53. št. — 5. teto. Poštnina pavše!;rana. Posamezne ‘"»Vilke 1 P:n. V Ljubljani, v petek 7. julija 1922. NaroCnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D Letno ISO D Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D Oglasi: enoštoipna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust JUGOSLA PlaČuno do: m Lieealna knjižn lca Pavšalni franko. Ljubljana. Uredništvo: Wolfova ulica 1/1. Telefon 39)i I Uprava: rijta trg 8. Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo, rašanjem je priložiti znamke za odgovor. BBaMB—ac—iBi—saaan—BBgBaBnaeBatMiuaauiaiaLBai a«aa—aamaa Afere pred paradno skupščino, ČUDNO POSTOPANJE MONOPOLSKE UPRAVE PRI UVOZNICAH ZA SOL — KOMISIJE ZA RAZMEJITEV GOZDOV. Beograd, 6 julija. (Izv.) Današnjo sejo narodne skupščine otvarja predsednik dr. Ribar ob 10.30 dopoldne. Na dnevnem redu so interpelacije. Kot prva pride na vrsto Interpelacija socijalista Uroša Brkiča na finančnega ministra zaradi postopanja mono-Polske uprave pri podeljevanju dovoljenj za Uvoz soli. Interpelant vprašuje, kako to, da le g. Gjorgje Biba v času najstrožje uvozne prepovedi dobil dovoljenje za uvoz 400 Vagonov solL Finančni minister dr. Kuma-nudi Izjavlja v svojem odgovoru na to interpelacijo, da interpelacija ni točna in da ni vse res, kar navaja interpelant Ministrski svet Je leta 1921 sklenil prepovedati nvoz soli v državo. Pri tem pa je bila izvzeta ona sol, ki je bila naročena v inozemstvu, preden se je izdala prepoved. Interpelant Brkič se ne zadovoljava s tem odgovorom ministrovim in vpraša sedaj, kako je mogel dobiti posl. Gjorgje Popovič dovo-llenje za uvoz 10 vagonov solu Huančni mi- nister dr. Kuma vjrašanje, ker i kaleč 2ujovei • monopolske up njegovem mnenji 'i noče odgovoriti na to a dnevnem redu. Radi-.i o slabem postopanju pri tobaku in soli. Po monopolski upr. stran- karstv najbolj razvito. Po kratkih govorih in opombah poslancev Voje Laziča- dr. Koruna to Miletiča preide zbornica na glasovanje o interpelaciji posl. Brkiča. Predsednik ugotovi s prozivko, da ima skupščina kvorum, nakar je z večino glasov sprejet navadni prehod na dnevni red. — Drugi interpelant zemljoradnik Ceda Stankovič in-terpelira ministra za šume in rude zaradi komisij za razmejitev gozdov. V svojem Odgovoru zahteva minister za šume in rude Rafajlovič od interpelanta, naj navede konkretne slučaje zlorabe in ga prosi, naj ne generalizira. Zahteva, naj se navede vsak slučaj samolastnega postopanja šum-skih oblasti. Interpelant Stankovič se ne zadovoljava s tem odgovorom ministra. Na predlog demokratskega posl. Agatonoviča, naj preide zbornica na dnevni red, se ta interpelacija tako reši, da za slučaj, ako ne bi bil proračun pravočasno sprejet, stavi narodna skupščina v sporazumu z ministrom za šume in rude 200.000 dinarjev iz izrednega kredita v znesku 100 milijonov dinarjev za ustanovitve šumskih komisij. — Seja se prekine ob eni popoldne. Strankarsko nastavljanje nekvalificiranih uradnikov. Popoldanska seja narodne Skup-Sčine se otvori ob petih. Na dnevnem redu je tretja interpelacija radikalnega poslanca Nikodija Miletiča o kvalifikaciji g. Brankoviča, knjigovodje finančne uprave v Paračinu. Interpelant pravi, da knjigovodja Brankovič nima potrebne kvalifikacije za svoje mesto. Meni, da obstoja cel sistem, da se iz strankarskih ozirov spravljajo popolnoma nekvalificirane osebe na važna mesta v državni službi. Finančni minister dr. Kumanudi zavrača to trditev Interpelanta in pravi, da gre kvečjemu za posamezne slučaje, ki se pa dogajajo povsod. Gospod Brankovič pa ima vse kvalifikacije za svoje mesto. Sicer pa je gospod Brankovič takoj podal ostavko