Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Ltopisi naj se franknjejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št, 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. r L Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravni št vo «Mira44 v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št, 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za i n s e r a t e se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Glasilo koroških Slovencev Leto XXVIII. V Celovcu, 31. malega srpana 1909. Štev. 34. Zadnji apel. r o ^nL° ^Pozitivno11 delo „Šolskega društva v Lelovcu“. Pod tem zaglavjem je romal po vseh slovenskih liberalnih listih eden in isti članek, Potreboval za svoj porod cel teden dni. h Slovenskega Naroda" in „Edinosti" do naj-nemerodajnejšega „Korošca“, vse je planilo z že -i avna znanimi frazami po ,,voditeljih koroških 7wenCeI y .Celovcu", ker je bil na občnem j Podružnice sv. Cirila in Metoda v Celovcu, umiri* ■' 111 • Wt. predlog, da se razdraži ista j v .niCa 111 na njeno mesto ustanovi prva po-v pZ!11Ca u0ve.£a. »Slovenskega šolskega društva tQT.e-°VCa ’ ki si je stavilo nalogo, pečati se intenzivneje s perečim šolskim vprašanjem na Ko- em’, °d katerega rešitve je konečno odvisno notrPhn • S 0TeTi ~ ali biti ali «e biti. Skrajno potrebno je bilo tako društvo; o tem je bil vsak koroški Slovenec prepričan, ker delovanje za slovensko šolstvo na Koroškem v tem tiru n obsesru ki smo ga videli dozdaj v obliki nns. i 0Dse^u’ šolske dražbe sv. Cirila in Meto m t slov1enske nezadostno in nam sluzi le v dokaz, da ^remo s akim delovanjem le rakovo pot. Odpreti !e trebŽ le oci in pogledati okoli sebe, in bridka deistva bodo potrdila to žalostno resnico. To so dejstva, ki jih nihče na svetu, kdor je le malo pokukal na Koroško, ne more in, če mu narodnost ni samo puhlica, tudi ne sme tajiti, vse drago je za treznega presojevalca in narodnega delavca postransko. Čeravno od velike skupščine v Bo-nnjski Bistrici 1.1907. koroški Slovenci zaradi znanega postopanja svobodomiselnih dijakov, ki so naše najdelavnejše koroške rodoljube takorekoč zasmehovali in iz narodne, nadstrankarske slovenske solske družbe naredili slovensko liberalno dražbo, do dražbe sv. Cirila in Metoda nismo mogli imeti pravega zaupanja in je ravno temu dejstvu v prvi vrsti pripisovati nedelavnost koroških podružnic sv. Cirila in Metoda, vendar dražbi nismo obrnili hrbta kakor sorodne nam slovenske stranke po drugih deželah, ampak smo čakali, da se gotovi gospodje streznejo in spoznajo, da mora nositi dražba stigma nadstrankarstva, sicer si je sama vsadila kal smrti. Ti razlogi so vodili odbor šolskega društva v Celovcu - le bodimo odkriti, kakor je naša navada - da je sklenil odbor začeti svoje delovanje v sporazumu z dražbo sv. Cirila in Metoda. Da dolgotrajna pogajanja niso uspela, je zakrivilo vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda samo s končno izjavo v dopisu z dne 24. rožnika t. L, da prepusti družba sv. Cirila in Metoda v pra-sanjib, o katerih so se dotedaj vršila pogajanja, končno odločitev letošnji svoji veliki skupščini, „i!f lbab pravzaprav edino poklicana za njih resiteli Pako se nas je torej vodilo pol leta'za nos. Ce b! bilo vodstvo to izjavo podalo koj v začetku, bi ne bilo solsko društvo izgubljalo tako dolgo zlatega časa in bi nas ne bili prijatelji po deželi vedno povpraševali, kdaj vendar že začne šolsko društvo delovati. Kakošnih odločitev imamo pričakovati od velikih skupščin, to namreč predobro vemo še iz Bohinja. Dražba nam je torej sama dala proste roke in se nam vidijo osebni napadi po raznih listih precej hinavski. Opeto-vano smo izjavljali, da nismo proti družbi, to po-udarjamo še danes, a če je naše upravičene za ugodno rešitev koroškega šolstva neobhodno'potrebne zahteve šolskega društva družbino vodstvo odklonilo, potem je moralo vendar že naprej vedeti, da naše prijateljstvo do družbe ne more obstajati v tem, da bi strigli mi sami šolskemu društvu v Celovcu perori in z ozirom na dražbo sv. Cirila in Metoda, ki je sporazum odbila, omejevali potreben razvoj šolskega društva. Če nas je dražba pustila na cedilu, potem moramo osredotočiti vse svoje moči, ki jih imamo itak malo, za šolsko društvo, ne za družbo, in je čisto naravno, da bomo mi sami kot koroški narodnjaki v Celovcu ustanovili namesto Ciril in Metodove podružnice podružnico šolskega društva, ker v obeh ni mogoče uspešno delovati. Vse te za dražbo neprijetne posledice pa naj pripiše vodstvo sebi in ne nam. Zato so vsi napadi v liberalnih listih na «voditelje v Celovcu", kakor nas imenujejo, popolnoma neosnovani in vse umetno razburjenje v teh listih komedija. Naravnost grdi pa so napadi na našega prezaslužnega voditelja gospoda dr. Brejca, kateremu očita «Slov. Narod", da kot ljudski voditelj ne stori koraka, ki bi se mu ne plačal. Takih umazanih in neresničnih trditev o našem požrtvovalnem voditelju nikdar ne bomo trpeli. Ne bomo v našem listu sedaj peli slavospevov g. dr. Brejcu, a to smemo reči, da vsi koroški Slovenci predobro vemo, kdo in kaj nam je ravno g. dr. Brejc in kje bi bili brez — njegove požrtvovalnosti. To vedo pač tudi naši narodni nasprotniki, in zato ga ni Slovenca, v katerega bi se naši nemškutarji in nemški na-cionalci bolj zajedali in se ga ob enem bolj bali, nego je ravno g. dr. Brejc. Vsi narodni frazerji, ki so s svojimi dopisi po liberalnih listih hoteli dati g. dr. Brejcu eno po grbi, niso vredni, da bi mu odvezali črevlje. Slišimo jih samo tedaj, kadar je treba udariti po «voditeljih v Celovcu", kadar je pa treba požrtvovalnega dela, pa jih ni in jih nadomeščajo le tisti «voditelji v Celovcu". Na te napade treba nekoliko odgovora! Oster glas v debati na občnem zbora podružnice sv. Cirila in Metoda v Celovcu je izzval g. dr. Milile r, kar je takoj na očitanja g. Bernota pribil g. Smodej. Namigavanje, da je bil g. dr. Brejc kot odbornik vzrok nedelavnosti podružnice, so čutili navzoči le predobro kot politično ost, ki jo je g. dr. Brejc tudi tako pariral, da je gotovim gospodom zaprlo sapo v pravem pomenu besede. Številke, ki jih je navedel v prilog družbe nje zastopnik za Koroško, g. dr. Miiller, g. dr. Brejca niso prav nič zmešale, pač pa so številke gosp. dr. Brejca zmešale g. dr. Miillerja, da je priznal, da je dražba sv. Cirila in Metoda na Koroškem - premalo delala. Imamo črno na belem! Ako se je podružnica preosnovala, je bila to prosta volja njenih članov. Tudi osrednji druž-bin odbor pravi, da ne more za to, kar so njeni čjaai (študentje) na gla.vni skupščini v Boh. Bistrici sklenili! Torej! Zakaj potem toliko vpitja? Kje je doslednost in logika? G. Bernot je kazal na irst, na tamošnje volilne uspehe. Ko bi se bilo dalo na Koroško razmeroma toliko, bi bili tudi še bolje uspehe pokazali. Ali naj na obsežnih tleh Koroške 5000 K izda toliko kakor na omejenih tržaških 40.000 K, ne glede na to, da je koroških Slovencev 120.000, tržaških pa morda samo polovico tega ali še ne? Privoščimo Tržačanom, kar so dobili, prav iz srca, toda izigravati jih proti nam, je nesmiselno. O delavnosti dražbe za Koroško imamo čisto svoje pojme. Tukaj pribijemo le, da se je družba začela še-le tedaj na Koroškem bolj gibati in se zavedati dolžnosti, ki bi jih bila morala prej spolnovati, pa jih ni, ko je bilo šolsko društvo že osnovano in še tedaj zahrbtno in čisto na svojo pest, oziroma zgolj v sporazumu z g. dr. Miillerjem, v katerega stavijo kranjski liberalci vse svoje politične upe. Ce bi bilo družbi samo za narodno delo na šolskem polju