Plačann i gotovlnl. XVII. leltnlk. 1939. m&rclul 20. 4. numera. Mesečne verske novine. Vu imenl prSkmurske evang. Sinjorije redite! Cejna na cejlo lato 20 Din., v zvdnstvo 30 dln., 1 vSdavnlk t FLISAR JilNOŠ, v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din. Murska Sobola. izhaja edndk na mčsec. Ček računa št. 13,586; imč »Duševnl Hst" M. Sobota. Naprejplačilo gorivieme vsaki ev. dGhovnik i vučitel. Spunilo se je. HARI LIPOT, ev. duhovnik. Na velki pčtek žalosti svetek svetimo. Krščanski svet velkoga mrtveca ma. Ver-niki z svojim poglčdom na Golgoto gleda-jo, gde človečanstva Šredbenik med špot-livim smejom svoji neprijatelov trpi križa britko smrt. Kakši nezgovorni, velki raz-loček se nam pokaže z Golgote. Na križi nedužni agnec Boži, ki sebč gorialdiije za grehe etoga sveta, pod njim pa človeča htidoba, čarna nezahvalnost, ki na Golgo-to odvlečč i na križ razpčti svojega Odku-pitela. Na križi Jezuš, z Njegovi oči tudi zdaj dobrota, lubčzen i krotkost sija, pod njim pa odnorela vnožina, ki kriči i grdo preklinja Boga. Na križi Jezuš, ki ešče med smrtnimi bolečinami moli za svoje nepri-jatele, za nji prosivši od Boga odpuščanje? pod križom pa vesčli popovski vlddnicke, ki nemrejo Jezuši odpustiti Njegovo čistost i nedužnost. Te velki rdzloček se ešče bole vidi, če nazajgledamo na cvetno nedelo. Tam so z palmami, z rožami, z cvetjom potro-sili Njegovo pot, zdaj so Njemi pa trnjavo korono položili na gldvo. Tam so svoje obleke prest^rali pred Njega, zdaj si pa Njegovo obleko delijo. Tam so ga pozdrdv-lali z navdDšenov hožanov, zdaj pa kričijo z besnočov : raspi ga, r^spi ga. T^ so Nje-mi Davidov tronuš pontidili, zdaj so Njemi pa križno drevo postavili. T6 rdzloček je ešče v^kši, č^ si na Jezušovo rojstvo misli- mo. TL so nebeski angelje dičeco pesem spevali, zdaj pa zemle slabi črvovje pre-klinjaio Njega. T€ se je vsem Iiidčm rair i dopadnenjč glasilo, zdaj pa to goripos-tavieno križno drevo človečo hiidobo i ne-vošččnost glasi. Te lepa sv^tlost obsija kmično noč, zdaj pa svetli dčn postane Čarna, kmična noč. Te se je v radosti od-prla nčba, zdaj se pa v strašnoj bolečini strosi zemla. V tej velki rdzločkaj se pokaže Jezu-šova žalostna tragčdija, od štere žalostnej-še, tužnejše ne pozna svet. Te strašne tra-g^dije zadnji akord naznšnjajo ete Jezušove reči: Spunilo se |e. Spunilo se je, v toj reči se nahaja naše krščanske vere cela vsebina, punost odKiipitelstva. V toj reči se vidi Boža nezgovorna milošča i smile-nost, Jezušova sebč gorialduvajoča iiib^zen i dika. Kak se že v mdlom semeni nahaja celo drevo, tak se nahLja v toj krdtkoj reči že cela biblija, celi evangeliom, nčba, zveličanje. Čloyek je včkše, znamenitejše nigdšr ne povčdo, kak JezuŠ z tov rečjov, nigdar se je ne čula iz človeči vtist, bole žalostna i donok tak preveč trčštajoča reč. Spunilo se je! Ali ka je tisto, štero se je spunilo? Spunilo se je živlšnje, tr-plenja, mantre, žalosti puno živlenje, štero je človečanstva Odktipitel mogo prenašati. Spunila se je tista pot, štera je od Betle-hema do Golgote vodila, štera je tti i tam z par rožicami, ali večinoma z trnjom bila potrošena. Spunilo se je tisto velko trple-nje, od šteroga je včkšega nišče nž noso. Stiin 38. DOŠEVNI LIST marciuš 20 I to se je tak spunilo, da je Jezuš z celim svojim živlenjom samo nebeskomi Oči s?u žo, tak da je trplenje ponizno i tiho, brezi vsake tožbe noso. Na to svojo zemelsko pot se nazajzglčdnovši pravi na križnom drevi: Spunilo se je. I nagnovši glavo, ta je dao Oči svoj dtth. Spunilo se je! Zarazmimo i zaprimo v svoja srca našega Zveličitela tč reči. Dosta opominanja i navuka zdržavajo v sebi za nas. Ar tiidi naše živlenje se spuni pr-vo ali sledi. Edn6k minč vsa radost i blaj-ženstvo, mine smeh, trplenje, žalost, zmen-kanje, stradanje, kak sv. pismopravi: I li-ki je goridjano Itidem ednok mreti, potom pa sodba. Ednok se tiidi naša glava na vekivečen počinek nagne. KristuŠov križ, KristuŠova smrt nas naj opomina na pre-menlivost, da naj mi tak živčmo svoj žitek, tak hodimo z rožami i trnjom posipanoj poti, tak prenašamo bremen svojega trple-nja, kak jezuš. Naj potom tudi mi tak mir-no i bJajženo leko nagnemo svojo triidno glavo na groba tiho postelo, kak Jezuš tam na križi. Pregovor tak pravi: Vse je dobro, če je konec dober. Našega žitka vsebino, ali je dobro, ali slabo, blajženo ali neblajženo, tiidi samo konec, smrt pokaže istinsko. Is-tino rea tisti indašnji moder človek, ki je to pravo: pred smrtjov je nišče ne b!aj-ženi. Mogoče edno ali driigo živlenje ne-voščlivo glčdamo zato, ar njemi nikaj ne fali, ar vsega dosta ma. Ali je resan blaj-ženi, to se samo tam na smrtnoj posteli pokaže. Tisti biblijski bogatec je v svojem živlenji tiidi dosta nevoščlivi liidi meo, ali kakša žalostna je njegova stava v smrti i po smrti. I kelko ltidi je že bilo i kelko ji jeste, ki prdzno, brezi cila bodoče živ-lenje se samo v smrti poka"že Mirno, bl&j-ženo mreti samo li on človek zna, ki je plemenito zvojskuvao svojega žitka boj, ki je pošteno dokončao svoj zemelski beždj, z ednov rečjov, ki je v Kristuši živo. Ali tč reči: Spunilo se je, na Jezušovi viistaj ne pomenijo samo telko, da se je dokončalo, dolizaprlo eto zemelsko živle-nje, nego ttidi to, da se je dokončalo tisto delo, z šterim je Njega nebeski OČa zavii-pao, to je odkupitelstva veliko, odičeno delo. Cena odkupitelstva je plačana za greh človečanstva, dokončalo se je zmlrjenje med nebov i zemlov. Vrata piingrada so znova odprla, štere so se že ednok zavolo človečega greha zaprle. Jezuš je odkiipi-telstvo prineso z svojov nedužnov krvjov i to zato, ar je bogao Boga i iiidi je pa preveč liibo. Zato je leko od s&be pravo: OČa, delo sem skončao, štero si meni dao Tre deklin hištoria. Pisala Gyarmathy Žigtnondova. — Poslovenčo F1 i s a r J an oš, vp. vučitel. (Nadaljšvanje.) III. Čarna deklina. Irma se je doli prfgnola i spogtedila ga je, Pod \€m $o mater doli porncgli z koCfija. Zšdy-jova sc je djflgoga hipa na Ž*lezaoga nasian Jala, ki jo je skoron neiao do borcv{ž tla. Zda sc je celo nači zgOdilo, z-bladnim pogl^dom se je vkraj obrnola od ?n!ad^tica i Mtrgjtko je pri-jela za ramo: — Zda že ffltim teiiko moči, ka se lehko na tčbe ludi naslonim, niojai či I Sli so, zanjimi sta sfa"paJa Irma i Železen. Zšdyjova se je naza zg!6dnola i konižj z zakii?a]6čov r#zdrastieno$tioy je Irmi pravla: — Idi napre zpsora! Itma se je ožaifla; ali mladeaec je niti na patr.et