na svojo službo, čim je bila interpelaci- ja predložena narodni skupščini. Minister veli, da bo, ako se mu dokaže, da se nahajajo v njegovem re-sortu uradniki z nezadostno kvalifikacijo, nastopal proti njim v zmi$lu zakona. Ker govori interpelant Ni-kodije Miletič z gotovo strankarsko tendenco in deloma namigava tudi na demokrate, povzame besedo demokratski poslanec Agatonovič in zavrača trditve Miletičeve o nameščanju nekvalificiranih demokratskih uradnikov iz strankarskih ozirov. Interpelant Miletič vztraja še nadalje pri svojih trditvah o gotovem sistemu pri nameščanju uradnikov. Govori še radikalec Aleksa Žu-jovič, nakar preide zbornica na predlog poslanca Agatonoviča na dnevni red. Nadaljevanje debate o proračunu. Ker so interpelacije izčrpane nadaljuje narodna skupščina debato o proračunu. Posl. Blaško Rajič (Jugoslovanski klub) navaja celo vrsto dejstev, s katerimi hoče dokazati da ne uživa katoličanstvo v Jugoslaviji vseh onih pravic, ki so mu zajamčene v ustavi. Našteva primere, kako se katoliški otroci v šolah zapostavljajo in silijo, da prisostvujejo pravoslavnim obredom. Njegov govor ponovno prekinjajo z vzkliki in medklici radikalci, vsled česar mora predsednik enkrat sejo prekiniti. — Seja se nato zaključi, ker je dnevni red izčrpan. Prihodnja seja jutri dopoldne. Okoli SteJifevega pomiloščenla. Beograd, 6. julija, (zv.) Kakor se doznava, je vzel pravosodni minister dr Laza Markovič, ki se je odpeljal na Bled h kralju Aleksandru seboj tri ukaze, ki naj jih kralj podpiše in ki se nanašajo na atentatorja Stejiča. V prvem nkazu se potrjuje smrtna obsodba, z ostalima dvema pa se Stejič pomilo-5ča, in sicer v drugem na 20, v tretjem pa na 10 let Ječe. Kakor vse kaže, ne namerava kralj Aleksander opustiti svojega stališča in hoče pomilostiti Stejiča. Zaradi tega bo minister za pravosodje dr. Markovič predložil svojo ostavko, ker vlada ne namerava zaradi vprašanja pomilostitve atentatorja Stejiča izvajati posledic. FaSistovske priprave na Keki. BOJAZEN PRED PRIHODOM JUGOSLOVANSKIH ČET. na Reko, kjer bi skupaj z italijanskimi vojaki vzpostavile red in mir. Kakor se doznava, so legionarji na svojem zadnjem zborovanju izvolili razen novega vodstva tudi vojni svet. Reka, 6. jul. (Izv.) 2e več časa se opazuje, da zbirajo reški fašisti in legionarji orožje in municljo v zasebni stanovanjih. Iz tega dejstva se sklepa, da se hočejo pripraviti za stucaj, da pridejo jugoslovanske Čete LETOVIŠČNO potovanje STOJANA PROTIČA. ProtvP6*3, 6- jul. (Izv.) PosL Stojan Van- Se ie mu(hl na svojem poto-ravlU v ^imske Toplice, kjer name-npl<5.°stati nekaj časa na letovišču, npk-a+ Ur v Zagrebu in je konferiral z i- T®riipi svojih političnih prijate-raždin 7 greba se je odpeljal v Va-t,xn; ”iim potuje njegov politični prijatelj dr. Potočnjak, ki je bil 2abanovanJa dr. Laginje zagrebški podban. _ V Varaždinu sta sprejela Protiča m dr. Potočnjaka oba Magdiča, oče in sin, z avtomobilom, na-m 1° se ,°dPelali v vinograd dr. Magdiča. Včeraj popoldne sta Pro-*in Potočnjak nadaljevala z avtomobilom vožnjo iz Varaždina v Rimske Toplice. KDO JE KRIV ŽRTEV V ALBANSKIH GORAH. Beograd, 6. jul. (Izv.) Parlamentarni odbor za ugotovitev vzrokov za pogin vojakov v albanskih gorah leta 1915 je končal svoje delo in izročil spise pristojni oblasti. Ako se zadeva kmalu ne medi, bo podalo razsodbo dunavsko divizijsko sodišče. Pogina vojakov čez albanske gore je, kakor je ugotovil ta parlamentarni odbor, kriv tedanji srbski vojni minister polkovnik Jovan Bo-jovič. KOLERA IN KUGA V JUŽNI SRBIJI. Beograd, 6. jul. (Izv.) Iz južne Srbije prihajajo vesti, da se je v Solunu in okolici pojavila