 5122" do 15. januarja 1U21. 5122 V strojno io eieftfroieDnlčiio široko spadajoča dela (proračune, načrte itd.) izvršuje Ing. P etrowicz, Ljubljana, Celovška cesta 66. 4890 Črno deteljo plačujemo po najvišji ceni. — Sover & komp., Ljubljana, VVolfova 12. 3 eolski teleskop (objeet. r2 = 72mm) S. Plohsl, povečava terestrična 45—80, astronomska £0 in 140 se proda. Nadaljna pojasnila: Iv. Ga)šek, trgovina s papirjem in šolskimi potreb Ljubljana, Sv, Petra cesta. 5163 Prodajalka v mešane stroke se sprejme trgovino z mešanim blagom v L ubl ani. Naslov pove uprava lista št. 5159. novo povsa godna dobiva se povsod Prva hrvatska tvornica saiam, sušenega mesa in masti M. GAVRiLOVI€ SINOV! D. D. in krasne Stayb;dne uarmfzne in ru> dokopne svetilke po tovarniški ceni v glavni zalogi IVO HNDRfl.iCH.TZ, Maribor Vodnikov trg št 4. Umrla CD* Astram. refraetor 5 eolsk i 1UUU JC. (oojeetiv r 2 — 132 mm), pa-ralaktifno montiran, s photo-camero, ur-n.ra kolesjem — popoinoma Kompleten. Optika Zeiss. — Pojasnila: lv. GajSek, trgovina Lualjana. 5164 VRTNAR neoženjen, izučen se i£ie za graščino na Gorenjskem. Nistop siužoe takoi. — Naslov pove uprava lista pod št. 5143. Knjigovodja f m s Vsakovrstno klobuke od 160 K naprej ima v veliki zaloul in tudi lepe velour-klobuke FRANC CERAR, tovarnar v Stobu pošta Domžale. Tovarua je 7 minut od postaje Domžale oddaljena. Cene primerno nizke, postrežba točna. KONJAK Prt slabostih vsled starosti, pri želodčnih težkoCah in pri izgubitvi moči je stari vinski konlak v mleku pravo oživljajoče sredstvo, 2 pollit. stoki, pošlje franko za vnaprej poslanih K 140 Beneš Hertl, lastnik, grad GoliC pri Konjicah. Slovenija. Priporoča se Vam najbolja ln naj-zdravejša vrsta cigaretnega papirja „G0LUB" „JARAC" JADILET" „SELAM" proizvod domače tvornice cigaret-papirja, Zagreb Maksimirska c. 10. Telefon 9-56. popolnoma samostojen, bilance zmožen, dober korespondent in zanesljivkalku-lant perfekten v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini v govoru in pisavi se takoj sprejme. Reflektira se samo na prvovrstno moč. Prednost Imajo tisti, ki so bili za-posljeni v kamenolomskih ali stavbenih po.ijetjih in ki obvladajo italjanščino. Istotam se sprejme gospodična z večletno prakso zmožna stro,episja, stenografije in vsen pisarniskih del, ki obvlada popolnoma slovensko in nemško korespondenc >. Natančne po udbe z prepisi spričeval, navedbo reference in plačo ter sliko je doposlati Kamnoseški industrijski družbi v Celju. Dvostavno in ameriško knjigovodstvo Krottmajer-Dolenec Edina knjiga v slovenskem jeziku. Zelo važno za trgovce, obrtnike, tovarnarle, uradnike i. t. d. — Dobiva se v vseh knjigarnah ln v knjigarni Helriz v Alariboru, Gosposka ulica. — Cena K 141—, s povzetjem K 19—. kiHBBBflBBHnMMBHBBHBBUBBBBMHHMBBBHBI Priporoča se tvrdka Jos. Peteline, Ljubljana Sv. Petra nasip 7. Tovarniška SSafaBn%rk etPAlOV v vseh opremah za do-zaloga »■wlllfflfcll allO|QV ,naCo rabo, za krojače, original Cylinder Singcrjeve velike in male za čevljarje, posamezne dele za vse sisteme, igle, olje za stroje na drobno in debelo, Prvo žrelianle &o 3. in i iannarja mi. 100.000 $m — 50.000 (Ionov. 5 premij od 60.000 do 600.000 din. ali 240.000 do 2,400.000 K (dva milijona štiristotisoč kron) Usalia druga srefcia mora doli Izplačanje vseh dobitkov v gotovem denarju brez odbitka! Največji Hiteli v srečnem slučaju: dinarjev (en milijon) ali kron (štiri milijone) nadalje: 600.000, 400.000, 200.000, 150.000, 100.000, 80.000, 70.000, 60.000, 2 po 50.000, 2 po 40.000, 5 po 30.000, 18 po 20.000 dinar., odnosno 2,400.000, 1,600.000,800.000,600.000, 400.000, 320.000, 280.000, 240.000, 2 po 200.000, 2 po 160.000, 5 po 120.000, 18 po 80.000 kron i. t. d. brez odbitka! Cena srefiHe za ran razred i/i srečka 112 srečke 0 48- 0 24'- all K fo2'— ail K 96*— 7* srečke »/8 srečke 0 12'- 0 6- all K 48- Jli K 24- ltči.o in hitro izplačevanje vseli soilov zajamčeno! Naročila iz cele države naj se pošiljajo po poštni nakaznici lastni glavni kolekturi Med unarodna Ha u. oddelek razredne loterije ialmi Žalni fipas Največja izbera številk. BKmmm .m t