na Koroškem, bi bila že dobila pravi naslov korporacij in oseb, ki res zastopajo koroške Slovence. Naj se vendar ne misli, da smo pri nas politični otroci! Slepi tudi nismo! Resnica je nadalje, daje g. Smodej utemeljeval razdruženje podružnice popolnoma stvarno, tako, da mu njegovih izvajanj ni mogel nihče izpodbiti in je bil njegov predlog zato tudi sprejet z 21 proti 13 glasovom. G. dr. Brejc je le še dodal nekatere točke, ki so mu bile znane kot odborniku šolskega društva. Odločno moramo zavrniti očitanje, da vlačimo v blato svojih političnih strasti velezaslužnega g. T. Zupana zato, ker je sporočil g. dr. Brejc, da je g. Tomo Zupan svoj čas izrazil misel, naj bi si koroški Slovenci ustanovili lastno šolsko društvo. Ce bi bilo po intencijah tega blagega moža, bi bilo stališče našega šolskega društva do družbe sv. Cirila in Metoda drugačno in bi ne bilo treba razdruževati družbinih podružnic in ustanavljati na mesto njih podružnice šolskega društva. Posebno hud na dr. Brejca je neki dopisnik «Slovenskega Naroda", «živeč v zakotju našega tužnega Gorotana", kakor sam piše. če dotičnik sploh živi na Koroškem, potem mu prav radi verjamemo, da živi v kakem zakotju in o Koroški ne ve dragega, nego da je «tužna". Dotičnik kliče nam: «Ne igrajte se z ognjem", dočim se je z ognjem igral čisto nekdo drug. Nasproti temu dopisniku je treba pribiti, da vendar g. dr. Brejc ni razdražil podružnice, ampak večina članov, da je zbor sklical le zato, ker je predsednik g. profesor Schrey bolan. Gosp. dr. Brejc tudi ni sebe in svojih pristašev obsodil z izjavo, da se je dosedaj koroška inteligenca bolj malo brigala za šolstvo na Koroškem, ker so bile namenjene te besede le tistim gospodom, ki po časopisju prodajajo radikalizem, sicer jih pa pri narodnem delu nikjer ni videti, ki so polni praznih besed, brez zmisla za organizacijo iščejo le svoje zabave po svojem okusu. — G. dr. Brejc tudi ni rekel, da je izdala dosedaj družba za Koroško sploh le 3000 K, ampak 3000 K na leto. Ako to ni bilo res, zakaj družbino vodstvo tega ni popravilo, ko je bilo vendar tako hitro pripravljeno popravljati, da se ni pogajalo s šolskim društvom devet, ampak samo šest mesecev, kakor da bi bilo na tem kaj ležeče, če so pogajanja trajala ravno devet ali pa ravno šest mesecev! Dr. Brejc tedaj ni imel v rokah aktov, da bi bil tako natančno seštel mesece. Na mesece so pač trajala in glavno je, da je dražba še le na koncu rekla, da je kompetentna le glavna skupščina, Gosp. Bega osebno ni nihče napadal, ampak se je le konštatiralo, da manjka objektivne podlage za delovanje, ako pozna kdo deželo samo od nekaterih izprehodov po nji. Kak «Versuchskaninchen" pa Koroška ni! Pribijemo nadalje, da g. dr. Brejc ni rekel, da je dražba poslala nova pravila «nekemu Koželju", ampak je rekel «gospodu Koželju". Popolnoma opravičeno je hotel s tem povedati, da osrednji odbor ni vedel, oziroma ni hotel vedeti za člane odbora celovške podružnice vkljub temu, da so mu bili svoj čas naznanjeni! Na vsem hočejo najti krivca le g. dr. Brejca. Sedaj je že g. dr. Brejc kriv, da šolski rekurzi že 15 let niso rešeni. Temu se še krave smejejo! Nihče na Koroškem ni storil toliko rekurzov in pribijemo — toliko uspešnih rekurzov nego ravno gosp. dr. Brejc. S takimi prismodarijami se skuša nedelavnost družbina na koroški meji zakriti! Ravno tako otročja je trditev v «Korošcu", da bi brez podružnic sv. Cirila in Metoda ne imeli še — nobenega poslanca. Ne odrekamo s tem seveda podružnicam gotovih zaslug za narodno probujo, a da imamo poslanca, je prej zasluga naših izobraževalnih društev nego podružnic, če je sploh na mestu govoriti o zaslugah društev v tem oziru. Popolnoma izmišljena je pa «Koroščeva" trditev, da je g. dr. Brejc prvi. ki je zanesel kranjski razpor na Koroško. Pribijemo, da na Koroškem Slovenci tudi pod vodstvom g. dr. Brejca nismo živeli v nobenem razporu, nasprotno se je edinost in složnost le še bolj utrdila, dokler ni prišel na Koroško nekdo drug, ki si je stavil za nalogo, ustanoviti med nami liberalno stranko. Gospodje, s takimi lažmi kar tiho! Osebne boje bijemo načeloma le tedaj, če se nas k temu izziva. Če pa boste prihajali s takimi osebnimi izmišljenimi napadi na našega voditelja, potem nas najdete takoj pri- pravljene na odgovor, ki bo zajca našel v nasprotnem grmu in ga bo tudi zadel! Ees hude levite je bral dr. Brejc družbi sv. Cirila in Metoda. Toda ovrzite jih stvarno, ako ste v stanu, ne pa da po stari liberalni paroli udarjate z batinami po njem. To je drvarska manira, ki samo kaže, da so njegova očitanja stvarno upravičena. Sicer pa je prav, da so liberalci povzročili to polemiko; bo vsaj tudi širša javnost enkrat izvedela, kako je šolska družba sv. Cirila in Metoda branila slovensko mejo na najbolj ogroženi črti — na Koroškem. Družba ni opravičena očitati narodno silno ogroženi deželi, da je za družbo nabrala premalo prispevkov, ko pri nas vendar vsak pravi narodnjak daruje vsaj za 20 kratne različne narodne potrebe, pač pa bi bila dolžnost družbe, da bi bila vse svoje sile zastavila ravno za to deželo. Tega pa ni storila in je zadnji čas pokazala, da tega tudi noče storiti. Šolsko društvo je stavilo družbi pogoje, ki bi jih družba, če ji je namen res le reševati slovensko deco, bila morala sprejeti. Kot ilustracijo tega objavimo le en dopis slovenskega šolskega društva v Celovcu na družbo v Ljubljani z dne 3. svečana t. 1. Glasi se : V svoji II. seji dne 28. 1. 1.1. se je odbor „Slov. šol. društva" posvetoval o dopisu slavne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani z dne 20. 1. t. 1. št. 128 in je prišel do sledečih sklepov: 1. Odbor obžaluje, da vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ne veruje zagotovilu „Slo-venskega šolskega društva" v pismu z dne — 1. t. L, da nikakor noče družbe sv. Cirila in Metoda izpodriniti iz njenih dosedanjih pozicij na Koroškem, marveč hoče in želi z isto skupno delovati v prospeh slovenskega šolstva na Koroškem. V ta namen si želi prijateljskih odnošajev z družbo sv. Cirila in Metoda. Slavna družba namreč izjavlja, da vzame to zagotovilo našega društva na znanje — toda celo zgoraj signirano pismo kaže golo nezaupnost do „Slov. šol. društva", posebno še istega odstavek: „Sedaj pa pride slavno „Slov. šol. društvo" z zahtevo, da naj družba na Koroškem ustavi svoje delovanje in še svojega potovalnega učitelja njemu prepusti, da bode delal proti družbi ter zmanjševal njen ugled in vpliv." 