kolera. Ugotovili so tudi več primerov kuge in pega-vico. Zagonetna pisma kraljeviča DJordla. Beograd, 6. julija. (Izv.) Današnje »Videlo« objavlja pismo zaupnika kraljeviča Gjorgja, v katerem veli, da ga je kraljevič zaprosil, naj demantira pisma, ki jih je objavilo »Videlo« v njegovem imenu. Ssnenovanfa drisavnEh svetnikov. Beograd, 6. jul. (Izv.) Demokratski klub je danes nadaljeval debato o imenovanju članov državnega sveta. Definitivni sklep danes še ni bil sprejet. Beograd, 6. jul. (Izv.) Radikalsk! klub je imel danes sejo in je nadaljeval razpravo o izvolitvi članov državnega sveta. Debata se danes ni končala. Burna debata v Ram. zbora. Berlin, 6. julija. (Izv.) Državni zbor je danes definitivno sprejel zakonski načrt glede izvedbe člena 18 državne ustave, ki se nanaša na pre-osnovo države. Zbornica je nato razpravljala o interpelacijah, ki so v zvezi z zakonom o zaščiti republike. Te interpelacije so stavile stranke levice in se nanašajo na obstoj samoobrambnih organizacij i protire-publikanskih manifestacij pristašev stare Vojske ter udeležbe državne brambe pri teh manifestacijah. Tekom debate je trdil poslanec Hensel (monarhist), da je domovina padla frontni vojski v hrbet, vsled česar je nastal v zbornici nepopisen hrup. Poslanci so prišli nad govornika in mu pretili, vsled česar je predsednik moral prekiniti sejo za nekaj časa. Ko se je seja zopet otvorila, so levičarji preprečili poslancu Henselu, da bi nadaljeval svoj govor. Zato je predsednik moral zaključiti sejo. RADIKALI ZA AMERIKANSKO POSOJILO. Beograd, 6. julija. (Izv.) Radikalni klub je danes dopoldne in popoldne razpravljal o ameriškem posojilu. Seja se je končala ob 8. in tričetrt zvečer. V svoji večerni seji je radikalni klub glasoval in sprejel zakonski načrt o ameriškem posojilu. ORGAN REŠKE AVTONOMISTIČNE STRANKE V ZAGREBU. Zagreb, 6. julija. (Izv.) Zaradi še vedno neurejenih razmer in nevarnosti na Reki je začel danes izhajati v Zagrebu list »La Voce del Popolo«, ki je glasilo reške avtonomistične stranke. Borzni poročila. Berlin, 6. julija. (Izv.) Dunaj 2.005, Budimpešta 38.70, Milan 2022.45, Praga 873.90, Pariz 3665-40, London 2037.45, Newyork 454.43, Curlb 8689.10. Praga, 6. julija. (Izv.) Dunaj 0.21625, Berlin 11.625, Rim 224, Budimpešta 4.175, Pariz 401, London 219, Newyork 47.95, Cu-rih 963, avstrijske krone 0.24, Italijanske lire 221. Dunaj, 6. julija. (Izv.) Devize: Zagreb 62.79—63.03, Beograd 251.88—252.12 Berlin 46.70—46.80, Budimpešta 17.99—17.03, London 93.375—93.425, Milan 959.70—960.30, Newyork 21.094—21.106, Pariz 1719.50— 1720.50, Praga 421.90—422.10, Sofija 137.95— 138.05, Curlh 3998.75—4001.25, Valute: ameriški dolarji 20.944—20.956, francoski franki 1719.50—1720.50, Italijanske lire 949.70— 950.30, jugoslovanski dinarji 251.38—251.62, romunski leji 124.44—124.56, švicarski franki-3973.75— 3976.25, češkoslovaške krone 421.90—422.10, madžarske krone 18.22— 18.28. Zagreb, 6. julija. (Izv.) Devize: Drnaj 0.3825—0.395, Berlin 19—19.25, Bukarešta 0—52, Milan 372—374, London 362—362.50, Newyork (ček) 81—81.25, Pariz 667.50—668, Praga 158—159, Švica 1525—1555, Budimpešta 7—7.50. Valute: ameriški dolarji 79.50 —80.25, češkoslovaške krone 155—159, fran* coski franki 0—665, nemške marke 20.50— 21, italijanske lire 0—373. Beograd, 6. julija. (Izv.) Devize: Dunaj 0.39, Berlin 19.40, Budimpešta 7.35—7.40, Praga 158, Bukarešta 49, Italija 374, London 366, Newyork 80.50—0, Pariz 670, pvica 1535. Valute: Romunski leji 48.25, bolgarski levi 49.50. Curih, 6. julija. Berlin 1.20, Newyork 524.50, London 23.39, Pariz 42.55, Milan 23.55, Praga 10.10, Budimpešta 0.45, Zagreb 