Jugoslovansko šolstvo. (Govor g. državnega poslanca dr. Gregoreca v državnem zboru dne 17. februvarija 1896.) (Dalje.) Rekel sem, da se Ijudske šole v Trstu, na Koroškem in Štajarskem zlorabljajo v potujčevanje našega naroda. V Trstu in v Gorici je uradno čez 1000 slovenskih za šolo godnih otrok, vendar dotična mestna zastopa ne storita svoje dolžnosti in ne ustanovita primernih ljudskih šol za slovensko prebivalstvo. Na Koroškem jc 24 takih šol v krajih, kjer biva od 30 do 90 odstotkov Slovencev, v katerih se nahaja 311 slovenskih otrok, ki pa se le v nemškem jeziku podučujejo. Enakih šol imamo tudi na Štajarskem 22; posebno ob jezikovni raeji in v nekaterih trgih, in sicer jih imajo naslednji kraji: Lučane, Rače, Špilfeld, Sladki vrh, Apače, Radgonska okolica, Jarnej, Muta, Vrate, Marenberg, Pekre, Studenci, Radvanje, Razvanje, Ljutomer, Ormož, Štore, Vojnik, Vitanje, Laško, Sevnica, Konjice. V teh šolah je vse nemško. Vsaka slovenska beseda je izključena, da, celo v vest tako globoko segajočo spovedno molitev se morajo otroci v nemškem jeziku učiti. Okrajni šolski nadzornik, ki ne sedi daleč od mene, je enkrat tako šolo obiskal in opazil, da slovenski otroci tam čisto zastonj sede. Niti iz enega otroka ni mogel spraviti celega stavka. Zato je predlagal pri šolski oblasti, naj bi se vendar vsaj v najnižjih razredih pomagalo otrokom v slov. maternem jeziku, toda nemška šolska oblast je to naravnost odbila. Nj. ekscelenca sedanji g. naučni minister je takrat, ko je bil prvikrat minister, poslal izbornega šolnika in vrlega avstrijskega domoljuba g. dr. Jarca za deželnega šolskega nadzornika na Štajarsko. Ta mož je imel ta. edini pogrešek, da je tudi proti Slovencem hotel biti pravičen. On je te šole popolnoma obsodil, rekoč: >Te žole niso vredne, da solnce po njih sije.« To so mu v Gradcu zelo zamerili; moral je za vlade naučnega ministra Madeyskega svojo ožjo štajarsko domovino zapustiti in svoj prostor prepustiti novemu deželnemu šolskemu nadzorniku, odločno nemškemu Linhardu. Te ljudske šole prav za prav niso prave ljudske šole, nego očitne ponemčevalnice, in za to iman dve prav izborni priči. Prva je g. dr. Foregger, celjski poslanec. On je lani v tej visoki zbornici stavil vprašanje na vlado o dozdevnih nepriličnostih na novi nemški šoli v Vojniku pri Celju in je označil vse »učence te nove šole kot nemške«. V tej šoli pa je 17 nemških in 62 slovenskih otrok. Tudi nova nemška ljudska šola v Ljutomeru ima le 14 nemških učencev poleg 69 slovenskih. Vendar je druga moja priča, neki g. Dulai-, podpredsednik neraškega šulvereina, pri božični slavnosti pred temi učenci govoril o nemškonacijonalnera čustvu in izrekel upanje, da ti učenci in učenke postanejo kedaj krepki nemški možje in nemške žene. To je vendar najbolj očitno ponemčevanje. V trenutku, ko stopi slov. otrok v tako šolo, ga iztrgajo slovenski narodnosti in ga izročijo nemštvu in ga tudi kot nemškega smatrajo. Takih šol noce naš narod in proti njim vedno protestuje. Take šole so na-3emu ljudstvu le vsiljujejo, večinoma jih mora naše ljudstvo plačevati. Te šole so delo naših narodnih nasprotnikov, naših narodnih odpadnikov in c. kr. šolskih oblastij, so delo bivšega štajarskega namestnika barona Kiibecka in koroškega deželnega predsednika Schmidt-Zabierowa in njunih okrajnih glavarjev, so delo izključno nemSkih deželnih šolskih svetov v Celovcu in v Gradcu in deželnih šolskih nadzornikov Gobanca, Zindlerja in Linharda. 0 Gobancu ne bom dalje govoril, ker sem že ob drugi priliki svoje mnenje dovolj jasno izrekel in utemeljil. Glede na deželnega šolskega nadzornika Zindlerja pa trdim, da nikakor ni pripraven za nadzornika gimnazij, ker je le matematik, a ne jezikoslovec. Nam Slovencem je bil že od nekdaj zelo sovražen in bo tak ostal do svoje smrti. Iz najnovejšega časa nam to potrjuje Celje. V prvi razred tamošnje nemške gimnazije je bilo 64 učencev vsprejetih, in takoj je deželni šolski nadzornik Zindler ukazal razdeliti prvi razred v dva razreda. Toda 89 učencem nove slov.-nemške gimnazije te dobrote ni privožčil. Ko se je imenovanje novega deželnega šolskega nadzornika Linharda objavilo, zavladalo je veliko veselje po nekaterih nemških listih. Pozdravljali so ga odločno nemškega moža. V tem oziru se ti krogi niso motili, kajti takoj je začel novo šolsko vojsko proti nam Slovencem, v kateri se je zelo odlikoval po svojevoljnem in nepostavnem postopanju. Šolski zakon deželnemu šolskemu svetu ne uovoljuje pri nastavljanju učiteljev odstopiti od zakonito sestavljenih ternapredlogov dotičnih okrajnih šolskih svetov. (Konec prih.)