2. Odbor uvideva, da ob takšni nezaupnosti je nemogoče vsako skupno delovanje — uvideva pa tudi, da bi bil v zdanjih razmerah razpor med obema društvoma enako nevaren obstoju družbe sv. Cirila in Metoda, kakor kvarljiv narodu slovenskemu, zato naroča svojemu predsedniku, naj z ustnim dogovorom skuša: a) odstraniti to škodljivo nezaupnost ter družbo sv. Cirila in Metoda pripraviti do tega, da na Koroškem ne bode ustanavljalo novih podružnic; b) ako bi pa slavna družba sv. Cirila in Metoda nikakor ne bila volje to storiti, istej izjaviti, da „Slov. šol. društvo" prepusti družbi sv. Cirila in Metoda ustanavljanje novih podružnic na Koroškem ter opusti ustanavljanje svojih podružnic tako dolgo, dokler hi ga izpremenjene razmere ne prisilile, da je začne ustanavljati — ako se družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani zaveže: a) ves ta čas v ,.Narodni šoli v Št. Jakobu v Rožu" vzdrževati vse potrebne razrede ljudske šole tako, da „Slovensko šolsko društvo" k stroškom vzdrževanja prispeva samo svoto, katero ima v ta namen že zagotovljeno, namreč 2000 K od Družbe sv. Mohorja, 600 K od najemščine od občine Št. Jakob in 400 K podpore slov. koroških duhovnikov. b) Ko v ,,Narodni šoli" otvorimo tudi „gospodinjsko šolo", odpade od zgornje svote v prid „gospodinjski šoli": 1000 K od Družbe sv. Mohorja in 400 K podpore slov. kat. duhovnikov, tako da „Slov. šol. društvo" za narodno (ljudsko) šolo prispeva le še 1600 K na leto. c) Ako bi gospodinjska šola potrebovala za opravo in vzdrževanje več nego 1400 K letne podpore, dodaja družba sv. Cirila in Metoda letni primanjkljaj. d) Ker smo letos vzdrževanje ljudske šole že oskrbeli, mesto za vzdržavanje družba sv. Cirila in Metoda prispeva 3000 K za opravo, katera je do malega še zavsem na dolgu. e) Zastopstvo naših šolskih zadev in teženj nasproti oblastim pridržuje odbor „Slov. šolskega društva". Da pa ima takšno zastopstvo veljavo, „Slov. šolsko društvo" ne more ostati brez udov. Zato si isto prilastuje tudi pravico, da sme neposredno (brez podružnic) sprejemati ude. f) Končno odbor še zahteva, da družba sv. Cirila in Metoda na Koroškem ustanavlja svoje podružnice očitno tako, da ali nameravano ustanovitev kake podružnice vsaj 8 dni prej naznani „Slov. šol. društvu" ali pa isto objavi v „Mirovi“ številki, ki izide vsaj 8 dni pred ustanovitvijo. Pogoji šolskega društva so za vsakega, ki nima predsodkov, naravnost potrebni in seveda tudi sprejemljivi. Kam pa naj gremo s št. jakobsko šolo, če je družba ne prevzame sama, na drugi strani pa je proti podružnicam šol. društva, ki bi nabirale prispevke za vzdržavanje št. jakobske šole? Če je družba odbila zahteve šol. društva, smo v Celovcu izvajali samo naravne posledice iz tega. Sapienti sat! Tudi je prav, da se ponovno pokliče v spomin, da so liberalni študentje v Bohinski Bistrici Korošce kratkomalo prevpili in se naravnost norce delali, ko jim je posl. Grafenauer bral levite! Družbin odbor pa je molčal in tako študentovsko nasilnost na tihem odobraval. Takrat smo Korošci zahtevali še enega zastopnika v odboru, pa nam ga študentje niso dali! To je bila igra z ognjem, in danes družba že lahko spozna, da njene pozicije med narodom na Koroškem dejansko gore! Še pa je čas, da se doseže sporazum. Glavna skupščina ima besedo; naj si da od odbora natanko poročati o pogajanjih s šolskim društvom, in ako bo stvar dobro premislila, bo spoznala, da je predlog šolskega društva vseskozi lojalen in za razvoj koroškega šolstva naj večje važnosti. To je pa tudi edina pot, na kateri je mogoče skupno delovanje. Gospoda, ako Vam je za stvar in ne za politične namene, udarite na to ponudbo, in ostanemo prijatelji! Šolska reforma. Minoli teden se je vršil v Gmundenu prvi avstrijski „Schulreformtag“ — shod, na katerem so se hoteli šolniki posvetovati o najpotrebnejših šolskih reformah. Kar se je na tem shodu govorilo, je zelo zanimivo. Židovsko liberalni list „Neue Freie Presse" poroča med drugim dne 21. julija: „Profesor dr. Gurlitt je tožil, da današnja vzgoja zapostavlja moči mladine, da se vlačiš seboj mnogo nepotrebnega pouka in da mladino predolgo natveza na šolsko klop. Mladina sedi sta-rišem predolgo na žepu (to se pravi, stariše šole stanejo preveč denarja). In to ima najslabše gospodarske, socialne in moralične posledice. V zdravih razmerah vsaka družina z otroki zlasti s fanti, pridobi veljave in moči. V naših nezdravih razmerah pa je vsak otrok le novo neznosno breme. Meščan, ki hoče dandanašnje več sinov vzgojiti stanu primerno ter jih spraviti do samostojnosti, mora imeti denarja v mošnji. Odtod prikazen, da se ljudje boje zakona, odtod zločini zoper rastoče življenje, odtod prikazen, da se množi število neoženjenih mož in žensk, množi pa se prostitucija, nervoznost, širijo se spolne bolezni, mladina živi v gostilnah, država in dežela pa morata zidati norišnice in razna zdravilišča. Učni načrti naj se temeljito recensirajo, učna metoda predrugači, naj se napravijo druge šolske bukve. Naj se vrže strani vse, kar je nepotrebno. Zakaj nam je dvojna pisava, nemška in latinska, ki nepotrebno obtežuje učitelja in šolarje, to je skrajno nespametno zapravljanje moči, časa in denarja (v Nemčiji stane, če se izračuni pouk v drugi pisavi sam že 100 milijonov mark). Notranji organi (srce, pljuča, jetra i. dr.) trpe, hrbtenica se otrokom krivi, oči trpe in prihajajo kratkovidne, prsti se krče! V boju s pravopisom zamudi mladina naj dražji svoj čas, samo tako s slovničnim poukom. Ko mladi uradniki pridejo do službe, so telesno in duševno že popolnoma zdelani, nespretni so za vsak samostojni nastop, v gospodarskem oziru pa so popolnoma odvisni (vsled svojih dolgov). Nekdaj so imele srednje šole le šest razredov, dandanes si mladi uradnik šele s 31 letom začne kaj služiti in šele s 40 letom bi si mogel z lastnimi močmi ustanoviti svoj dom. Reforma se mora pričeti pri šoli!" Tako govore dandanes že liberalci sami in tako pišejo listi tiste liberalne stranke, ki je nam dala blažene in do nebes poveličane naše šolske postave! Nedavno sem govoril o našem šolstvu s fino olikanim gospodom, ki je prehodil mnogo sveta in živel dolga leta v Nemčiji. „Sola je Avstriji škodovala več, kakor dve izgubljeni vojski." In bolj ko stvar premislimo, bolj jo moramo spoznati ter smo dolžni vzbuditi spoznanje tudi v ljudstvu, da mu je sedanja šola — največja nesreča! „Zapravlja se mladostna moč", dejal je večkrat na shodu v Gmundenu. Kako se naj otrok telesno in duševno razvije, če ga prikleneš kakor se priklene hudodelca, vso mladost na šolsko klop. Mlado telo se mora pokvariti, mora zaostati v rasti, od telesnega razvoja pa je zelo odvisen duševni. Za mlado plemensko živino iščemo planinskih pašnikov, da zraste v solncu in zraku, otroke pa zapiramo dan za dnem v šolske sobe! Tukaj trpe pljuča, srce, žalodec, hrbtenica se jim krivi, kratkovidni prihajajo, a mi vse to trpimo topi in brezskrbni, kot da bi ne moglo drugače biti. „Otroci stariše preveč stanejo", posebno tam, kjer jih je treba dati v študije. Kmet nima pojma, v kolikih težavah so družine, ki morajo otroke dati v šolo, ker jih sicer nimajo kam dati. Kaj naj počne uradnik s sinovi? Liberalna doba je ljudi učila delo zaničevati, in to zaničevanje dela ima posledico, da tak uradnik noče več dati sina obrtniku ali trgovcu kot učenca. Veščaki torej zahtevajo temeljitega preustroja učnih načrtov, zahtevajo druge učne metode, drugih učnih knjig. Naše šolske oblasti tega klica seveda ne bodo slišale, one in njihovi učitelji so namreč prepričani, da je ves svet le za šolo tukaj, šolska klop je na svetu najpotrebnejša stvar, da moramo delati in uživati življenje, da še celo zveličanje lahko pogrešamo, da imamo le zadosti lepih šolskih spričeval. Morebiti pa se bo kedaj tudi ta vrč zdrobil; iz njega pije ljudstvo že dosti dolgo pogubni strup. Menda ni treba človeku biti prerok, da spozna, kako se bodo po sto letih ljudje čudili brezmejni neumnosti naše dobe, ki pusti po nesmiselnem šolskem redu uničevati svojo mladino na duši in telesu, in ki za to pokonča va nje plačuje še velikansk denar. —c. Koroške novice. Imenovanja pri deželni vladi Koroški. V računskem oddelku sta imenovana računski ofi-cial Franc Jilg za računskega preglednika in računski asistent Viktor Nagi za računskega oficiala. Na naslov odbora za ustanovitev „Frau-Jožefove jubilejne hiralnice". Vse hvale vredna so vaša prizadevanja uresničiti človekoljubno misel. Res primeren način, proslaviti šestdesetletnico našega vladarja. Toda pri vsem tem naj nikoli ne pozabite, da je to tisti vladar, ki je avstrijskim narodom — in tudi nam