ne vičo i navelki je sopo po deždžl bal-zamni spar. Vu globokcj pedne ltgi je iurnela Simoš tekoča i na pcčin bregšj so se be!e skorje fužne, stare breze nanizš*/ale ober voč€ Gder gder je ložno bičovje plczHo gori po Škrilevkaj, io^ečc se zs breze. Tams gde bliščeči džiiadžni prah seja i vu krepkom obračaji se lamle štimeča vo-da, jc na edno raegnenje postano te nilsdenec; vu globokom presekaji vdiljek gl^da vu bajžvrn snežni kraj i oči se njemi biiščijo od radosti. Margitka doj posadi mater, poniidi nje frii-ko ?odo, poildta ji rok^: — Tak mama, tak, draga niama! Počivaj-te, dokeč vam mi bomG CtStje bt&\L Vsi trije so ili i kak pobčrajo cetje, Mar-gitka čercs dcsta spiiivanja mi, naednok ^eiiko intcreseranjc rca za LJnndja znanja; ni!sdčnecf kik zgotovnostjdv notri pokžže poleg fainilij c^etje, se nitj neiomnl, ka je deklini sploj edno, kšterojkoli firailjji se drži, ta pepčlna levendu-la, ali te svckel, zeleai plezeči nara*, vu tom marciuš 20. DOSEVNI LIST Strdn 39. naj je včinim, pravično i ponosno je lcko na križi spregovoro: Spunilo se je. Spunilo se je! Oh strsnimo se mi vsi, gda to reč slišimo. Ar je Jezuš zavolo naši grehov trpo i mro. Velkoga petka križno drevo nam sveta, človečanstva hlidobo po-kšže. Velkoga petka trpčči Bpži sin nam tttdi od naši grehov govori. Ar je On pre-bodjeni za našega prestoplenja volo i za naši nepravičnosti je vkiipzmoždženi. T6 mi vsi prav moremo v sebi občutiti i va-dliivati: Jezuš je ttidi moj greh noso v svojem teli na križnom drevi, tiidi moj greh je bio vzrok Njegove smrti. Eden nemaren mladčnec je z svojim lagojim oponašanjom dosta britki skuz i bolečin spravo svojoj dobroj materi. Za-man so bile materne prošnje, opominanja, skuze, nikaj je ne pomagalo. I da bi ešče bole slobodno leko živo, da bi njemi naj več nišče ne zapoveddvao, zato je zapusto roditelsko hižo i odišo je v eden veliki varaš. Lublčna mati je dosta jokala za si-na, dosta se je žalostila, pisala njemi je, naj se vrne, naj naza"j domo pride. Ali on je svojoj materi na njčna liibezniva pisma niti odgovora ne dao. V toj duševnoj ža-losti je mati težko obetežala, vlegla je i več je ne goristanola. Sini so telegrafirali, da je njegova tnati doma na smrt betežna, sin je zdaj resan domo prišo, ali t6 dobro mater je že samo mrtvo najšo. Gda je tam stao pri njčnoj škrinji, pri globokom gro-bi, gda so grude na njegove materč škri-njo kdpale, je tak čuto, da bi na njegovo srce k&pale, zdaj začne od bolečine j6kati i v grob šče skočiti za materjov kriččči: Jaz sem vmoro svojo liibleno mater, jaz sem bio njčni morilec, Oh kelkokrat tiidi mi zbantiijemo našega dobroga nebeskoga Očo, kelkokrat sprdvimo žalost, bolečino Jezuši. Oh kelkokrdt ne posltišamo na nje-govo reč, na njegovo prošnjo, na njegovo zapoved. Vsaki od nas se je na svojo pot obrno, na pot greha. Zdaj gda si na velki petek postdnemo pod Jezušovim križom, zdaj moremo občiititi, zdaj nas diišnavest na to more opominati: Jaz sem bio vzrok Njegovoj smrti, zavolo moji grehov je pri-šo Jezuš na Golgoto. Oh Gospodne Bože, oh Kristuš Jezuš odpiisti mi moje grehe, smiluj se nad menom. Tareč ,,Spunilo se je" nam ne poka"že samo vzroka, nego tiidi cil. Ar je Jezuš ne samo zavolo toga vzčo na sebe bremen naši grehov, da bi stem zadovolo Božoj pravičnosti, nego tudi zdto, da bi Boga zmero z nami, kak Ežaiaš pravi: I rane Njegove so naše zdravje. Tak je, Njegove rane so za nds pravo vrastvo i zdravje, iz strani je z cela demukižtna; vse namenjavanje nje je td, kak najbliže k-sebi držati toga mla-d6nca, sebi ga zagučfije z ceia z^vnogim pitanjetn. Medtem Irma bitro pobdra cvefje i Margit-ka nje skriči: — Jaj da gedrno berčš, ti Irma, kelko si že nabiila, daj meni ludi nilterno betvo. — Ta ti je dam vse, tak je ti sLraa maš iego materi \k nesti. Da vsigdžr povčm, ka smo je vsi vkiip brali . . . Malo ?Lkaj, preci je prek vzemem, ali zda mo bežala, ar znam, ka v-ednom meiti ešče dosta lepoga cvetja jeite ... hodta vidva tiidi... I na Železnoga se je zg'čdnola, zoveča g* z-blis^čim pog^dom, potom je odbežala Mla-dčnec jo je nasledOvao; ali Irma je v-drflgi kraj ila i stanola je na brega* pečini i vu vodo se jc zsg'edala: na ednom mesti se je Samoš sveklo-čarna vidla, ono krpo je glčdala i mislila si je, ka je tam tUdi tak krištalj čitta voda i raed sve- klim kamčnjem ravnok tak bistro plavajo pistrang ribe, kak indrf, ali od peSine s^nce to nlgdar nemre viditi . . . na n;^no srdc^ tudi gori vrže njčnoga obraza čarnost tenjo i od toga nevidijo i niti nevcrjejo, kaj tatn tudi jeste svekiost i cvžt . . . Vu rdki držeči piiiel doli dene na me-hori i sunčevnfco na njega pokrije i pa se vu vodO zagMda. Ednok se samo strosi i zagfčdne za hrbtom mater slžti, itera razdrastiena erčč: — Ti lepo berei meni cvetje! Tak icm mislila, ka ti tudi pomagai Margitki . . . ~~ Berem mama. — I doli pokrito deždžčv-n/co dale dene i te lepi pfišlič se (am lešči pred roaterjov. — T6 si ti braia, kapa Margitka? — Mogoče ona ttidi bere . . . tamta je be-žala . . . i pravla je, ka tatn dosta cvetja jeite. ~ Poglednem jo. Ti samo ostani tfi . . . moč si probatn. I kak je začala idti, je zaistino ne čfltila slabosti: nikša mlsel je jo goala. N6 Stran 40. DOŠEVNI LIST mšrciuš 20. Njegove smrti za nas odpuščanje, žitek i zveličanje prihaja. Golgotov križ jetak ne samo edna velika tožba, nego tudi porok Bože milošče. Od tam se našega dobroga, nebeskoga Očo krotki, topeo pogled sme-jč na nas. Kak toga poglčda svetli žarki presvetijo Jezušovo dolitekočo drago krv, tak se nam poka"že potišanja, mira svetlost. Tudi na to gledoč stoji Bože smileno obe-čanje: I teda se spomenčm z mojega za-vezka, šteri je med menom i med vami. T6 pa vidoči, to znajoči i Čutčči, hvala i radost more napuniti naše srcč te, gda se na Jezušov križ zglednemo. Radost i hvala, da je Bog, kak naš dober i nebeski Oča, kak Oča zapravlivoga, lagojega sind nas znova na svoje lubeznivo očinsko srce obino. Za hvalo bomo pa tak meli vzrok, če smo se prvle pod križom vozjokali i radost za volo našega odkupiielstva samo tak postane prdva i popolna, če je naša pokora za volo naši grehov tudi prava i popolna bila. Treseti srebrni penei* D&al je skazlivi, ialen kfii, čQti je, liki kače skriven sik. Treseti srebrni lažas je premalo zi Gospodna žitek! Judai tam pri cerkveni dveraj sedi, vfista gible, brojf, vu sebi guči: desčt .... dvajsti .... tresti. Judai z trestmi Ižžjaši clnka — srdce