14525, Varšava 0.11, Dunaj 04237& Sporazumna rešitev ali nasilje. Vkljub temu, da imamo Slovenci 6 dnevnikov, moramo priznati, da je naše znanje o političnih dogodkih in javnemu mnenju v ostalih pokrajinah naše dr* zave silno pomanjljivo. Sicer čitamo dnevno poročila o sejah narodne skupščine, o potovanjih kraljevih ministrov in o korupciji slovenskih demokratskih mla-dinov, toda kar je poglavitno v dejanskem življenju, o dejanskih dogodkih, ki jih preživlja v svojem čustvovanju in svojem dnevnem življenju prebivalstvo ostalih pokrajin, smo popolnoma ignorantni. Ta nevednost se ne nanaša samo na pot krajine in prebivalstvo, ki prebiva na drugem koncu države, recimo v Južni Srbiji, Bosni, Črnigori, Bački, temveč ta naša nevednost je velika celo glede javnega življenja Hrvatov in njihovega čustvovanja. O Zagrebu na pr. se piše dnevno, kakor včeraj »Jutro«: Zagreb je gnezdo partikularizma in plemenskega separatizma, V takih krilaticah obstoja vsa informativna služba in socijalnoi politično razumevanje hrvatskega vprašanja in mišljenja današnjega hrvatskega naroda. Krilaticam dodajamo še psovke in klevete in tako ustvarjamo umetno nerazpoloženi e med našo javnostjo in hrvatskim narodom. Tako ne smemo nadaljevati. Medtem ko tiskamo krilatice in se izpopolniti* jemo v kletvicah, deluje realnost po začrtani poti naprej. V dušah hrvatskega naroda, v javni zavesti tega dela naše domovine se pogljobuje separatistična misel, zavest zatiranja in zapostavljenja. Proti tej živi zavesti v teh pokrajinah nastopa po drugih kanalih vzdrževano in podžigam sovražno stališče proti Hrvatom, klevetajoč jih s protidržavnosfjo in protinarodnostjo. Ako se posta; vimo na ekstremna stališča ter stopimo brez pridržkov na em ali drugo stran, potem moramo računati s tem, da se bo razkol med brati razvil do take ostrine, da bo bratsko čuvstvo izginilo in da si bodo stali nasproti ne bratje, temveč por polnoma ločeni sovražniki. In po mmerah gotovih »državotvorcev« se hoče zanesti v ta spor celo državljanska vojska, ki se že pojavlja v pobojih jugo-fašistov. i Če pa hočemo priti do rešitve tega razkola med brati, moramo najti pot, ki edina obeta ozdravljenje in ta pot ie sprava, je pot pomirljivosti, medsebojnega spoznavanja, medsebojne konciljantnosti. Soglasje med brati je temelj državš, pa najsi se v to svrho žrtvuje dva, tri paragrafe Vidovdanske ustave. Sila države in edinsivo naroda ne temelji na mrtvih črkah, temveč na slogi in enotni volji. Ta sloga je danes razdejana, volja je razdeljena v dva nasprotujoča, sovražna si tabora. Kako daleč je že šel v tem oziru razkol, priča Vidovdanska proslava, ki bi se morala, če ne drugače že kot akt nacijonalne pietete spoštovati in izpolnjevati v vseh pokrajinah. Če sedaj beograjski novinarji po- ročat. o mrzlem sprejemu, ki ga je doživela narodna skupščina v Zagrebu, o demonstraciji, s katero je Zagreb in njegovo meščanstvo odreklo sprejem našemu parlamentu, potem bi morali še z veliko večjim povdarkom naglasiti tisto drugo demonstracijo, ki jo je izvršila Hrvatska in Zagreb s tem, do, je prešla preko Vidovdanske proslave s trpko odločnostjo in doslednostjo. Kdor se je šetal na Vidov dan po zagrebških ulicah, je s težko bolestjo v srcu opazil, da n* visi v celem mestu razen na tujih konzulatih in na uradnih poslopjih, lahko rečemo, niti ena zastava. Gledal si po Iliči, po Jelačičevem trgu, po Zrinjevcu, povsod brez zastave, brez zelenja, brez proslave. Nespametno bi bilo radi tega navaliti na Hrvate s terorjem in strojnicami. Nasprotno, naša dolžnost je, da se, poglobimo v psiho hrvatskega dela našega naroda, da ga poslušamo, da ga razumemo