Slovencem — podaril državni temeljni zakon s §19., v katerem je zajamčena popolna jezikovna enakopravnost vseh narodov, torej tudi Slovencev. Razposlali ste lansko leto svojo okrožnico občinam, po koroški navadi seveda tudi slovenskim samo v nemškem jeziku. Zavedne slovenske občine so vam okrožnico vrnile z opombo, da se hočejo z vsebino pečati samo tedaj, ako se jim dopošlje v slovenskem jeziku. Občine se s tem nikakor niso izrekle proti prispevanju, temveč so samo zahtevale svoje zajamčene pravice. Že čut dostojnega obnašanja proti drugomislečim bi vas moral privesti do tega, da bi izdali okrožnico tudi v slovenskem jeziku. Toda tega v svoji nemčurski zagrizenosti niste storili. Letos ste zopet doposlali slovenskim občinam samo nemški poziv in sicer to pot po deželnem odboru. Tudi ta poziv bodo slovenske občine poslale tja, odkoder je prišel. Da prihaja tako-rekoč pod zaščitom deželnega odbora, nas presneto malo briga. Tudi ta trdnjava in izvrševalni či-nitelj našega koroškega podlega nacionalizma se bo moral tekom časa navaditi še na marsikaj. Torej skratka: Dopisujte z nami slovenski in takoj se hočemo natančneje pečati z vašimi predlogi. Slovenski župan. Izobraževalni tečaj za učiteljice ročnih dal se začne 1. vinotoka ter traja do konca rožnika. Koroškim razmeram pač odgovarja žalostno dejstvo, da se v tečaju, v katerem se šolajo učiteljice ročnih del tudi za šole med Slovenci, slovenščina sploh ne poučuje. Pač koroška Ma-džarija! Učenci kmetijske šole, ki dovrše šolo z dobrim uspehom, imajo pri vojakih pogojno pravico do dveletne prezentne službe. Če namreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prvi dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovali na svojem ali svojih starišev domu, smejo na podstavi odredbe c. kr. vojnega ministrstva z dne 22. mah srpana 1895, št. 4643, prositi proti koncu drugega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje službeno leto. Medgorski. Krnski grad. (Prepir med očetom in sinom.) V neki tukajšnji gostilni sta se prepirala minolo soboto neki oče in njegov sin; slednji je mesar na Gosposvetskem polju. Razvnela sta se tako, da sta potegnila nože in bi bilo prišlo do krvavega tepeža, da niso zabranili drugi. Krnski grad je bil nekoč prestolnica slovenskih knezov, zdaj pa je popolnoma ponemčen. Odkod surovost ? Obletnica boja pri Jajcu. Povodom obletnice boja pri Jajcu, dne 7. avgusta 1878, bo dan poprej, t. j. 6. avgusta, v Celovcu na Novem trgu igrala vojaška godba (reduta), drugo jutro, 7. avg., bodo imeli vojaki ob 9. uri slovesno božjo službo. Zmešalo se je nenadoma v Porečah ob jezeru nekemu nadporočniku od pešpolka št. 54. ki je prišel tja na letovišče. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v vojaško bolnišnico v Celovec, kjer se mu je že obrnilo na bolje. Imenovani je sorodnik inženirja Mullerja. Občinski lov v Hodišah se bo oddal dne 9- avgusta. (Natančneje gl. v inseratnem delu.) Koroške narodne pesmi je nabiral te dni v Medgorjah znani nabiratelj koroških narodnih napevov, g. dr. Oskar Dev iz Škofje Loke, ki je nabral zelo lepo število lepih slovenskih napevov po Koroškem in jih tako rešil pozabljivosti, do-sedaj ponajveč po Žili in v Rožu, kjer so mu jih peli stari pevci, ki imajo v spominu še vse tiste stare lepe napeve, ki jih mlajši rod ne zna več. Prvo zbirko Devovih narodnih pesmi je izdala „Olasbena Matica v Ljubljani'1 z naslovom „Slo-venske narodne pesmi iz Zilske doline in Pod-roža“, cena 2 K, na katero naše zbore ponovno opozarjamo. Po nekaterih krajih na Kranjskem so se te pesmi tako priljubile, da pojejo tam skoro izključno „koroške narodne pesmi11, dočim naša mladina pozna skoro izključno le „kranjske narodne pesmi11, kar je zopet zasluga gosp. nadučitelja Žirovnika, ki je nabiral in harmoniziral nekatere narodne napeve po Kranjskem in so postali zdaj last celega slovenskega naroda. Želeti bi bilo le, da bi založila Mohorjeva družba koroške narodne pesmi, ki so v to primerne, da bi se na ta način mogla povrniti koroška narodna Pesem v slovenske hiše, kjer ima svoj izvor. Evine hčerke — v ubogljivem izvrševanju *5v°je prirejenosti. Ako je dozdaj trebalo še dokaza, da se je mogoče nežnemu spolu tako vglobiti v „klepetanje“, da od zunanjega sveta ne vidi in ne sliši ničesar, tako se je sedaj si-•lujno podal. Pred par dnevi na večer pelje od vrbskega jezera v mesto Celovec zaporedoma vec vozov konjske železnice. Malo nad gostilno vPn Verniku11 pa stoji sredi železniškega tira vec zastopnic „slabotnega“ spola — pridno bruseč jezičke. Kočijaž prvega voza je moral voz hitro ustaviti, ker se one vkljub opozoru niso umaknile s tira. Drugi voz, ki je vozil tesno za prvim, Pa trešči v prvega. Ubogega konjička je drugi kočijaž sicer v naglici še potegnil nekoliko v stran, a vendar mu je zmečkalo zadnje stegno tako, da je takoj obležal. Strla se je tudi ena svetilka. Ker so bili vozovi prazni, se k sreči ni nobena oseba poškodovala. Kmečki shod bo v nedeljo 1. avgusta ob 7»4. uri popoldne v Resniku v Mlinarjevi gostilni pd. na Hubi. Kmetje iz Resnika, Medborovnice, Glinj in Kožentavre, pridite v obilnem številu. Gre za vašo stanovsko korist. Ruda. (Štajerčeva vizitacija na Rudi jn v Gorenčah.) 4. julija 1.1. smo imeli na Rudi m v Gorenčah imenitno vizitacijo; obiskala sta nas „Štajerc“ in „Bauernzeitung“. Kdo je bil pjuni zastopnik in dopisnik, sicer ne vemo, ker je v ruški občini cela kompanija nasprotnikov. Navzoči pri shodu izobraževalnega društva v Šmiklavžu pa so bili gospod Katnik, nadučitelj in občinski tajnik na Rudi, gospod Lederer, občinski sluga, gospod Franc Plešivčnik in še nekaj drugih. Na Rudi vizitatorjem že to ni bilo po volji, da so litanije bile že dopoldne in popoldan blagoslov le v Šmiklavžu, ki se sooskr-buje. Radi verjamemo, da sta „Štajerc“ in njegov dopisnik božjega blagoslova zelo potrebna; pa čeravno bi bil blagoslov doma, saj bi se ga ta dva itak ne bila udeležila. Saj še dopoldne pri zapovedani službi božji se ruška „gospoda“ le redkokrat prikaže v cerkvi. Shod v šmiklavžu z igro „Ne udajmo se !“ in petjem se je prav dobro obnesel; igralci so mojstrsko igrali in pevci prav dobro prepevali. Samo nasprotnikom to ni dopadlo, seveda ker je bilo slovensko. Gospodu župniku Rozmanu gre vsa čast, da podučuje mladeniče v lepem petju. Na Rudi je potem dopisnik „Štajerca“ vizitiral mežnarja, ki je ob enem organist, ki mu je presuh in tega je kriv seveda župnik. Zakaj je bil pa mežnar pred nekaj leti prav dobro rejen, čeravno ni imel vašega plačila, kakor sedaj? — Cela župnija in okolica ve, da župnik izdatno podpira svojega brata organista. Župnik izboljšanju organisto-vega plačila nikdar ni bil nasproti, ampak se je le trudil za to; vendar so okoliščine zdaj take, da ga v izpeljavi tega dosti težavnega dela močno zadržujejo. Rad pa potrdi, da je cerkveno petje dobro in da organist in pevci lepo spolnu-jejo svoje dolžnosti. Nazadnje je „Štajerc*‘ obiskal še cerkvene ključarje, pri katerih je našel pomanjkanje krščanske ljubezni. Tega zlatega blaga pa le pri ,,Štajercu11 in njegovemu dopisniku primanjkuje. Zlagano je, da bi bil Muher rekel o rajnem Borovniku: „Naj le pogine!11 Alije menda tako obrekovanje „krščanska ljubezen11? Tega dopisnik pa ni povedal, da je Muher že tretjokrat za ključarja izvoljen in sedaj opravlja že sedmo leto to cerkveno službo brezplačno. Na Rudi ni Priporočamo našim ravno lahko biti cerkveni ključar. Če se dopisnik toliko zanima za to cerkveno službo, naj se oglasi, morebiti ga enkrat postavijo za ključarja in bo