lužno, — ofi so krv&ve! Skrvavile so i Gospodna! Čuje v edno korbača ščukanje. Srdcd njemi raantre čr?jč vrtsjo, v-edno čte, kak Ga skorba^om ščukajo desčt .... dpajsti . . . tresti. Pred c^rkvov se golob odavcov pogodba čfije, vi5st ncoblrudna, Nega konca penez menjavcov, prekapča se ncsi nemudoma. Za deset> dvajstl, tresti poniijajo, Judaii se lampe vedno giblejo: desčt .... dvajsti .... tresti. Pod bremenom je vkiiper spadno, obraz njemi obleja$e skuze. ,,T6 skuze doj ne zaperčjol" Počinka tak nindri naidti nemre . . . Po kolenaj kleč6č ide k oltšri, z vustami ešče i tam vedno broji: desčt .... d?sjsti .... tretti. V cerkvl se žoložme spevajo, diko davajo Gospodn! Bugi. Njemi to več ne da lehkoto, če bdr nebžsa odprčjo gori. BTi si zadomesHtel, Bogl* — spevajo.. I kak v sebi mrmra, ga vsi giedajo: desčt .... dvajsti .... tresti. nje je trbelo daleč idti: pri cdnora drevi je sia" nola, zlecala se je i obraz se nje je ožaro. Na niiterni stopaj tned drevjem je Margitka doli vtrgnola eden nezabek cvet: — Jeli bar, ka je lepi ? — i kak je to pi t*l?, celo blfizi se je nagnola k- mladčnci i miio ga je glčdala vu oči. — Lepi je, ali da td kafe, ka že nede dosta cvetji cvelo; ar je lii jes^a . . . — No — to nsj nepršvijo! Neičem leta preraiojcnoiti! — Pa ono donok premin^, kak vie drflgo premin^, Na teliko liibijo leto ? — Liibim je, rada je niam! I njenoga gJa" sa prijiznost, slvi 6Ci topla sveklost je bogme, bogme ovadila, ka ona Jfibim" reč je ne prc-rainočemi leti bila povedana. — Pred mšterjov sc je čisto vldlo delo; ali mlad^nec je jo poleg r^čl vz6o i samo te je čuto nika trosečega, gda se je pla?a rcala gliva njegove brade teknola, kak njemi je cvčt vu gombe liiknjo vteknola. — Či je to te siedjen cvSt, obdržte ga za spdmenek. — Hvala. Deklina je mogoče toplešo zahvalo fškala, ar je hitro nazdrt stopila, potom se je doj pri-gnola i k^žarečemi obrazi je pritiskšvala nje iQr-ki list.. . Ali ne je pitala, k šieroj familiji se drži on brnžsti, velke žile majači list. Zadyjova se je jako zedreznoia i naza se je povrnola: rada ga ma! — rada ga ma! — S^mo ka te samar tO eiče neve . . . No, naj niti neve nigdžr! Kak velka sreča je, ka je ešče n^ prckesno. I to tudi onoj do-brotivnoj, vrloj Mini ma zahvaliti. Ali zda pa naj se samo nesomni toga nakeliko je postrah-šfia tnater^ srdc^. K Irmi je ila i nenavadno krotko jo je pitala: — Irtna, gda tak razidete, kak da pa pridete nazžj vkuper? Ar k-meni vsigdar vkiip pridete. — Leo a pošlem za njima. m&rciuš 20. DOSEVNI LIST Stran 41. Ti treseti peoez srebrni raztori: *Tfi so, ne mi je trbej!" Prefcldta veke vora bojdJ, zaka sem nedužno kr? odao v nje! ,,Nesi peneze! Tpoji so, kr?i cena!" Nazaj \t dajo, neposlfihšajo ga: ... d?ajsti . . . tresth .sAh, neda se tu odpiižčenje!:: Ka je tu iskao, pokoj tam najde. Bežis iSče oslobodjeaje, dokeč ga smrt ne zaprč, v grob prlde. Krvi cčna na cerkev neszci idti: kflpijo tak za njo zemlo k brfitivi, plačajo z% to: deset . . dvajsti . . tresti. (Szdsz Belo) Poslov. F. /. Modrost križa. Nega ešče ednoga znamenja, šiero bi človeki teiko dalo za misliti, kak znamenje kiiža. Tam stoji na Golgothi i vrže svojo senco na vse stotine človeške zgodovine. Nega dobe, v štcroj človek nc bi obračo s^cjega poglčda proti križi Golgothe. N>žče nemre mimo etoga križa, nišče se ga nemre ognoti, vsakši more iskati odgo?or na pitanje krlža. Pfidejo raodri, ki se pozvane Čutjo za dtfi ge mlsliti; prldejo vnožlne, ki poraviajo modrost oni velki mislecov i vsi ^e hvžlijo: mi smo re- iill skri^nost onoga znimeoja, mi smo presvedli kmico sence, štero križ Golgothe vrže na člo-večanstvo. Pridejo raodri i pravijo: krlž je znamenje trplenja; kiiž fccile tebl, o člo?ek vsej vremenov, ka te steza zemelskoga žitka ne vcdi samo na s?etle v^sins zadovolstva, mira 5 radosti, nego od Časa do časa te zspela tudi v k?BiČne doline skrbi, žalosti i plaksnja. I č!oveč^nstvos veselo, ka je zdsj zarazmilo križ Golgothe, ne obirudi ponšvlati: Tak je: žalosten koncc onoga Jezuša z Nžzareia je ogledalo v&ČSoveškoga žorša, Sreč-noga opomiaa: pazi se, žitek \M\ Ub\ priprd?la tvoj križ! Nesrečnoga pa trošta: nt vcagaj, nej si sani, preraztni, ka ffioreš Upttl i eto znanje te Laj pomiri! I pridejo drugi modri i g-asijo: križ je šo-la za vie? kl z novlm? mislim?, z Rdvimi spoz-nanji st6;>»|o pred človečanst?o Znajte vsf, ki po no?i potaj §?6te voditi človeka, ka te satrio prek križa. prek trp'en]a pr^šli na cil! I ogtesi se diigi f^d s«edokov — gospodarskf, politični, zaanst?eni i verski voditeije človečanstva — go-vorčči: Istino mate, Nas vse je dojšo šorš na-zarenskoga tesa5a. Ml vsi smo mogli trpeti za svoja spoznanja, rni vsi scio mogli nositi križisfine. I piidejo t?^tji mOdrl gavorčči: križ i vse trplenje na etoj zemli je sad blodnosti, sad ne-zndnjs. Odpravte blode, presvetite člc^cka i križ Golgothe se z?u!I; nede aad nažim žitkom več etoga kffličnoga znaroenja! I e(e modrijane po- — No, pošii ga zda tiidi. Leo je omurno 16 maraa si je naza legla na ležilče i čakala je. Č&kala je kekda zda pri de pred njo, njena liibl^na či? Ravno tak, kak driigdč: ožarjena z-dosta cvetjem. - Eti m&jo mama i pokriia je žnjirn dta go matno. Nikeliko ji je gori na bore povesila: naj cvetžjo zda te vsigdar zeldni borovje tudi, to jakie je pa ta dala \u matere blede male roke: — To setn pa mami nabrala! I te je niama na Železnoga vrgla pogled i varala je na njegovi prsaj »nezabek" c?et i že« lela bi vse cvetje vu'ird!e dekline blišf^či obršz včesnoti. Gorčči čemdrje, šteri so se proti nj^ ltibeznike zbudili vu nje, so čudni pliv tneli na njeni beteg, zda je že nikie slabosti ne čutila, klrmi se je obrnola: — Poj, daj mi se ramo, zda bom pš z-tebom ila* Mlad^ncc je nika nenavadnoga ne vido vu tom, ka ednok z ednov čerjov, drugoč pa z tov drugov se da pelati. Margitka je pa dosta bole biia z srdcom zsposiana, xak pa ka bi nakoga pa*zila; ali (em bole se je sahsila I-rra Kak je viditi inama so čemerni na Margftko; Bogdragi zaka? I te je jo edno potvarjanje, nikia raantra-]6ča misel napadnol?. i dale je ne vupfila ziska-vati, ka zaka bi bili mati na sestro čemerni? Hej! Nakeliko bi se radiivala drfigoč etoj materinskoj zavupnosti i zda jo nakeliko mantra to! Zaman je probala od sebe odvrnoti to mi-sel, nika je ne vsialo. Tak se je trapila, dokeč so se z temnoga loga ne vopripeisl«, te se je pred njirni vidia \&& i sfžra indašnja kurija, kak je