in da s konciljantnostjo spravimo s sveta razlike v ustavnih vprašanjih in da vzpostavimo enoto src, edinstvo volje in skupno ljubezen do državne edinosti. ,f Pot sprave, blagohotnega sporazuma in popuščanja je edina realna politična sila, ki more rešiti hrvatsko vprašanje in splošni notranji razdor v jugoslovanski državi. Ostale poti vodijo neizbežno v propast. Poslednji čas je, da se združijo vsi, ki so dobre volje, ki uvidevajo politično resničnost sprave in sporazuma. Če nasilna kolonizacija neizbežno dviga tujerodce k odpora, kako naj združuje nasilje in zatiranje enokrvne brate? (| , t ; ' - ' - ■ ............................................ Vprašanje krivde na svetovni vojni pred francoskim parlamentom. NEMČIJA Z AVSTRO-OGRSKO PROVOCIRALI SVETOVNO VOJNO. Pariz, 6. julija. (Izv.) Zbornica je danes razpravljala o interpelaciji glede krivde na svetovni vojni. Bivši ministrski predsednik Vivianl je izjavil, da prevzame popolno odgovornost za vse, kar se je zgodilo začetkom vojne. Nato Je govoril o odgovornosti Avstrije in Nemčije in o žrtvah, ki jih je francoska vlada doprinesla do zadnjega tre-notka s tem, da je umaknila svoje čete za deset kilometrov od meje. Vivianija so nekateri poslanici objeli. Tudi ministrski predsednik Poincare je zapustil svoje mesto, stiskal Vivlaniju roke in ga objel, ko je govornik omenil premirje, ki se je sklenilo dne 4. avgusta 1914. Jaures je dejal v odločilnem trenotku: »Ne vidim prepada med Francijo vlade in Francijo delavcev.« Ko je bila Rusiji napovedana vojna, je prišel ruski veleposlanik Izvolskij v Elysee in je vprašal, ali bo Francija napovedala vojno, dasi je vezana s pogodbami o zvezi. Francoska Vlada je odgovorila Izvolskemu oflcielno v Imenu ministrov. Govornik ne more trpeti, da se odgovornost, ki jo je imel kot takratni ministrski predsednik, naprti drugim. Naglašal Je, da je v onih kritičnih dneh angleški zunanji minister sir Eduard Grey predlagal konferenco v Londonu, da pa jo je Avstrija odklonila. Nemčija je ta predlog sprejela. Sazonov je potem zahteval od Avstrije, naj ustavi svoje prodiranje, kar pa je Avstrija odklonila. Dne 29. julija 1914. je Avstrija odredila delno mobilizacijo ob gališki meji Kal ie mogla storiti Rusija? Bila je prisiljena, da mobilizira ob gališki, ne pa ob nemški meji. Dočim so za to v. Avstriji, Nemčiji in Franciji potrebovali le tri dni, ie Rusja za mobilizacijo rabila petnajst dni. Potem je prišla nemška spomenica, dasl niti en ruski vojak ni ogrožal meje. Dne 29. julija je bil x Potsdamu znani vojni svet ČIČERIN V INNSBRUCKU.. Innsbruck, 6. julija. (Izv.) Kakor poroča »Volkszeitung«, je dospel semkaj ruski komisar za zunanje stvari Čičerin in se namerava muditi v Innsbrucku delj časa. DRŽAVLJANSKA VOJNA NA IRSKEM. Dublin, 6. julija. (Izv.) Iregulame čete so izpraznile še ostale tri hotele, ki so jih imele zasedene. London, 6. jul. (Izv.) V Dublinu so se vsi vstaši udalL Utrdbe so pogorele do taL ITALIJANSKI PRORAČUN VISOKO PASIVEN. Rim, 6. julija. (Izv.) Kakor pore* čajo listi, je proračunska komisija ugotovila primanjkljaj za proračunsko leto 1921/22 na šest in pol mil*> jarde lir. KJE SE NAHAJAJO NAPADALCI NA M. HARDENA2 a Berlin, 6. julija. (Izv.) Berlinški policiji se je posrečilo ugotoviti, da je iskati prave povzročitelje napada na znanega nemškega pisatelja Maksimilijana Hardena X .OJdeofeilO^ ffu. Sedanje stanje zadrskega vprašanja. Razgovor z g. dr. O. Rybarenu Z ozirom na najnovejša poročilo, 2*8 odklanja Pašlč sporazum z Italijo vkljub temu, da Je italijanska vlada Sprejela zahtevane spremembe in da m sedaj zahteva, naj se zaderiko vprašanje reši potem