vsaj skusil, kako prijetna je ta služba. Drugega ključarja „Stampernika“ je „Štajerc“ obiskal že prej enkrat in ga okregal, zakaj da je bil na shodu izobraževalnega društva. Resnica je pa ta, da Stampernik na tem shodu še bil ni. Sicer bi pa bila zanj le čast, če bi se ga bil udeležil. Tako napadata „Štajerc“ in „Bauern-zeitung11 kakor volka v ovčji obleki enkrat dušnega pastirja, potem pa zopet dobre njegove ovčice in jih hočeta dušnemu pastirju odtujiti. Tako razumeta ta dva lista krščansko ljubezen. Vedita pa, da nismo več otroci, in se po takih napadih ne bomo dali prestrašiti. Cerkvena ključarja sta vse časti vredna in se župniku k takim možem po pravici more čestitati. Liberalcev ta dva nadzornika nista vizitirala, čeravno niso kaki svetniki, kar že dopisi teh listov kažejo. Tako je tedaj ta vizitacija srečno minila; zvonilo se pri odhodu nič ni, kakor je drugekrati v navadi in je le še čuda, da se ,,Štajerc“ in „Bauernzeitung“ zaradi tega nista jezila. Štaben pri Beljaku. (Prvo sv. mašo) bo pel tukaj dne 1. avgusta 1.1. novomašnik, gosp. J. Ožgan. Ravno tega dne se otvori novo železniško postajališče za osebni promet in za potno prtljago. Udeleženci od zunaj torej lahko izstopijo. oziroma vstopijo v Štabnu. Štaben pri Beljaku. (Novo postajališče) dobi samo nemške napise. To je zasluga gosp. Matevža Widitscha p. d. Cegnarja v Maloščah. Zoper samonemške napise smo vložili pri ravnateljstvu c. kr. državnih železnic v Beljaku dva protesta s prošnjo, da se takoj napravijo poleg nemških tudi slovenski napisi, da ne bo povoda žaliti slovensko prebivalstvo. Cegnarju bomo podeljli za to njegovo zaslugo „ta ledrasto11. Žvabek. (Razno.) Nemila smrt nam je pobrala vzornega, 24 let starega Tratarjevega Maksa; ravno bi imel prevzeti od očeta eno posestvo. — Konj je ubil triletnega otroka Stogart-ove dekle. — Lahov hlapec na Suhi je padel iz lestve tako nesrečno, da si je zlomil nogo. — Žvegarjeva Roza se je poročila na svoj dom s Hrastovim Martinom črez Blato. Bilo srečno! Yelikovec. (Korak naprej.) Zvesti svojemu namenu, ki ga imajo slovenski denarni zavodi, namreč pomagati trpečim bratom in reševati jih iz nemškega in nemčurskega tlačanstva, je kupila „Hranilnica in posojilnica11 v Velikovcu Homerjevo posestvo in gostilno v Grebinju. S tem je storjen jako važen korak naprej. Ža-vedni kmetje v grebinjski okolici nakup z navdušenjem pozdravljajo. Prostori so kakor nalašč za naš namen. Poleg gostilne se more otvoriti tudi trgovina z mešanim blagom. V hiši je tudi zaloga piva, izvrstne kleti in lepi prostori, zlasti je v prvem nadstropju velika dvorana, ki je zelo primerna za zborovanja in gledališke predstave. Ako bo najemnik, kojega sedaj iščemo, dobro postregel ljudem s pijačo, kuhinjo in v trgovini, bo brezdvomno dobro izhajal. Našincem pa priporočamo, da podpirajo to narodno podjetje! Grebinj. Ustanovimo društvo! Sedaj, ko je kupila velikovška „Hranilnica in posojilnica11 v trgu hišo, je prišel čas, da nemudoma ustanovimo izobraževalno društvo. Rodoljubi, na delo! Grebinj. (Lažejo), namreč „štimce11, ko pišejo, da je kupilo Homerjevo hišo „Slovensko katoliško ljudsko društvo11; takega društva na Koroškem ni. Gospod župan Ellersdorfer, kateremu očitajo, da je posredoval pri nakupu, je tudi popolnoma nedolžen pri celi zadevi. Nasprotniki, le z lažmi naprej! Toda pregovor pravi: „Laž ima kratke noge.11 Prevalje. (Slovo.) Kakor strela z jasnega neba nas je zadela žalostna novica, da nas zapusti č. g. kaplan Sekol, ki je skoro cela tri leta neumorno deloval med nami. C. g. kaplan je bil mož, kakoršnih potrebujemo današnje dni: goreč in vzoren duhovnik ter navdušen narodnjak. Vera in narodnost, to je bilo, za kar nas je navduševal in si tako osvojil naša srca in naše zaupanje. Njegovo neustrašeno, odločno in požrtvovalno delovanje za naš večni in časni blagor bil je nam v ponos, a sovražnikom v strah, ker so videli v osebi gospoda Sekola glavno oviro, da niso mogli uresničiti svojih zlobnih naklepov, da bi nas bili zvabili v nemškutarsko-liberalno močvirje, v ko-jega so sami zagazili. Zato so pa rovali proti njemu in ga obmetavali z blatom ter tožili pri predstojnikih, hoteč mu vzeti naše zaupanje. Toda mi smo ga ljubili in spoštovali, ter se bomo vedno z veseljem spominjali nanj. Zato pa č. g. Sekolu javno izrekamo zahvalo za njegov požrtvovalni trud in mu želimo na novi postaji obilno uspehov, kakor jih je žel med nami. Brnca. (Pravica se je skazala.) Slavni deželni odbor je vse pritožbe Hojža, ki je kričal in delal sitnosti, zavrgel in dovolil, da se sme „Taraburaški dom11 zidati. Naši nemškutarji so kar iz sebe. Pirkerjev Sep je tako razburjen, da usta drži kar odprta. In Pirker šele. Rekel je „absolut nicht11, pa vendar ni šlo po njegovem receptu. Kako je pa Vam, pristni Nemci: Šuster, Jakele, Kovač, pri srcu? Gospasveta. Gostilno „pri Pošti11 je vzel v najem g. Martin Ogris. Šmihel nad Pliberkom. (Poročil) se je 18. t. m. g. Jožef Drobej, ključavničar v Sor-gendorfu z gdč. Ivano Puc. Poroka je bila v šmihelski župni cerkvi. Ženitovanje je bilo v prostorih narodnega gostilničarja g. Franca Potočnika v Drvešivasi. Živela mnogo let! Borovlje. (Zakaj soBorovlje nemške), zakaj je občinski policaj moral potrgati vse slovenske lepake? Ker hoče župan Ogris imeti Borovlje nemške. Zakaj so prišli celovški ko-miji razdirat slovensko veselico pri Tončku? Ker je po iniciativi župana Ogrisa brzojavil po nje Trnjakov Joži. Zakaj so pili razni žejni ljudje v Rosentalerhofu gratisbir? Ker je župan Ogris želel, da bi šli hajlat na slovensko veselico. Zakaj je bil med razgrajači in hajlovci tudi občinski tajnik? Ker župan Ogris hoče vse ponemčiti. — Zakaj pa se Ogris kot župan ne briga za občinsko gospodarstvo, ko morajo vendar Bo-rovčiči vedno večje doklade plačevati — dočim še električne razsvetljave ne dobijo, ker je moč premajhna. Župan Ogris! Vaša dolžnost je skrbeti za pametno in v resnici napredno gospodarstvo v Borovljah, ne pa za hujskajoče hajlanje in ponemčevanje. Izvoljeni ste od občine, ne pa od Sudmarke! Podgora. (Učiteljica Narath) prireja z otroki „Turnerinnen11 iz Borovelj izlete v okoliške gostilne. Domov grede je seveda vse veselo. Zadnjič so se drle skoz Podgoro kakor da bi bile na ražnju. Pripomnimo, da je Narath ljubljenka celovške gospode, da sme torej vse. Heil! Podljubelj. (Še enkrat bojkot.) Med našimi socialisti je na prvem mestu verski odpadnik Ferd. Ib o uni g, sedaj gostilničar pri Tuliju. Ker imajo voditelji pri „lokalni organizaciji11 vodilno besedo, se pač ne more nihče motiti, če reče, da je ravno ta sodrug-gostilničar znal za znani bojkotni dopis. Po naših mislih je le gola konkurenca in nič drugega. O ti ubogi jjLokalorganisation11, za^ kaj vse moraš svoj hrbet držati! Ali je resnica? Če ni, pa nam povejte enkrat, kdo se skriva za tistim skrivnostnim „Lokal-organisation11! Korajžni ljudje, kakor ste, boste gotovo Šelandru povedali svoja imena. Torej le na dan z imeni, sicer ostanemo pri našem in začnimo z bojkotom tudi mi. Če so ^rei11 ti, zakaj bi ne bili tudi mi? Podljubelj. Naši igralci pripravljajo za mesec avgust veliko in krasno igro. Slavno občinstvo že zdaj opozarjamo na to ! Št. Lipš v Podjuni. Znani slikar Medard Skuk, domačin iz Št. Vida, je poslikal kapelico na vrhu vinogradov. Že precej zanemarjena kapelica (pravijo ji „križ“) je dobila tudi novo streho in vratiče. Posestniki vinogradov so prevzeli stroške in se zavzeli za popravo v zahvalo za lansko dobro trgatev. Veselili smo se ravno že blagoslovljenja, pa je hudobec slike pomazal z apnom! Ali je morda to bil sad nemške t. j. nemčurske navdušenosti, t. j. jeze? — V soboto je opoldne pri mizi nenadoma izdihnil 62 let stari narodni trgovec (ki je imel edini slovenski napis) Anton Jam er, doma iz Kazaz. Pogreb je bil velik na god sv. Ane. Yelikovec. (Izlet v Trst.) V „Allgemeine Bauernzeitung11 piše neki jjH11 o izletu v Trst, katerega so se udeležili učenci tretjega razreda tukajšnje meščanske šole. Dopisnik opisuje vsemogoče, kar so tam videli otroci. Vse prav lepo! Toda tega pa nič ne pove, da bi si bili učenci ogledali tudi kako cerkev, ki so ravno v Trstu tudi zgodovinske in umetniške vrednosti; škodovalo bi tudi ne bilo, če bi se bili šolarji, ki imajo ob praznikih predpisano božjo službo, udeležili na praznik sv. Petra in Pavla svete maše v Trstu ali kje drugje, kjer so ravno bili. O tem vsaj nič ne ve povedati g. „H.