od ovi difigi raali hiž više stala i na njebeli stenaj bodočega divjega trsja venjige so se od zahajajdčega sunca leščeči tra"kov žarile, na ed-nok je vie čisto stalo pred njov. Zakaj bi tajila sama pred scbov? Mati je na pamet vzela, ka se Železen i Margitka radiva mžta, tak de nje po etom pri|etoeii te indašnji, stšri hram, z in-dainjim ogradom i stvarmi: či je že ednok ko-nec onoj lOpoj seoji, vu eti de iskala i mela ra-dost i ofavlanje. Ali zato je srdcč jžko bolelo i njč bledost je očividna bila. Strdn 42. DUSEVNI LIST mLrciuš 20. zdravla največ ludi: du?o srno vas že čakali, odkiipitelje sveta. Istino mate: porGšrao to sfa>o i zidajmo edno novo človeško diiižbo! Šio de, vej je človek dober, samo povčiti ga trbej. Zna-nje nas odkupi od trplenja Zaamšnje križa pa nede duze obsenčilo našega žitka ! — AU zaman je vsa modrost ludi, Znanje ne-de odktipilo čioveka. Ešče tak velka civilfzac ja ga nede srečnejloga napravila. Križ nara ostane. Križ de mogo nositi človek, dokeč de samo živo na zemli. Ali blodite ftidi vl, prvi i drugi mo-drijani! Tiidi vi aemrete Jezušovoga križa od-praviti! Zaraan trpite. Vsakši de samo svoj križ noso. Križ Golgothe na veke samo Jezuiov križ ostane. On ga je pa nej noso nam na peldo, nego nara na odkfiplenje. D. Tak lubim Te. FRIDA KOVATŠ. V Betkhemt se je narodo, prlneso nam je bldjženstvo, na Golgothi je mogo mrett, prelejo tam to krv sveto. Od smrtnih grehov nds odkiipo, na krlž razpetl mantrao se, ranjene roke je razprestro: »Glej, človek, glej> tak lublm Te*. I v slednjom teškom smrtnom bojt je blla žela njegova: nOdpiistl Oča, ttm nesrečnim, poddri njlm odpiiščanje". Če hodlmo zdaj ml nesrečni po teškoj potU GolgothU te bojmo mlrnl, vdant, stdlni, pokornl njegovoj vo//. Naložmo si te krlž preteški, znamenje vo/e njegove i srce naše naj prepeva: »Glej, Jezuš, glej, tak liibim Te\ Stop edne diiše na stezo resnice. Pod etim titulom spisuje svcje borbe za fstinov Weššelčny; MikloS evangeliČaniki duhov-nik>kand*dat, bivši ritn. kaih, plcbanoš. Ete k nam povrnjeni dfihovnik je zdaj 35 let star. Po svojoj velikoj rnaturi je v Rirai na vsevučilišči zvršo svoje včenje. Po svojoj posvetitvi za du-hopnika je v Egri i v Segedžni bio profesor ve-ren^vuka, predgar i voditel Collegiuma Emericu-ma. Svoje dužnosti je vsigdar odlično i pohval-no spunjavao. Njegovo omurno vlečenje k pro-teštantizmi se je pred letami začnolo, gda je vu dotikanje stopo z ednim biviitn svojim soiolcom, ki je tOdi r. katholičanec bio, zdaj pa je obč-nomi pošluvanji se veselžii proteitantni duhov-nik v Budapešti. V jeseni 1936. leta je v Kana-do prižao za duhovnika i 1938. dec. 9 se od-povedao z plebanoške službe i prestopo je na evangeličansko vtro. Zdaj na Kanadskoj e?ange-iičanskoj teologiji ta potrebna dopoinilna včenja dckon^va. naj potom kak evangeiičanski dQ-hovni paster glasi povsedi Kristušov sveti evan-geliom. (L) 12. Dnes nebomo ili na izlet — je pra?la Za dyjova, na drflgi d^n — več pisera mi trbe pfsatf. To prvo pismo je k-Železnomi šlo, zahva Jila njetni je, ka se je dotegamao trudio, &r od-potujejo; i tak dobro zna, ka mladencc tfidi mo-re idti, kak samovolec na velko raujitro. Potom je možčvi pjsala edno silno pismo, najsedomd pašči, ar nevola jestc. Trčtje pismo je k-bratanci šlo, Menjh^rt Tomaši. T^ se je v-onom kraji dr-žao, gde se je Zadyjova narodila i gde je te plavi Maroš i Aranjoš i kre iteri ono dobro vi-no raste. Gorice je bar že filoksera zničila, ali pri Toraašovi so eiče itak obdržali vesčle brat-ve. Tc stari gospod i njega tiivarišica sta se vu nikom ne podala k-novi vremenov nžvadom: ka je novo, to vse do ednoga na oni indašnji, do-bri navad i raoralov zničeoje služi. Tak so bratve obdržali. Na indašnjega sta-roga hrama sfeni je e$če bio niiterni trs, iterl je ešče vodio deset, dvanajset grozdekov, te so pobrali doli, ali vu vrehi so gorlce preišle, tam so zato kuhali kiirefine z laškami, nadenjeno zelje, na ražnji pržžene i pečene prasce, šteri koža tak praiči pri jesti i v5nepovedanoga žma-ha je; gori so sklali vsške fL!e dobrok) na dugi sto i vesčlo je tekla bratva. Zlate licojne staro vino je tak teklo, da bi je z novoga točili, to je bratva! Po slivovja trbti so plesali friški čardai ples, ir so ciganji nestanoma (akšega igrali, za-gviiino so drugoga pleta ne znali, no pa da je stari gospud, Toraai oča tak držao, ka drugoga niti ne trbe. I z ov kraja Maroša i Aranjoša bregi so eiče indašnje navade cvele i oni stari hiž prebi-vžlci so jžko paziJi na to, oaj novoga vremena hlad ta nepride i nekvari z-ponovlenjem starine. — No, žena, k-koncovi pride na bratvo ednok Margit tDdi. — Lehko bi prlila prvle tQdi, gda je eiče bilO kaj bratit marciuš 20. DUSEVNI LIST Stran 43. Ženski ketiiek. Konfirmacija. Samo p&r kednov ešče i čas je tu S; že gda prenrslila, držga rr.ati, keliko dužnosti Ti naloži te čas? Tii i tam čujem gii-čat* od konfirrnžclje. Ženske se potožijo, dt ]e njihovo dete doraslo za ti sveti opravek. Stara-jo se, ka trbej deklini novo obleko i pojbi novo opravo. Punčuke trbej kupiti i srakico, deklini pantlik v vlaič. Teda me žalost obide. Je to cela skrb materina, da dete dostojno obleče na ete svčtek? Keliko več skrbi bi rnogla mati položill v duSno razvijanje svojega deteta ? Kak odprte so deteče duše ravno te, če se pri-pršvijo na konfirmžcijo. Keliko pitanj mantra dc-co. Vse v šo!i prl verenavuki tudi ne razmijo, sram jih je, župnika pltati. Kak lepi je te čas lejko za mater! Deteti razloži ešče ednok celi nžvuk po svojem, ešče ednok deci na srce po-ložt veliko dužnost, itero tužmo spuniii proti Bog). Mati najde vs?gdLr n^jbole pripravno reč, štera osfane v detečern srci; duga Ieta se spo-minja na materino včeoje, Kelikoktat obrne odras-loga človeka spomin na dobro tnater od hudo-ga djanja. Če pa dete doma čuje samo od ndvoga gvanta gučati, te se zgodi, da samo na to misli i veliki svetek vidi samo v novoj obleki. Ali je ne vseedno, v kškšoj obleki stdpi pred oltar, da vživa prvo svčto ve^erjo? Ne je bole potrebno, da je deteča diila čista i okinčana z pobožncst-jov? Kak grdo je viditi, če si dekline pred ol-taroai poptavlajo skondrane vlas^ i dečki se obrdčajo i glddajo nazaj, što vse |e v cerkvi. Deteti povedati, da je tč sv^tek sv^ti, da se v toj včri nesme misliti na drfigo, kak na to Božo liibč&nost, štera da deci ob prvirn priliko, da obžalfijejo svoje grehe, to je materina dužaost. Lepa navada je to, če