arbitraže predsednika švicarske konfederacije, Smo se obrnili za pojasnila o tem Vprašanju m g. dr. Rybara, ki Je, kakor znano, proti koncu sodeloval na pogajanjih z Italijani, zlasti glede ekonomsko-financijskih in administrativnih vprašanj. Podal nam je sledečo Izjavo: »Ako so časopisne vesti, da zahteva gospod Pašlč, naj se spor glede Zadra, zlasti pa radi Širokosti obmejne cone, reši po arbitraži predsednika švicarske konfederacije, potem se, po mojem mnenju, nahaja g. Pašič glede dopustnosti te arbitraže V nevarni zmoti. Namen sporazuma z Italijo je Izvršitev rapallske pogodbe. Ako ne pride do sporazuma, ostanejo v veljavi le določbe te pogodbe, posebno tudi one o arbitraži. Ta pa je predvidena v ČL V. le za slučaj spora o meji. Ako se namreč razmejitvene komisije ne morejo sporazumeti glede meje na licu mesta, nastopi arbitraža predsednika švicarske konfederacije. Vprašanje pa, radi katerega se *edaj gospod Pašič protlvi odobre-S$tt v vseh ostalih točkah doseženega sporazuma, se ne tiče meje, temveč gospodarskih odnošajev Zadra I Jugoslovansko okolico ali takozva-nega obmejnega prometa, kakor obstaja isti v normalnih razmerah med Vteml sosednimi državami na mejah. Italijani se sklicujejo glede svoje zahteve, naj se tak obmejni promet posebno glede Zadra dovoli in uredi, na čl. II. rapallske pogodbe, po katerem je v resnici predvidena posebna konvencija, ki naj »utvrdi vse, kar se nanaša na Izvršitev tega Člena z ozirom na občino zadersko In njenih odnošajev z okrajem in pokrajino Dalmacijo in naj uredi vzajemne odnošaje med ozemljem, dodeljenim kraljevini Italiji (Zader) in ostalim ozemljem, ki je do sedaj bila sestaven del iste občine, okraja in pokrajine, a je dodeljena kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.« Z naše strani se je sicer skušalo dokazati, da se ta določba nanaša le na ureditev dosedanjih administrativnih odnošajev, no temu se je oporekalo ne samo z laške strani, temveč posebno tudi s strani Lloyd Georga in njegovih strokovnjakov, k! so naglašali, da ima drugi del navedenega stavka brezdvomno v mislih v prvi vrsti gospodarske odnošaje. Po Lloyd Georgejevem mnenju smo mi torej obvezani z Italijo skleniti konvencijo o gospodarskih od-nošajih Zadra z jugoslovansko okolico. Kar je pa za sedanje stanje tega vprašanja za nas posebne važnosti, je to, da v slučaju spora ne razsoja predsednik švicarske konfederacije, kakor meni g. Pašlč, temveč — razsodišče Društva Narodov, kajti za ta spor ni določena arbitraža švicarskega predsednika. Ker v rapallski pogodbi fudl ni predvidena druga arbitraža, sta naša država in Italija dolžni držati se čl. 13 pakta o Društvu Narodov in torej svoj spor predložiti njenemu razsodišču. V Društvu Narodov pa ima zopet vodilno vlogo Anglija. Kak je tam naš položaj, je Jasno pokazal naš spor z Albanijo. Sedaj pa ne gre za Albanijo, temveč za Italijo. Ždi se mi torej, da treba eventu-aliteto arbitraže v našem sporu glede Zadra dobro pretehtali in se posebno ne vdajati usodni iluziji, da nam bo sodil švicarski predsednik.« Vprašali smo še g. dr. Rybara, ali so bila pogajanja sploh potrebna in ali ne bi bilo za nas bolj umestno, da smo, kakor se to z raličnih strani povdarja, enostavno zahtevali čisto izvršitev rapallske pogodbe. Gospod dr. Rybar nam je na to odgovoril Medeče: V narodnih odnošajih odločuje žalibog še vedno edino le moč. Ako imamo sami toliko moči, da v slučaju odpora Italijo k izvršitvi lahko s silo primoramo, ali pa, ako Imamo opravičene razloge za nado, da nam izvršitev drugi, recimo Društvo Narodov, s silo preskrbi, potem nam seveda niso potrebna pogajanja; potem pa moramo biti