“ Tudi nam ne more biti vseeno, da je vladal pri izletnikih tak nemški duh, ker so vendar bili slovenski učenci tudi zraven in namen takih izletov ne more biti vzgajati učence v nemškonarodne nestrpneže. Kaj bi rekel g. „H.“, ako bi se kaj takega zgodilo na naši strani? Yelikovec. (Mi smo štirji, vsi pastirji, radi vince pijemo.) Zares žalostno! Zadnjič je „Mir“ poročal o tretjem nesrečniku, ki je moral v celovško norišnico radi preobilne pijače. Zadnji pondeljek pa so zopet morali iz istega vzroka odpeljati v norišnico neko osebo iz mesta. To je četrti slučaj v teku par mesecev. Pri katerem misijonu so pa ti štirje bili? Neki hudo- gospodinjam pravi G}( OY'- kavni »h Žaga II, Y 11$1, 5:91. Y pridatek iz zagrebške tovarne mušnež je rekel pri tej priliki: „Namesto, da so Velikovčani zidali ,.Turnhalle“, naj bi bili rajše postavili norišnico. Dostaviti moramo, da so vsi ti strastni hajlovci. (Imena nesrečneža iz lojalnosti, ker se nas je od gotove strani za to prosilo, nismo objavili, ker ne spadamo v vrsto brezobzirnih nemškonacionalnih listov. Ured.) Pravalje. (Občni zbor posojilnice „ razvelj avlj en“.) C. kr. deželno kot trgovsko sodišče je odklonilo prošnjo prevaljske posojilnice za registracijo novih, nemčurskih odbornikov, ker je bil občni zbor sklican popolnoma nepostavno, in je razveljavilo tudi tiste nasprotne deleže, ki so bili tik pred občnim zborom sprejeti brez od-borove seje. Vršiti se bo moral torej nov občni zbor. Radovedni smo, kaj bo ukrenila sedaj celjska zveza, da pride naša posojilnica nazaj v zanesljive narodne roke; saj je morala v zadnjem času po izvajanjih v „Miru“ hočeš nočeš pripo-znati, da je izročila slovensko posojilnico narodnim odpadnikom. (Nam je pa znano, da se je propadli nemškonacionalni kandidat Pristou v tem slučaju zopet peljal v Celje po nasvete. Zadnji nasveti torej niso držali, čeravno jih je prišel v Prevalje osebno podpirat gosp. ravnatelj Jošt. Izvedeli pa bomo tudi, kake nasvete je dobil zdaj g. Pristou; čudno se nam samo zdi, zakaj ne gre v posvet k prijatelju „Štajercu“ v Ptuj ?) Klance. (Poprava cerkve.) Darežljivi ljudje v okolici so se usmilili naše zapuščene cerkvice in ž njih pomočjo je bilo mogoče cerkev prenoviti. Prihodnjo nedeljo ob 10. uri bo „žeg-nanje“. V gostilni gospe H ob el bodo pozneje udarjali tamburaši. Poglavje za delavce. Socialdemokraška dogma o osiromašenju srednjih stanov in nekaj agrarne statistike. Iz podatkov štetja kmetij na Nemškem sledi, da je od 1. 1882 do 1895 narastlo število kmetij srednje velikosti, dočim je padlo število veleposestev. Ta smer se pojavlja še močnejše v dobi med štetjem leta 1895 in štetjem leta 1907. Celo strogo marksistična „Leipziger Volkszeitung“ je prisiljena, da poroča o podatkih zadnjega štetja kmetij sledeče: 1. Število majhnih kmetij se je izpremenilo neznatno (500.914 proti 522.780 leta 1895, torej pojemek za 1866 v 12 letih; tudi obseg zemlje, ki jo imajo ti kmetje v posesti, se je neznatno spremenil (2,266.106 ha proti 2,131.134 ha). 2. Število kmetij srednje velikosti seje zvišalo najbolj od 328.729 na 383.160 torej za 54.431 in tudi zemljišče, ki je v njihovi posesti, se je povečalo od 6,607.483 A« na 7,738.862 /ta, torej prirastek za 1,097.379 ha. 3. Proti temu se je zmanjšalo število vele-kmetij za 12.135 (od 188.144 na 175.976) in tudi na zemljišču so zgubili 192.001 ha. 4. Isto velja za veleposestvo; njih število se je zmanjšalo za 1273 (od 20.390 na 19.117) in tudi na zemljišču so izgubili 192.011 ha. Pri tem pa ne smemo prezreti, da pridejo kot imejitelji malih kmetij pogostoma v poštev rokodelci, kovači, mizarji, peki, kolarji, gostilničarji, mali mlinarji itd. In vsakdo, ki pozna kmetijske okraje in njihov razvoj, ve, kako se tile krogi trudijo, priklopiti si majhne kmetije, in ravno tako, da smatrajo to za postranski posel, akoravno je morda že dolgo kmetija glavni vir njihovih dohodkov. In ravno tako ve vsak, ki so mu znani razvoji na kmetih, da so se male kmetije nagibale k vsemu drugemu nego postati gospodarstva proletarcev. Ravno nasprotno: Veliki del od njih je povečal svoje posestvo ter vstopil v vrste kmetij srednje velikosti. In tudi ostali so povečali svoja zemljišča. Vkljub neznatnemu pojemanju malih kmetij je njihovo zemljišče narastlo od 2,131.134 ha v letu 1895 na 2,266.106 ha leta 1907, torej za 134.972/ra. Najbolj zagrizeni pristaš Marxove dogme „o osiromaševanju srednjega stanu“ mora v očigled tem dejstvom pripoznati, da korakajo male kmetije naprej proti srednjim kmetijam, da pa ne more biti govora o „proletarizaciji majhnega kmetijstva". Kmetijski. Gospodarske stvari. O perotninoreji. (Piše Fr. Petek iz Prevalj.) Moj namen ni, pisati o velikih perotninarskih zavodih, kakoršne imajo v Ameriki, na Angleškem, Nemškem in v prav malem številu tudi v Avstriji, ampak hočem samo navesti, kako naj kmetje svoje perotninarstvo predrugačijo, da bode bolj dobičkonosno. Dosedaj se kmet za kokoš ni drugače brigal, kakor tedaj, če jo je v posebnem času dobil na mizo kot pečenko ali pa če so mu napravile kokoši kako škodo na njivi. Kmet smatra kokoši kot nepotrebne živali pri hiši. Da so se kokoši še pri naših kmetih ohranile, imamo se zahvaliti kmeticam, ki jih še gojijo in iz doneskov od prodaje jajc in piščancev kupujejo za priboljšek kavo in sladkor, pa tudi sol. Na nekaterih kmetijah imajo kokoši le, ker je to že tako navada in ker so jih že pradedje redili. Prišli so drugi časi. Na vseh krajih se vrši preobrat, hvala Bogu, tudi v kmetijstvu. Kmetu gre danes bolj trda za denar, zato mora na vsak vinar paziti in gledati, kje bi si pridobil kako kronico. Perotninoreja bi mu prinesla lahko na leto lepo svotico, ako bi svoje perotninarstvo spremenil. To, kar spodaj predlagam, izvede lahko vsak kmet brez velikih stroškov. Reklo se mi je, da kmet posebno na Koroškem nima časa, baviti se s to panogo radi pomanjkanja časa in delavnih moči. K temu sam pritrdim, ali kar jaz tukaj predlagam, je tem razmeram prikrojeno, in to se bo dalo lahko na vsak način izvesti. Poglejmo enkrat sedanjo kmetijsko perot-ninorejo. Kokoši so že degenerirane, slabe jajča-rice, ki nesejo k večjemu 80 do 90 jajc na leto in še te v takem času, ko ni prave cene, 5 do 6 vin. eno jajce, torej 4 do 5 K letno. Krma se pa tudi lahko računa letno na 3-50 do 4 K. Koliko torej ostane dobička? Malo ali pa nič-S piščanci je isto. Zgodnja piščeta, ki bi bila za rejo najboljša, navadno prodajo in šele zadnje hranijo za pleme. Navadno še od teh najlepše nesejo na trg, in doma ostanejo same smeti; tako ni čuda, da gre v Avstriji perotninarstvo rakovo pot, vedno manj se je izvaža v inozemstvo. Država stori prav malo ali pa