dete, itero ide k prvoj spovedi, stopi pred roditele i jth prosi od-pfiičsnja za vse včinjeno hudo v detinskom časi. Lepa nav^da je to, če stopi dete k ivojemi paj-daši i njemi 6k roko, da njerni odpQs!i, če ga je gda razždlo z rečjov ali z djanjom. Što more dete navčiti te lepe navade ? Samo mati! Mati, tOdi Ti mai duznosti na te dea. LepJ sv^tek je konfirmacija, na iteroga se vsi radi spominamo. Gledaj mati, da tč dčn kak najbole lepoga napravii svojemi detetil Če si sirota ali bogata, to je vseedno. Malo nika lejko včiniš (e d6» za svojc dete, naj zna, da je i€ svetek nje-gov svčtek. Glčdaj, da napraviš vse delo za tisti dčn že eden den prvle. G!ddaj, da že rano v gojdno opraviš živino i hišno delo, gl^daj, da je zajtrk že na rano na stoli, tak da rnai edno voro čas za svoje dete. Če tudi nigdar ne molii z svojim detetom, tisto jutro vzemi molitvene knige i prosl svoje dete prijazno, naj s Tebom mo!i. Ne preklinjaj že rano v gojdno i ne kriči i kregaj se, ka je kesno i Ti dosta dela maš. Ednok v leti je lejko mir I veselje v Tvojoj h!š'. — Ejh! Ka? jeli pa nega pri nas ešče itak bratve, ravno tak, kak inda i dokcč bom pri pš-mcti, bode vsigdžr! Ne jc prišla do tega mao, ar so nje dekline maie bile, zda že tak drži, ka ne trbe pod podviz djati s?eče i tiidi pravico ma, či eti pogledne okoli za srečov. Margit je celo takia, kak so nje mati bili, ona je tiidi znala poštOvati to prebrano rodstvo. Margit dobro zna, ka je eti tisti gospod, ki se je za gospoda na-rodo, i ne on, ki si ga samo tak spravi, kak kaput . . . Lehko je tnirovna, ar pri meni bogme nenajde zmeianoga tuvarjštva. I i€ stari pžr, od vfih do ipica si dogučita delo, či eiče povekšati ičeta račun bržtve gostdv i za rodbinski deklin volo, eiče štere familie naj pozovčta. — Nan]6 valon vrli mladenci so Aranjo-iovi tiidi . . . — Bog vari žena! Jeli pa nevei, ka njim je mati ednoga svinjtrštca hči bila. Sam jas bi nebi rad bio, či bi mi na familie drčvi edno takie im^ bilo i tak Margiti tudi ncželem! Tcčas, ka je Margit raama z hčeratna prišla, sta Menjherti starca vkuppostavila imenik tak, da naj nede na familie drOvi hibe. Na silno pozvanje je Zady tiidi domo pri-iao i čOdOvajoč je gl^dao na ženo, štera se je ceJO pokrepila, ali eiče bole se je čudiivao nad tLm, ka njemi je žena skrovnoga povedala. — Velika nevoli jeste! Margitka se je vu Železaoga zalfibila! — To bi eiče nikša velka nevola nebi bila Margit . . . — Za Božo volo, samo tiho boj! T6 pa ddnok nemisli, ka naj eden Železnov sin bode moj set ino Železnova moja svaterja . . . — Pa bole na njč val6n, bogšega karakte-ra zeta, kak je Železen, nigdžr ne boi mela ... — Ne mantraj tne! Ne mantraj mel — I prv^ii jočni krč se je ponovo i po doata, dosta Stran 44. DUSEVNI LIST marciuš 20, I vidla boš, drags matl, kak mirno, kak pobož-no de šlo Tvoje dete v cdrkev. T/sti domači mir, tists svčtešnji občfitek že vpllva na detečo dušo. tak, da de tiidl v cerkvi pobožno poslušalo reč Božo. I dotra pripravi malo vesčlje. To je tak lejko. Ne trbe penez za to. Kafcšfčč si sirota, tistl dčn pripravl za deie obed, šteroga rada ma. Speči kakšo pogačo, pokrij mfzo z belim prtom. v kupfco den! par korin, cela držina naj bo pri obedi. Mclf glasno pred obedom l posej Bogi hsalo za (e dčn. Naj te nede sram, diaga mati, če Te dete zsČudeno pog!Ldne> ai je to ne navajeno ; vse globše se njemi potisnejo reči Tvoje v srce i srečno i veselo bode. T6 Fse so irale stvgri, štere vsaka mati zmore i štere cstanejo deteti do smrti v spomi-ni, Ti pa boš vesčla s svojim detetom. Frlda Kovdtš. i aldov. Mro je eden ijooški. Velka razburjenost je zavladala med rjavitrii Papuanc;. M?aia vdovlca jc glasno se jokajoča sedela pri rartveci. Drfige ženske so zraven kuriJe i z vekami odganjale muhe. Moški so grozno divjali i so v svojoj sle-poj besnosti porfliilj edno steno pokojnikove kuče. Zda) so sedeli na tle i so si odpočinoJi od svojega divjšnja. Te se je med nje post3vo eden moiki, oča jokajoče vdovicc. Za hip je obnemo, potom je na glas zakričo, divje zamahno s svojov dardov, priskočo i piesniekno to mlado vdo^ico, svojo hčer. Na »tiesti je mrtva biia. Strašno dianje oL€ — jeli? AH čfidno je bilo to, ka je od ngfzoči niti eden ne Odpro ?fist, naj bi pokaro morilskoga ogo. Samo mfsijoiiar ga je britko opomino: *T6 djanje je gnfisno, brezsrčnol" Papuanci 30 za-čiideno poglednoli misijonara i pitalh wKa pra-vlš?* wPiavim, ka je djanje etoga o(e divje i žlvinsko bilo. Vendar so pa ti diflgi nikaj nej bogši od njega. Lejko b« zabranili vmorjenje nje gove hčerl, Vsekako b\ se pa mogli nad njfgo-vim djanjem zburkati!* Odgovor se je giaso: ^Misilonar, ti to ne raznišš!" I gda me je nikii mladenec ščeo povčiti, njemi je eden starec če-merno pravo: »Muči, on itafc nede raznjol" Ka je trbelo eti zarazmiti? Vnogo. Ali to sem seveda sarao sledi zarazmo. Ka je oni oča včrno, je v očaj Pšpuancov nikaj zosebnoga bU6, ali nej edno zosebno sramotno djanje, nego eden zosebn! aldov. Seveda njemi je njegova Mi dra-ga bila. Ali alduvo jo |e za svojega zeta. S teiu, ka jo je bujo, jo je za njim poslo v kraiestvo mrtvi. S tem, ka je s»ojo hJer bujo, je itidi nje| edno dobroto včino: pa jo je vjedino z niealrn ta^arišom. Prcd vsera je pa svojemi zeti zvesti osto. Svojo hčer njernl je odo, Ona je na veke njegva raogla biti. Zato jo je za njim poslo on, njens iastiven oča. — Edno grozno svedostvo kmfce poganstva. (Z »Freitmind* a) PosL D. skuzaj sta si donck dogučali, ka de Margit z hčerama donok šia k-Menjhčrt sfrfci, Zždy pa doma osfane. Ni edna dekiina je ne žla rada i Irtna je tak vzela slobod od konjžv, od juvčarov ! od Le6]a, da bi se na veke razločili. Margitka je pa ztak skuznatimi ocami gl^dala na Železnoga i roke so nje tak drgetale, gda je je na slobod poniidila, ka je mlsdčnca srdce nikio temnoču-tenje prehodilo, Na dtfigi den je on ttidi odha-jao i tam na mujitra prestori, med rožja* strel-bov, kak njemi je vpamet priilo, blišččče leto z izletki, toga lehkoga gorijemanja, znanosti žel° na čarna deklina i pri siobudvzeiji one skuze vu plave dekline očaj, od toga je ne šteo satn sebi računa dat! . . . Li dosta sledi je prerazmo svo-je srdcd. Mirgitka se je pžr dni žalostila, potom se njg je jako povidlo to n6?o tflv^rištvo i ples. Gda je od zviina, tned iošnjajočim listjom hlad* no bilo, teda je od zndtra, vu indišoji s'ari hi-žaj teklo razveseljavanje i gostje, varmegy6ya gospodsko ludstvo, tak