tudi pripravljeni na skrajne posledice. Ako pa o tem nismo prepričani, potem se moramo seveda pogajati. Sicer pa ne smemo pozabiti, da z ene strani v rapallski pogodbi in določen nikak rok za evakuacijo nam odstopljenega ozemlja, da v celi pogodbi sploh ni najti besede evakuacije in da za izpolnitev mednarodnih pogodb ne veljajo določbe našega državljanskega zakonika, po katerih se Imajo, kadar ni roka, pogodbe takoj izvršiti, a z druge strani, da smo z rapallsko pogodbo tudi mi prevzeli obveze in precej težke obveze, med drugimi tudi piej omenjeno, da sklenemo namreč kovencijo glede ureditve odnošajev Zadra s zaledjem. Italijani stojijo sedaj na stališču, da niso dolžni evakuirati in torej izvršiti pogodbe, dokler je mi sami glede omenjene konvencije ne izvršimo. Ali je to stališče pravilno, naj razsodijo poklicanejši pravniki; jaz moram le opozoriti, da bi tudi v tem slučaju prišlo v poštev nazadnje le vprašanje moči. Zdi se mi torej, da so bila pogajanja neizogibna. Ista pa so imela tudi za nas neko precej dobro stran. Mi smo namreč ta pogajanja porabili v to, da smo ob tej priložnosti rešili v našo korist različna sporna vprašanja, radi katerih so se naši državljani v neštetih prošnjah obračali na vlado in na rimsko delegacijo, kakor n. pr. vprašanje odškodnine za škode povzročene po laških četah za časa zasedbe, izmenjave nežigosanlh a. o. novčanic v Zadru, priznanje Izmenjave depozitov preko demarkacijske črte na korist jugoslovanskih zavodov na Primorskem, dvignenja sekvestracij, pripadnosti trgovskih, zlasti delniških društev, Izvrševanje pokllcov naših državljanov v Zadru, ureditve razmer pri deželnem kreditnem zavodu v Dalmaciji, razdelitve skupnih deželnih, okrajnih In občinskih imovin, gospodarskih od- nošajev Kastva z laškim zaledjem 1.1. d. V slučaju arbitraže bi seveda razsodišče Društva Narodov imelo soditi le o vprašanju odnošajev Zadra z zaledjem, ker Je le to vprašanje v rapallski pogodbi predvideno. Vsa ostala vprašanja pa bi ostala nerešena ali pa bi se morala rešiti posebej, to je ne v zvezi s koncesijami, ki so nam bila v zaderskem vprašanju naložena, dočim je šla sedaj koncesija za protikoncesijo. Ali je taka rešitev v korist države, to naj odloči vlada, v prvi pa gospod Pašič. Dr. Krstelj je oči-vidno nasprotnega mnenja in on je kot Dalmatinec tu v prvi vrsti inte-resiran in poklican.« Samouprava In separatist. Demokratski tisk dnevno dokazuje svojim nevednim in maloštevilnim čitateljem, da Je politična metoda vlade v državi SHS najvzor-nejša, ustvarjajoča, ki naj doslej skozi stoletja ločene narode v par letih pretvori v enotno nacijo. Ako človek redno zasleduje demagoško pridigovanje vladnih časopisov, bi lahko prišel do prepričanja, da so notranjo ureditev naše države posneli po najstarejših in najnaprednejših državah na svetu ali pa, da je recimo vidovdanska ustava res izraz narodne volje. Toda treba je le trohice samostojnega mišljenja ter nekoliko globlje politične nao-brazbe in takoj je jasno na dlani, da je vsa naša notranje-politična ureditev države, kolikor je že gotova in v kolikor je še-le predvidena, zgrajena na nelojalnosti, need-kritosrčnosti, političnem nasilju, pohlepu po vladanju, deloma pa tudi nepoznanju razmer med širokimi plastmi ljudstva. Anglija, Združene države, Švica in celo Nemčija, ki kljub izgubljeni vojni še vedno predstavlja ogromno gospodarsko In politično silo, so brez vsakega dvoma ekonomsko najmočnejše in na znotraj najbolj konsolidirane države. Angleška ustava pomeni naravnost višek in triumf parlamentarizma. In vendar živijo ravno te države na temelju samoupravnih načel. Severnoameriška