nič za njeno povzdigo. Vse to se mora predrugačiti. Ljudstvo, posebno mali kmetje, se morajo podučiti v perotninarstvu. Da bo kmet vedel, koliko mu nesejo kokoši na leto dobička, mora zabeleževati vsak dan število jajc, ravno tako krmo, katere ne sme nikdar kar tako v en dan tja vsuti, ampak natančno zmeriti po številu kokoši. Vsaka kokoš dobi' dnevno popoldan 30 gramov pšenice ali ječmena, koruza naj se pa daje le pozimi. Zjutraj naj pa dobijo kokoši 30 gramov kuhanega krompirja in 15 gr. pšeničnih otrobov, skupaj zmečkano. Ena kokoš mora dati letno najmanj 120 jajc, jaz sem v svoji praksi imel tudi kokoši, ki so nanesle 200 do 220 jajc, seveda je to bolj redko in je treba posebne pozornosti pri reji. Navadno nesejo kokoši dobre pasme in pri umnem krmljenju 150 do 180 jajc. Za naše razmere posebno primerne so bele „W i a n d o t k e“. Te vrste kokoši lahko vsakemu priporočam iz lastne izkušnje. Wiandotke so velike, finega mesa, jako krotke in prav izvrstne jajčarice, dajo mnogo in velika jajca. Kmetje ali prav za prav kmetice naj svoje kokoši sedaj v jeseni pokoljejo ali pa prodajo in s tem denarjem si naj v jeseni nakupijo te toplo priporočane Wiandotke. Ker so kokoši čiste pasme precej drage, se jih pa naj manj nabavi in drugo leto se itak lahko število iz teh pomnoži. Pripomniti moram, da nesejo te Wiandotke posebno pozimi pridno. Pozabiti pa ne smem še to, da se za rejo naj porabijo zmiraj le najzgodnejša piščeta in le poznejša se naj prodajo ali pokoljejo, ker edino le zgodnja piščeta so pozneje dobre zimske jajčarice. A viso. Št. 2067. C. in kr. preskrbovalno skladišče v Celovcu kupuje pod roko in sicer seno in slamo začenši od avgusta, rž in oves od oktobra 1909, dokler ne zadosti potrebi, najdalje pa do konca sušca 1910 od proizvajalcev in njihovih zadrugah okroglo 200 q rži, 1800 q ovsa, 1500 q sena, 400 q slame za nastelje in 100 q posteljne slame, ravno tako c. in kr. vojaško podružno preskrbovalno skladišče v Beljaku, toda seno, slamo in drva šele od septembra, rž in oves od oktobra 1909 okroglo 150 q rži, 300 q ovsa, 2000 q sena, 400 q slame za nasteljo, 100 (/ posteljne slame, in 550 m3 mehkih drv. Natančnejši pogoji se izvedo na imenovanih mestih. Celovec, 24. julija 1909. C. in kr. vojaško 'preskrbovalno skladišče. Društveno gibanje. Kat. slov. delavsko društvo v Prevaljah priredi v nedeljo, dne 1. avgusta t. L, ob Vs^- uri popoldne javen shod z govorom ter igro „Naj-dena hči“, katero uprizorijo vrla možiška dekleta, in tamburanjem. K obilni udeležbi vabi rojake od blizu in daleč odbor. Djekše. Naše izobraževalno slovensko kršč. socialno kmečko društvo „Trdnjava“ bo priredilo svoje mesečno zborovanje z zani- mivim govorom in tamburanjem velikovških tamburašev dne 8. avgusta po blagoslovu ob 3. uri popoldne na prostem pri farovžu. Vsi društve-niki in prijatelji društva so s tem vljudno vabljeni. Politične vesti. Sestanek carja Nikolaja s cesarjem Viljemom. Sestanek ruskega in nemškega vladarja bo 7. ali 8. avgusta. 28. julija je odpotoval car na Angleško, na povratku pa se sestane s cesa-jem Viljemom. Poljski glas o bodočem parlamentu. Posl. Stapinski, vodja poljske ljudske stranke, je podal v „Neue Freie Presse" med drugim sledečo važno izjavo: „Kar se tiče grupiranja strank v poslanski zbornici, je sedanje stanje nemožno iz sledečih vzrokov: Ako se vse nemške stranke združijo, in potisnejo ob stran nasprotstva, ki jih ločijo, ako se baron Morsey pridruži poslancu Wolfu, ako se poslanec Drexel čuti solidarnega s poslancem Stranskim, ako torej na nemški strani odločuje narodnost, tedaj mora priti tudi na slovanski strani do enakega združenja narodnih strank. Ako se nobena nemških strank noče odreči narodni solidarnosti, tedaj ni nam Poljakom dovoljeno, da slabimo potrebno slovansko protiutežje. Treba je porazdelitve na temelju trdno določenega programa gospodarskega in socialnega delovanja. Ako bi se to pokazalo nemožno, ako bi se vse nemške stranke vztrajno upirale, da se ugodi najpravičnejim željam drugih narodnosti, potem ne strpe tega — ne glede na posledice — niti Poljaki niti drugi zastopniki Slovanov. Vsaj kar se tiče poljske ljudske stranke, moram odločno izjaviti, da ne moremo pod nobenim pogojem ostati v enem bloku z nemškimi strankami proti slovanskim strankam. Prepričan sem, da mnenje poljske družbe soglaša z našimi nazori in da bo ves poljski klub hodil po tej poti, ker mu sicer preti razpad. Program za jesen: 1. Sestava večine zbornice na podlagi točno določenega delavnega programa; 2. primerna pre-osnova ministrstva. Ako se to ne zgodi, je pričakovati bankerota centralnega parlamenta in vsega centralizma". Priporočujemo našim družinam M o tinsko cik o rii o. Razglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. k. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori dvanajsti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg veronauka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se želeučiti nemškega jezika, dobevte m predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kur j avo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 kron, ali za ves tečaj 360 kron. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe r zavodu proti plačilu.) Če ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo : 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali va-riha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma variha, naj se pošljejo do 15. septembra t. 1. glavnemu odboru c. k. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 15. julija 1909. Kaj je novega po svetu. Najnovejše nemške občine v slovenskem delu Koroške in sosednih slovenskih kronovinah so: Št. Vid nad Ljubljano, Cerknica, Jezersko, Škocijan vPodjuni, Lj ubij ana, Žitaravas, Žihpolje, Št. Jurij na Štajerskem, Št. Anton, Muta, Ptuj, —- kot take jih namreč navaja ..Òsterr. Gemeindezeitung“ v svojem seznamu o priliki cesarskega jubileja odlikovanih predstojnikov in uradnikov nemških občin. Koroške slovenske občine je doletela ta redka čast, da smejo blesteti v seznamu nemških občin bržkone zaradi tega, ker nam uraduje kot slovenske občine izključno nemško. Slovenski Ljubljani so pripomogli do te izredne časti bržkone nemški razglasi. Čestitamo! Najstarejši katoliški duhovnik umrl. V Lissovem, okrožje Kulm na Pruskem, je umrl v starosti 102 leti dekan Stanislav Machurski, ki je bil najstarejši katoliški duhovnik na svetu. Odvetnik g. dr. Ivan Fermevc otvori 1. avgusta svojo odvetniško pisarno v Ptuju v hiši zdravnika g. dr. B. St uh e c a. Splošni pokojninski zavod v Gradcu. Večkrat so že opozarjali slovenski časniki slovenske zavarovance pri splošnem pokojninskem zavodu v Gradcu, naj dopisujejo izključno v slovenščini in dosledno vračajo nemške dopise. Z žalostjo moramo pa konštatirati, da velikanska večina slovenskih zavarovancev korespondira izključno v nemščini in da je vrnilo nemške dopise samo pet Slovencev. Vsled tega so prišli Nemci do zaključka, da ne rabijo slovenskega uradnika in sklenili so ga odsloviti. Slovenski zavarovanci in njih delodajalci so krivi, da bomo izgubili edinega slovenskega uradnika pri zavodu in da bo prišel en Slovenec ob kruh. Umrl je v Gradcu dne 25. t. m. v starosti 88 let c. kr. okrajni sodnik v p. g. France H raso ve c. Bil je vnet rodoljub in dober prijatelj koroških Slovencev. N. p. v m. ! Nova planinska koča se otvori dne 1. avgusta 1909 v Koritnici pod Mangartom. Kočo je postavil Akademični krožek Češke podružnice S. P. D. Koča bode poleti oskrbovana. Na predvečer otvoritve, dne 31. julija t. L, je v Logu pod Predelom pri g. županu Černuti prijateljski sestanek. Prijateljem slovenskih planin in neprisiljene planinske zabave priporočamo, da pobite omenjene dni v prijazni slovenski Log in pod sivi Mangart. Izvrstna hran za zdrave in slabotn ^ otroke vsake starost A kateri so v razvoju zž “ ostali. Pospešuje ras mišičevja in kosti. Z; ▼ odrasle. Nr branjuje in odstranjuj kakor nobena druga stvar drisko, bruhanje, čr< vesni katar itd. O grozoviti toči na Štajerskem, ki je kh stila v soboto po Štajerskem, se nam poroča: Dn 24. julija okoli 5. ure popoldne razsajala je grozn nevihta s točo, debelo kakor kurja jajca, po Oi možu, Veliki Nedelji, Sv. Tomažu in Središču. 