da bi samo edna familia bili, vu znašanji i mišlenji. I to je jako dobro spadnoio Zadyojci tiidi. — Li mcd svojov fajtov se samo lehko razveseljava z-piavim srdcom človek! — je pra-vila, raed ittrtm, či je II mogoče bilo i Margit-ka tadi lehko čula, je na te ,,zrastšene" pelala tiivarišivanjt i na ne glihnoga reda ženitvi. Ne-dovednost nje je tudi na potnoč prišla: vu so-sednoj vesi, edne indašnje familie mladika je si-lov štela idti k-kertesa lajdinanta sine za ženo. Roditelje so jako prdti bili, tiva mladiva sta se jako žalostla, ali da je ne bilo kaucie, privadila sta se ktomi nemogdčemi i deklina je že v-za-roki hodila z-ednira k nje va!6n mlad^ncom i mater n.S nemanfrajo srdčni krči, kak vu iajdi-nanta vremeni. (Dale.) marciuš 20. DUSEVNI LIST Str&n 45. Ržiložni m&li gldsi. Radosti glas: ^Krislui je naše grehe sam gori nesao vu teli svojem na les, da grShe osta" vivši prsvicl žhčmo, z šiere ranami ste zvr&čeni\ Z naŠega Gustav Adolf drtištva: Vpre tečenom leti je Gustav Adolf drQšt?o naše ptiš pekije melo 115 399 dinarov noirijetn&nja. Poedi-na filijalna drflitva so i^brala: Bačka 28 224 d!n, Banat 5 880, Srem 18.093, Beigta"d 5 485, Savska badovina 14 101, Bosnija 4 650, Prekmur-je 13 217, Davska banovina 22.133 din. Na du šo pride v celoj pušpekiji 1.05 dln. Po šin]orijaj: Slovenija 9.13, Belgrad 2 74, Savska banovina 257, Srem 1.11, Bačka 072, Bosnija 064, Prek-murje 0 63, Banšt 0 47 dlnarov, — V šesti letej delov&nja našega Gustšv Adcif driišJva so po edine šinjorije dobile na podporaj: Sš/ska ba-novina 63 000, Bosaija 52 300 Prekrnurje 47.000., Bačka 45 000, Srem 43.000, Banat 27.000, Slo-venija 21.000, Belgržd 6 500 ditišrov. Od g-aajn so n&jveč podpor dobile Apače: 36 000 d:'nž'ov. Soboško žensko drfištvo je v nedelo 5. matca držalo s?oje redno leino spiivišče. Z predsedniškoga nazn&nila srao vidli vnogcstran sko slfižbo našega društva. Gmajno |e obdarii vala s pečmi, šolslco deco z oblekov na božič, betežafce je vzel6 v svojo oskrbo, ponaoč ska žiivalo nesrežnim. Spra?išče je samo od sčbe brez vsakšc proinje, odobrilo dLr 1000 dinarov na z-danje selanske cerkve. Intercše fundacij sta dobila gitnnazijca KetZakr Emn i Hanzel Via-dimir. Drultvo si je na mesto Kcnatš Annulke izvolilo za tšjnico g. Ruža Gizelo. Selanci pobčrajo dobrovolne dare za zi-danje svoje cerkve. Tč priiike se je poslužo eden eiče nepozpšni hOdobnjak i se je pod imenom Kocct Štefina, ki je v Pužavci pobčro iidove, istočasno zglaso v Černelavci i je nabro že nad sto dinšrov, gda so djemi vkrgjvzeli njegovo ,nabi-ralno polo", na iteroj je ponevero pečat i pod pise. Opozarjamo zato vernike, ka Seisnci s knigami pobčrajo aldove, v šteri je pečat križe?-skogt župnoga uršda i podpis križevskoga da hovnika. P61eg toga Selanci ne hcdijo samj, kak oni poberalec, nego vsikdžr s kuržtorom dotič-ne vesnice. Na Dljaški dom so darUvali: Kreditna banka v Murski Soboti 300 din, Kraijevska ban-ska uprava v Ljubljan* 500 din, soboiko žensko draitfo 200 fašenski fiakov. Puconci. Fara )e redno letno spraviiče februdra 23 ga mela. Po vrelom spevsaji ,Hod! knara, Boži duh s%eti* pesme i raolenji jespr^-višče z živov pazkov posluhšalo letno naznaniio diihovnlka, štero je vsebo?alo vse prestore ccr-kvenoga dela. Spra7 ?išče je cdobrilo gmanske ra-čune prcte?enoga leta i preračun tekočega leta. Naznaaje je vz^ti pdstop KQhdr Štcfana farnoga inipektora. Za novoga inšpektora je z vfciipg'as-nov aavdaiencstjov zvoljen Vlaj Štef modvetnii-ki prlpravnik, za pcdinšpektora pa Tifan J6žef iolski opraviteo. Vkiipglasno je nazajzebtina po-lovica presbitcrov, šterim \e 6 letni mandat pre-tekao, H na mesto mrtelncga Banfi J6žefa je z?cl]en La novoga veškoga kur&tora v Moščance pok. sin Ba f; Šlefan i na mesto rartclnoga Zor-ko Štefana sln njego? Zorko janoš za novoga prcšbitera v Lefflerje. — Stlpendij vu iu«ii 250— 250 D n z fundacije sebeborskoga nemeškoga Luthar Gergora i farailije je votirani Kovač La-jošl i Pod esek Jožefi, juristocaa v Ljubljani. Gornja Slaveča. Na Gusta? Adoif pod-porno drflitso je vkiiperpriilo 1939. Icta vu na-šoj firi: Gorcja S!a?eča 128 D., Dolnja S!ivcča 50 Df Kuzmi Matjaševci 48 D, Sofina 83 D, Serdca 49 D, Nuskova 72 D, Sv. Judj-Rogašev-c\ 28 Ds Veceslavcl Pertoča 23 D, Gornja Len-dava 66 D, Vidooc! 12 D. Nafečranje doEnaČega dOhovniia: 446 D, cffert. I 6 (na rrčkralovo) 50.75 D. Doniači katehet je v 16U\ racd decov vkfi,5ernabrao 118 D Vsevkiiper je prillo tak tu našoj fari letos 1173 D. 75 p, (lani 1129 50 D). - Dne 19. febr., ? oeddo po božoj slflžbi je melo tuk. ev. žensko društio s'Toj lejtni ob^inski gjuleš. Zanimarje za tš gjOiei je bilo preveliko med kotrigami ženski čianic D^e odbornici sta bile zvoljenivi: Kozic Jaaošova h Scrdice i Poz6k Jolefova vd. iz Gor. Sldveč. — Jan. 29. držana pr?a plesn?. veseiica v gostilni g. Farteka se je dobro obnesla. Z tem potom se znovič zatualirno tistitn, ki so dobrovolne dare poslali drOštvi pri etcj priliki! — Žensko diiiitvo jc sklenolo, ka dč v posti eden verski zadvečarek držalo v cčrkvi. Boži blagoslov nžj sprevija de-lo etcga drfištva. Satnovolni dari. Na goridržinje DQ!ev-noga Lista: Šftar Franc (Novak) Gorica 5 D, Zorko Janoš Lemerje 5 D, Čelak Štefan Lemerje 3 D, Sapač Jožef Brezovc! 2 D, Drvarič Uza Predanovci 5 D, Zrinskl Štefan Moravcl 20 D, Kodila Kalman Pečarovci 5 D, Pčntek Franc Po- Strdn 46. DUSEVNI LIST mdrciuš 20. lana 4 D, Domjan Štefan Brezovci 5 Din, Šf t&t Marija Maribor 10 Din. — Na nesprhlivi venec Luthžrove Fiiszžr Šaroite: Bžc Šandor Brezovci 10 Din, Joiar Franc Strukovci 20 Din, Heklič J6žcf i Edith Murska Sobota 20 Dln, Drvarič J&noš 1 Horvath Šandor Dolina 10-10 D, Andreč Vilma Predanovci 10 D, Lan šček Jožef Ivanovci 10 D, Škaper Marija Vaneča 5 D, P6ri Janoš Polana 20 D, Benčec Paula Brezovci i Škerlak Ivan Lemerje 10—10 Din. — Na Dijački Dom: Weren Jožef veletrg. Celje 50 D, Šandor Lajoš Gorica 10 DJn. — Na jubi-lejni fond Luthar Adama: Weren Jdžef Celje 100 D, Kodila Liza Marklša?ci 10 D;n. — Vsetn ndjtopleša hvžla ! Turobni glasi. Zddnji mesec so se z Pu-conske fare odselili vu večnost: vd. Temlin Ana, roj. Flisar na Gorici, stara 74 1.; Emri Franc v Moičanci, st. 75 1.; Cipott Marija na Gorici, st. 26 ].; Lopič Mihalj na Vaneči, st. 72 1.; Cigulh Janoš na Vaneči, st. 31 1.; Erdšlyi Mihalj na Vaneči, st. 79. 