Kmetijfko ttrokovnl pouk na deieli Pred kratkem se je vnela po neikaterih naših časopisih debata o sreskih ekonomih in o njih službi. Nekaterim ni prav, da morajo delati statistike in voditi skoraj vse stroKovno delo v pisarni, mesto ina terenu. Statistika je zdo važna zlasti za kmetijs>tvo. Poročevalska služba ni lahka, je pa zek> potrebna. Največ takšne službe je opravljalo učiteljstvo Qp deželi jn jo deloma še opravlja (poročila o sadni letini, meterološka in potresna poročila itd.). Prav tako je učiteljstvo storilo za kmetijski ipouk mogoče več kakor vsi gospodje, ki debatirajo o sreskih ekonomih. Sadjarstvo je našlo ravno v učiteljih najkrepkejše podpomike in iz šolskih drevesnic je šlo svoj čas na tispče in tisoče dobrih drevesc med ljudi. Prav tako je bilo pred leti, ko je uničila trtna uš vifjpgrade prvo učiteljstvo, ki je začelo poučevati novi način cepljenja na amerikanskih podlagah. Da ne govorimp o čebelarstvu, katerega so izvrstno dvignili baš učitelji. Prav tako imamo med našimi tovariši odlične zadrugafje, ki delujejo že dolga leta na polju kmetijskega zadružništva. Kdor pozna naše podeželske razmere, ve, da je strokovni pouk nujno potreben in da je treba pritegniti k temu v prvi vrsti naše šole. Naši tovariši in tovarišice so imeli mnogo gpspodarskih in gospodinjskih tečajev, ki so prinesli vsaj zanimanje za stroko in potem so imeli tuji predavatelji toliko lažje stališče, kakor sicer, ko je predavatelj — zaman čakal na poslušalce, ali jih je pa prišlo komaj par. Pri nas manjka enotnega načrta za kmetijstvo. Posamezni sreski kmetijski odbori naj bi izdelali za svoje sreze podrobne načrte in vsaka občina naj bi v zvezi s kmet. nadaljevalnimi šolami poizkušala realizirati te načrte v svojem domačem delokrogu. Če bi delale vse občine po gotovem načrtu, bi se efekt v srezu kmalu pokazal in če bi vsi srezi delovali v tem smislu, bi bil lahko dosežen vsak postavljen cilj. Rusija je izvršila v zadnjih letih ogromna dela, ker je šlo vse po načrtu in čez par let se bodo brž kot ne že videli sadovi tega dela, od katerega bo imela splošnost veliko korist. Vzemimo za primer, če bi se lotili po vsej državi dva ali tri dni zatirati ene vrste mrčes, kakor to delajo Amerikanci. Na milijone škodljivcev bi bilo uničenih. »Pogozdovalni dan« bi imel lahko za naše potomce velikainsko korist, če bi se pogozdovanje vršilo sistematsko in vestno. Z načrtnim gospodarstvom bi lahko regulirali produkcijo in s tem tudi cene. Tako delajo drugod1 n. pr. v Braziliji, kjer kurijo lokomotive s kavo, da je ne pride preveč na trg, kar bi imelo za posledico konkurenco — padec cen. Kmetijsko delo naj se torej vrsi tam zunaj na vaseh, včasih daleč proč od sedežev sreskih načelstev in naj se vrši v zvezi s kmetijsko-nadaljevalnimi šolami, ki pozinajo razmere svojih šolskih okolišev. so v stalnih stikih tudi z Ijudmi in 1'ahko delo tudi nadzirajo in ga pospešujejo. Na ta način bo delo uspešno napredovalo. Če pa ne bo zveze s šolami in vasmi, ostane vse še tako lepo zamišljeno delo idealen poizkus posameznika — na papirju. Zato je potrebno, da se stiki med sreskimi ekonomi in podežel&kimi šolami čim bolj poglobijo in potem bo tudi upeh zadovoljiv. Pri debati o sreskih ekonomih v banskem svetu se je pa vendar našel vsaj eden izmed gospodov, ki je konstatkal, da je učiteljstvo na polju kmetijstva le nekaj storilo. Danes hočemo dvigniti našo vas na boljše stališče, kar se bo storilo v prvi vrsti s sistematičnim poukom kmetijsko-nadaljevalnih šol in zato je tudi osnovan odsek, prijateljev vaške kulture, ki maj navduši, uči in vodi naše učiteljstvo pri delu za gospodarski in kulturni dvig naše vasi.