1 četrt uri so bile uničene njive in vinogradi, kc niza pri tleh polomljena, pšenica in oves pomar drana, /mlačena in v tla zabita, drevje oguljeni Po gozdih je na debelo listja in vej. V Ormož razbite strehe in okna. S tako močjo je bila, d je celo polkna razbila, bolj močna opeka je ka kor prestreljena, zidovi na severni strani razbit kakor v vojski. Še tretji dan so se našli ku; debele toče. Tudi precej nesreč se je zgodili Ljudje so bili po njivah in kdor se ni mogi skriti, dobil je rane. Konji so se splašili in pc lomili vozove. Dva otroka je zbilo, da imata zi vajoče rane na glavi in na telesu. V vinogradih izgleda grozno, vse razkopano, polomljeno in pobito, travniki pokriti z blatom na debelo, ajda zateptana. Ubogo ljudstvo! Letos smo pričakovali dobro letino in zdaj razun rži in nekoliko pšenice vse zdrobljeno! — Tudi iz Dobrne pri Celju se poroča, da je strašna nevihta s točo v soboto uničila vse pridelke. Drag maček. Američanka mrs. Lynas iz Čikaga je kupila te dni v Londonu mačka, za katerega je dala 2600 K. Slovenci, spominjajte se Velikovške šole! Tržne cene v Celovcu 22. malega srpana 1909 po uradnem razglasu : Blago 0( k! 100 kg 1 lj do v ( K j v 80 litrov (biren) K | v Pšenica .... Rž 19 — 21 33 11 73 Ječmen .... — — — — — — Ajda 23 60 24 30 12 15 Oves . 23 — 24 — 8 32 Proso — — — — — Pšeno .... — — 30 47 — — Turščica .... — Fižola rdeča . . — Repica (krompir) . Deteljno seme . . Seno, sladko . . 8 — il — — — kislo . . . 7 — 10 — — — Slama .... 9 — 10 — — — Zelnate glave po 100 kosov — Repa, ena vreča . Mleko, 1 liter . 24 — 26 — — Smetana, 1 „ — 60 1 20 — — Maslo (goveje) • 1 kg 2 60 2 80 — — Snrovo maslo (putar), 1 2 60 3 20 — — Slanina (Špeh), pove ; 1 n 2 — 2 20 — — „ „ surova, 1 n 1 60 1 70 — — Svinjska mast . 1 « 1 70 1 80 — — Jajca, 1 par . . — 14 — 16 — — Piščeta, 1 „ . . 2 60 2 80 — — Race Kopuni, 1 „ . . 30 cm drva, trda, 1 in2 . 3 — 3 20 — — 30 ,, „ mehka, 1 „ 2 60 2 80 — — 100 kilogramov Živina živevage zaklana O 1 od do od do od do •*? 1 v k r o n a h Ph Oh Konji _ — — — — Biki _ - — — — — — Voli, pitani . . — — 66 — — — 2 2 „ za vožnjo 344 400 i - — — — 8 4 Junci 242 1 1 1 Krave .... 180 348 60 — — 56 18 Telice 220 — — — — — 2 1 Svinje, pitane . . — _ ! — — — — — — Praseta, plemena 24 42 — — — — 158 106 Ovce ! Loterijske številke 24. mal. srpana 1909: Gradec 50 22 76 53 15 Dunaj 2 20 17 25 68 Kupim primerno posestvo ali pa vzamem v najem, kjer je rodovitna zemlja. Dobrepolje, p. Radovljica. Fr. Ribnikar, posestnik. V najem se da gostilno in trgovino = ==z mešonim biogom d Grebinju pri Velikovcu. Najemnik mora biti zmožen slovenskega in nemškega jezika. Več pove načelništvo „Hra-nilnice in posojilnice^ v Velikovcu. Prihranite mnogo, aho kupite pri izdoloualcu ! Najboljše, brezhibne in pristnobarvne = ostanke == izbornega kanafasa, oksforda za srajce, flanela, platna, cefira, šolskega blaga, višnjeve tkanine. Wzeta za suknje, izborno odbrane, da se more vsak ostanek izborno porabiti v gospodinjstvu, razpošilja krščansku tvrdka 40 do 45 metrov za 16 kron po povzetju. Dolgost ostankov 6—10 metrov. Hffuénra nffiHWEifls lastnik ročne tkalnice musili illSSl SIBt» in razpošiljatelj Češka Čermna pri Nachodu, Češko. Pravo ime Schichtovega perilnega izvlečka je „Dika žen". Ta je najboljši prašek za namakanje perila in popolnoma nadomestuje druga belila. ^Dobiva se povsod! C. in kr. intendancija 3, voja. K št. 7618 1.1909. AVISO zaradi zakupne oddaje sena, slame, drv in premoga za v postajah : Celje. . . . voj.podr. preskr.v Celju 2. Ptuj okr. glavarstvu v Ptuju Celovec . . d S rH voj. preskrbov. v Celovcu 4. Št. Vid . . . okrajnem Št. Vidu 5. Volšperk . g rO glavarstvu v Volšperku 6. Gradec . . . e O) voj. preskrb, v Gradcu j Radgona . . Ps OJ okr. glavarstvu v Radgoni Kormin . . d obč. uradu v Kormin u 97 Gorica . . . CO -g vojaškem Gorici 10. j Maribor . . Strafi .... preskrbovališču v Mariboru 11. © Sl. Bistrica • rH Ji S-š c ° r— ^ o fan cnffls *z hrastovega lesa, od tudi IY1I12ÌHK dllOK 100 litrov dalje, močne in v dobrem stanu, naj si bodo nove ali stare, za oboje se priporočam. Josip Cotič posestnik vinograda in trtničar, Vrhpolje, p. Vipava, Kranjsko. lajvecja trgom te stroke v Čeku. Modnega in mannfaktnrnega, tu- in inozemskega blaga, vedno najnovejši izbir. Zaloge je stalno v vrednosti 1U milijona kron. Za prodajanje na debelo oddajam blago trgovcem po tovarniških cenah. Zaradi posebno velikega nakupa poletnega blaga bodem letos po zelo nizkih cenah prodajal, t. j. brez konkurence, ker se je tudi cena pri blagu znatno znižala. Imam za ženine in neveste zmerom veliko zalogo in najlepše blago na razpolaganje. Vsi uslužbenci govorijo slovenski. Anton Renko, lastnik trgovine, Celovec, vogel Kramarjeve ulice in Novi trg. Pozor! Sloveoslio podjetje! Pozor! Siauneinu občinstuu se priporoča dne it. febr. 1909 na nono ofuoriena velika mannfakinrna 1 trgovina ----- Franc Souvan stat | u stari Soóuanoui bili na mestnem trgu št. 22 = u Ljubljani = JCranilno in posojilno društvo v Celovcu i/ o/ /z/o kmečki kreditni zavod za Celovško okolico Pavličeva ulica štev. 7 uraduje ob četrtkih od Ve 10- do 12. ure in od Va 2. do 3. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. 4 i/1/ /Z /G Društvo jamči za popolno varnost vlog s premoženjem vseh udov. Zaradi zelo velike zaloge oddajam po jako znižanih cenah najboljše ji *«!? ™ za rabo na roko in gepelj, čistilnice od mmmm SirOjE najpriprostejše do najfinejše vrste, sadne in grozdne mline, stiskalnice za grozdje in sadje, kakor sploh vse poljedeljske stroje in jamčim za dobro kakovost^ Trgovino z železnino ..lecfcur" F. Majdič, Celje, Štajersko. Traverze, cement, strešno lepenko, sploh vse stavbinske potrebščine, umetna gnojila vseh vrst, posebno sedaj za ajdo, prodajam po najnižjih cenah. Slike in ceniki poljedeljskih strojev zastonj in poštnine prosto. Tovarna glinastih izdelkov F. P. Vidic & Komp.? Ljubljana ponudi vsako poljubno množino zarezanih strešnikov (^^1) čs,. zidarske opeke, peči itd. Na zahtevo pošljemo takoj vzorce in ponudbo. Podružnica Ljubljanske kreditne banke o Celovcu Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni fond K 300.000. od dne vloge do dne vzdiga. Denarne vloge obrestujemo po Koloduorsha cesti Iteu. 27. Zamenjuje in eskomptuje [izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti knrzni izgubi. Vinknluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. .... Sskompt in inkasso menic. — jBorzna naročila. :=ZZI Centrala v Ljubljani. Podružnici v Spljetu | in Trstu. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8’— za kom. Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad. Prodaja vseh vrst vred, papirjev proti gotavini po dnevnem kurzu. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Otmar Milialek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.