1.; vd. Železen Roza, roj. Benčec v Pužavci, it. 55 1.; Beddk Jtnoi na Vaneči, st. 68 1.; Ptirš Mihalj v Pužavci, st. 90 1.; Š ftar Geza v Sebeborci, st. 241. ; vd. Sapač Julia, roj. Kuzic v Lemerji, st. 77 1.; Tkauč Štefan v Se-beborci, st. 69 I. i eden otrok v Brezovci. — Naj mžjo sladtek grobni ičn i blaženo gori-itanenje! Poita. Franc Zakocs, Newark. Peneze za kalendarije prejčli, htinsko z*hvLlnost Vatn vad-Ifijerao za tiud i vrelost pri razširjavanji. — /. Hašaj, Pert Amboy. Popravek smo zvršili i potom samo faktični napreplačnici dobijo nai list. Pozdrav! — Šebjanlč Karol v Štillncl 35. Ddicvnoga. Lista 1, 2, 3 ittvllko smo Vam na prošnjo poslali, itero ste mislitn dobili, 4. štev. Vam zdaj pošlemo. Či itera itevilka zaosfžne, na vašoj poSti reklam&Iivajte. — Reditelstvo. Berlln tna med 4 mil. 100 jezero prebi-valci 3 mil. evangeličancov, zdrUženiv 153gmaj-naj. Berlin raa 186 evang. cčrkev. Japonski znanstveniki namenijo vsa dela naiega reformatora na japonski jezik obrniti i vodati. Delo de trpelo kakii 10 let. Na Vogrskom se je zdiužo krožek evang. juristov, sodnikov i advokatov, iteri se shšjajo k rčdnotni zbrodjavanji sv. pfitna. 50 16t verske sloboSčine nt Japonskom. Pred 50 leti je dobila Japonska ndvo ustavo, itera je kak prva dž!a državlšnom venko flo-boičino. Od tistoga časa znžjo kričamke tniilje slobodno delati na Japonskotn, štere so v pr-vejši stotinaj vnogo krvavi prcgžnjanj mogli pretrpeti. Mussolini i biblija. Znšnc je, kak visiko preitima Mussolini sveto pismo. Tak je že davno zapovcdo, raj se v šo!aj i v vojski pridno tšla i čič sveto pismo. Gda so njemi nej džvno zro-čili edno novo prestavo novoga zalcona, je pra-vo: »Š^em, tiaj profesori i vučitHi v vsej itali-janski šolaj čtejo i raz!a~gajo sveto pismo, ite~ roga znamenita i važna tnesta se lolari na pa> pamet morejo navčitf.* Svet de mogo poslfišati na takie reči! Z Rusije. Sovjetski Hst wTrud" se toži, ka se med delavitvom v novejšem časi pdleg brez-božnikov ndjde vse vcč organfziran! proti brez-božnikov, ki so si postavili za cil, bojuvati se proti brezbožniškoj propagandi. List se toži nad tem, ka je delavska zveza ne bržni v njihovom delovanji. V Švici se tiOdi cerkev na tom, naj dos^g-ne dcstojnejšo posvečOvanje nedele. Eden tdza-devni Iraktat se je v 50 jezero izvodaj raziiro med prebivalstvom. Stanje krSčanske misije. Na Japonskom jeste 210 jezero protestantov i 100 jezero kato-ličžnov. V Hollandskoj Indiji je protestantov dos ta več kak katoli?a*tiov (protest. 1 mil. 500}eze-ro, katoi. 380 jezero). V Indiji, gde je več kato-ličanov, protestanti hitreje naraičajo (protest. 2 mil. 400 jezero, katol. 3 tnil. 300 jezero). V Sred-njoj i Južnoj Afriki jeite 3 mil. 300 jezero pro-test. i 3 mil. 700 jezero katol. Prva svetovna kotiferenca krščanske mladine od 24. jutija do 2. augusta bodedržž- na v Amsterdami. Otndhl, voditel zatiranoga indijskoga na-roda je pravo: »Zaka gučite telko od evangelio ma? Vej če edno dii^čo rdžo v vazo položijo, ]o vsakii na pamet vzeme, Lr s ivojim dišom napuni celo sobo. Nej je potrebno, ka bi hiini vLrt pri roži stao i bi svoje goste spomino na lepoto i dii rože. Tak bi mogii vi krščanje s svojim sv6tim živlenjom vsej ludi poglčd na ie-be obrnoti, naj bi čistost vašega žitka sžma od sebe svedočila. Vsakii bi na pamct vzeo moč evan-gelioma, brtzi toga ka bi trbelo od njega gučati." Krščanstvo z vust Gandhija vzeme eti opomina-nje KristuSa: MTak se naj sveti svetlost vaia med iodmi, da vidijo vaia dobra dcla i dičijo Očo vaiega, ki je vu nebčsaj!" maiciuš 20. DUSEVNl LIST Stran 47. Danska cerkev za ciie krščanske zvonejše misije na leto 2 nrilijona d&nski kron potroši. 240 danski misijonarov dela med pogani, štere podpčra 1400 domačinov. Sovjetske oblasti so znamenito cer-kev sv. Petra i Pavla v Moskvi nazaj dale cerkvi. V Rimi se je eden auto zaleto v nikša hišna vrdta, štera so se porušila. Pri tom se je skazalo, ka je na vrataj one stdre hiše bila slika s 5. stotine, kazajoča Marijo z detetom JčzuŠom. Sestre v svetovnoj bojni. Pre- prosto službo bolniški sester v svetovnoj bojni opišuje edna nemška kniga. V bojn-skoj službi je bilo 92,000 sestčr rdečega križa, 17.200 katholičanski nttn, 11.231 evangeličanski diakonis i 1.100 žensk evang. driištev. 255 niiti i 71 diakonis je mrlo v bojni. Dogodki zadnjega meseca. Češko-slovaška republika je razpddla. Slovdški parlament je 14. marca ednogtesno skončo, ka se loči od Češke i samostojna država post&ne. Češka, štero je zasčdla nemška vojska, autonomna drždva bode pod nem-škov obrambov. Podkarpdtsko Rusijo pa so nazLj dobili Vogri. Vogrska jo je že zasčdla. — Anglija i Francija sta ze priznale geneiala Franka za vladdra Špdnije. V komunističnoj Španiji, zosebno v Madridi je do krvavi borb prišlo med rdččimi sa-mimi. Franko zbčra vojsko okoli Madrida i se pripravla na njegovo zavz^tje. S tem de se ta duga { krvava bratomorna bojna dokončala. — Španske komunistične bojne ladje so zbežale v francoska pristanišča, gde je razorožijo i je prek dajo Franki. — Nas parlament je dokončo proračunsko razpravo. Ministerski predsednik Cvetkovič je gučo tiidi od hrvaškoga pitanja i je iz-javo, ka jo naskori nameni rešiti Hrvaški listi pišejo, ka se sporazum s Hrvdti samo po novi tajni volitvaj lehko dosčgne. — Edno znamenje novoga ozrdčja notranje politike Cvetkovičeve vlade je t(idi to, ka so z Lepoglšve vopustili 19 politični kšz-njencov, štere so njihovi politični somišle-niki v Zdgrebi osvetno sprčjali. — Romun-ski zunanji minister je obisko poljskoga zunanjega ministra Becka. Cil njegove p6ti je bila poglobitev prijatelstva med obema državama. Poljski zuhanji minister se je zavezo, ka de se potriido, ndj se kem prvle dosegne vogrsko-romunsko prijštel-stvo. Na totn se trfidijo tttdi italijdnski di-plomdti. — Ob priliki romunskoga obiska v Varšavi se je skončalo, ka Poljska i Ro-munija data skopati velki kanal, šteri bi zvezo Baltsko morje s Črnim morjem. — KardinaMi so za novoga rimskoga papo iz-volili državnoga tajnlka pokojnoga poglav-nika papinske cerkve, kardinala Pacellija, ki si je navzeo imč Pij. XII. Med velkimi ceremčnijami so ga kronali. — Voditel za-tiranoga indijskoga naroda, Gandi, je skon-čo dosmrtno gladuvanje, če indijska vlada ne bi pristenola na ništerne reforme. Ar bi dugo gladiivanje za prestaranoga Gandija smrtno nevarno znalo biti i se je naiod že začno upirati, se je vlada po štiridnev-nom gladiivanji Gandija pripravleno izja-vila za dotične reforme. — V japonskom varaši Hirakati je expfodirala velka fabrika municije. Explozija je tak močna bila, ka se je vn6go hiš poriišilo i je nad jezero liidi bilo oranjeni i vmorjeni —¦ Poleggo-spoddrske pogodbe tned Nemčijov i Itali-jov prišestne dneve 37 jezero Italijanski poljedelski delavcov odpotfije v Nemčijo na sezonsko delo. — Soboški občinski od-bor je odobro proračiin v visini 2 tnilijo-na 300 jezero dinarov. — Na zborovdnji zveze poljedelski delavcov v Soboti je gu-čo tudi minister Snoj, ki je med driigimi pravo od hrvšškoga pitanja, ka je eto ttidi slovensko pitanje. — NaS prosvetni minis-ter je v parlamenti opiso razvoj našega šolstva: leta 1920 je bilo v našoj drždvi 6846 narodni 861, zdaj pa jeste 10.448. Račun gimnazij je nardso z 138 na 200. Potrebna je ešče nastavitev več jezero nš-rodni šol. ,,Nikše vrdstvo i nikši tandč mi ne bi pomogo, če ne bi prišo Kristuš, čdpro bib-lijo i miprik svoji reči posto tandč i tr6šl". Luther. Vera je gvilšnost brez dokdzov. Stran 48. DUŠEVNI LfST rndrciuš 20. Evangelium v It&liii Naprejdava: SILVANUS. Oni pLpi, ki so se za posčbno obČGtili, naj jeretništvo z ognjom \ železom \6 prepravijo, so ti že večkrLt omenjeni IV. Pavel, prvejši kardinai Caraffi od 1555-1559 i V, Pius, te prvejši IriquYtor Ohislferi. — IV. Pave! je že 79 let star bio, gda je na pape stoiec prišo i je prisčgno za očiščenje rimske cčrkvi i papešiva« Ali te rimski d?or je (iidi njega za sebotn po tegno vu politično nšklonost z mržaje proti via-darstvi ipanski kralov vu Iialiji. Eta politlčna mržnja papov, Štera je vkup zvezina z razšOrjenjem njihove svetske oblasti, je približno tudi zrok »apr&denja proležtantiztTiii v Nemčiji. VII. Kelemen je m prlmer prlsilo Fer-dinand krala, naj hitro ir»er zvčze z H^ssenskira Fridrikom i se naj vadliivanjskn pitanja zaplefč IV. Pavel jc svojega bratiaica Csraffi Kaiela za kardinšla inienuvao i z tern nej saoio za vcditela svetski, nego tadi verski del napravo, ,štLrcga roka je do lakfa" vu krr* plavsla*. Gda je p&pa vido prek!6astvo svdji breznashajui s^etski na-kanenj, je to zipusto i se je nazajpodao vu svoje versko reform?ranje, med žtcri je na prvom mesti stalO Y6prep^?lenjd proteitšaskoga jeret-nlštva. Tfidi očišcenj^ cerkvi od nevrčdni čest-nikov, notfivpeJanje fčkše ceiemonsje i pržcimbe pri Boži sliižbšj je bfo cil njegovoga p!ana. Mi-sel i briga z3 Irquis!cijo ga je napunila do smrii. Eta cdločena naiflana raiseJ ga je oslepila i bo-dala do konca. Ali narod je ne tak hitro pozabo, ka je racgo pod njlm irpeti. Pri njcgovoj sairti 80 se vkuperzbriti na Kapitol i od!6!i!i, kanje-gove sporcienfce vsc poničljo. V6 so oropali z\-dino Ir>qui" iz?c'je, jo vužgaJ i baniti?ali slflžbe-n\kt s6da. Pžpe steber so porfiiill, ga vkiipcr-strli i njsga glavo z trikržtnov koronov vr6d po celom všraši vJžčili. Pod njegovim naslcdnikom je zadobi^ Inquizicija novo zldino, z ovkršj Ti beris vode, štero so navadno za Juteransko vo zo" imenuFali. Karakteristično |e za doh kiščaa-skoga Rirr.a, ka je eta voza na onom mtstl sfa la, gde je yu poganskom Rirai Nero casira c!r kas bio, ki je prve kričenike pred divje živlne meto. V. Pius papa, Gh?8lferj, ki je baratsko ob-lObo djao na siromaštvc, je vu toj oblObi tiidi ostano i za togsvolo ga je Karel Borromeo za p&po priporočo. AU bojali so se ga (Qdi t?,k ka je za malo na obojer ¦ polotoki on Fladaro, v Kdiiji i Španiji. & so ga vu prGcesijaj bdsoga, razglavnoga i na obrazi z neskszlivov pobož nostjov videli so se sasiJi i so gučali od njega, ka na njegov prosti pogl^d se proteštanti povr nejo. — V. Pius je zaveden bio, ka je vedno po ravni pofžj hodo i ka ga je te pomoglo na pA-pe tron, zato je zaviipgni i vu svoji misli oko-ren bio. Največ liidstva, od Šter! je vedno to hiido prvle mtelo kak to dobro, je pred njioi sotTilivo bilo. I ič človek, pravi rimski papinec je Icqu's:cijo ešče bole virdno. Zletal5§8 nam edno pismo oznanjiije, ka jh je dti^vno večliidi biio zežgšno, obešeno aii g-iva vieta. ,Kk-še prefr.ejšanje je to pobožne navduienosti, cscb-noga odpovejdanja, prostoga žitka i britke rarž-nje, grcznoga odurjavanja I knavoga preganja-nja!* — Vu njem je rlmski sistern nazajnajšo ednoto i postaao diiševna oblžst, koga i i cili so protireforRiaciji raj?6kšo moč i sllo Na drOgoj strani je proteštantizmi dosta škodila malovernost, nevjedinjenost, štuka-nje, kak na primer od sv. spoveda. Liidjč so čakali na ednoga voditela i (e se je nč pobudo. Vnogi so t^k mfslili od s€be kak Erasmu6, Mka so ne pozvani na mantrništvo*. Gda je za vclo Bože reči nevoia i pregžajanie nastanoio, sone-vorni i oda?cl postenoli. Melanhton i Kalvin se tozita, ka so vu I aliji po špekoilrjniji i filoscfi-ranji obri Boži pra?ic, vu blodnost i cšglost spadnoli, kak F#ustus i LaHus Socinus. Tiidl Ber-naedino Occhino je sledi od svojega nemernoga diiha vu grobe zmeinjave i biodnost spadno, mcgoče vu ce wL\o\ meri od svojf prvejši nasha-jov, gda so žnjega i njegovi predg cejli kuHus napraviSi. Edno žalostno p^Sdo vkrajspadžja je pokžiala gmajna vu Lucc); štere kotrige so vu šeregaj zatajile proteltansko vero, gda je Ir,qui» zfclja z preganjanjem i inantiaojern prilla na nje. Najvekio spako, med ti nevorni je Frances-ko Spfera napravo, eden jurist v Citadeili prj Paduf, iteroga spadaj i konec so Itirje očlvesni svedokf^ med njimi ffidi Pavel Vergeriui napisali. T^ Spiem je do spoznanja pravice prilo, je do-živo Božo miloščo i mer evangeliomd. vu hiži i okolfci nazveščavo pravlco sv. Pisma i ešče ed-no gma\no nastavo v Citadelii, ali vu bojazaosti cd kaitlge je svojo vero %u c^rkvi pred 2000 pcsluh*a\cov z prisego? zatajo (1542), Preci na to ga je zavsčo strah od Bože sodbe. Vu edno strašno stavo \t spadno; vu šteroj to spoznacje svoji strašni grejhov i ešče mogočne reiitvi i poiuilii?anja se je premejšalo z prizranov protiv-nostjov, proli z Bože rejči i znotrašnje diišnevesti vzčtoga giasa Sv. Diiha, z mržnjov proti Bogi, z groznimi dilševnimi rnantr&nji, ka je vu nigdar neodpOščent grejh proti Sv. Dflhi spadno. 1548, je Spiera vu duši i tejli vkUperspadnjeni nevoino na nikoj prlšo, Ti tragičen dogofek |e celo Eu ropo 8pačo. Viiogi bi radi popovjtvo poničili. D6nck je to cdno kriččče svcddstvo, od popov zbSodjene i zmejšsne dušnevestl! »Vzemte si od mčne pe!do!K je kričo večkiat te nesrečen Spiera k t!m okoli njego'*e smrtnc postelc stojččim. (Dale.) Starnpano v ^PREKMURSKl TISKARNI* odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.