Unija in Anglija sta rešili antanto v svetovni vojni in sta črpali svoje sile iz državljanske zavesti svojih narodov. Vsi tl državljani niso v kritičnem trenutku odpovedali državi svoje ljubezni, ker so uvide-vali in čutili, da jim more dati le ta država tisto svobodo, ki jo daje državljanu samoupravna ureditev državnega organizma. Avstralija ima svoj zakonodajni parlament, ravno tako Kanada, da ne govorimo še o drugih samoupravnih enotah. Tako je zgrajena silna angleška država na temelju čistega in pristnega separatizma, kakor nazivajo naši re-akcijonarni demokrati vsako pravo ljudsko samoupravo. Pri vsem je pa še treba podčrtati, da so vsi angleški samoupravni separatisti najzvestejši angleški državljani, ker se zavedajo, da črpajo svojo politično svobodo in gospodarsko blagostanje iz države, ki je na zunaj centralistična, na znotraj pa samoupravna, avtonomistična, federativna ali kakor že hočete. V Združenih državah ima vsaka država svoj parlament in radi bi videli onega, ki bi poizkusil to separatistično urejeno državo razbiti. To bi k večjemu napravila naša di-čna državotvorca Žerjav in Pribiče-vič, če bi prišla tjakaj krošnjarit s svojim absolutističnim centralizmom. Ali naj govorimo o Švici, tej stari kulturni tvorbi s širokimi ljudskimi samoupravami Francozov, Italijanov in Nemcev. Vsi so Švicarji in nihče ne sili v svojo nacijonalno državo, separatistična svoboda jih drži skupaj. Ako bi imeli Hrvatje in Slovenci v naši državi toliko politične svobode, kakor jo imajo Prusi, Bavarci in Saksonci v Nemčiji, bi že davno ne imeli hrvatskega in slovenskega vprašanja v jugoslovanski državi. Toda ne glejmo prečrno. Tudi gospodje demokrati prodajajo jugoslovanskemu državljanu samoupravo. Slovenci dobimo na primer ta-ko-le politično svobodo: Demokratski minister v Beogradu imenuje demokratska velika župana dr. Baltiča in dr. Skaberneta, ki bosta od časa do časa sklicevala »skupščino«, ki bo lahko prikimala, če se sme ta ali sem vzljubil Peycrafta — v tistem hipu. »Dajte, da vam pomorem!« sem rekel, zgrabivši ga za roko in vlekoč ga doli. Cepetal je z nogami ter se lovil, da bi našel kako oporo. Prav tako je bilo, kakor če držiš ob vetrovnem vremenu zastavo v rokah... »Tistale miza,« je dejal. »Od masivnega mahagona je In zelo težka. Ce bi me mogli zavleči podnjo...« Zavlekel sem ga; in zdaj se je zibal tam kakor privezan balon, dočim sem stal jaz pred njegovim kaminom ter se razgovarjal ž njim. Najprej sem si zapalil smodko. »Zdaj mi povejte,« sem rekel nato, »kaj se je pravzaprav dogodilo.« »Vzel sem zdravilo,« je začeL »Kakšen je bil vkus?« »Oh, svinj skil« To velja menda o vseh receptih. Najsi gledaš posamezne pridatke, končno mešanico ali morebitni uspeh skoro vsa prababičina sredstva se ml zde — da se milo izrazim — nenavadno malo vabljiva. Jaz za svojo osebo--------- »Najprej sem pokusil le majhen požirek.« »Nu?« »Čakal sem celo uro; čuteč, da mi je laglje in bolje pri duši, sem sklenil pogoltniti vso Čorbo namah.« »Kaj ste mislili, ljubi Peycraft!« »Zatisnil sem si nos,« je pojasnil on. »In tedaj mi je jelo postajati čedalje laglje in laglje — in tako nebogljeno sem se čutil, veste — —« In zdajci je izbruhnil z vso strastjo: »Kal naj storim za Bosa?* ona cesta posuti s peskom. Ta posvetovalni organ bo morda tudi razdeljeval vladne podpore po intenci-jah ministerijalnih pandurjev. To je jedro samouprave po vidovdanski ustavi, vzor birokratskega absolutizma in karikatura narodove volje. Jugoslovanska država mora biti močna na zunaj in polna svobode na znotraj, kar pa more dati le legisla-tivna samouprava. Ako bi po tak! samoupravi zmagali socijalisti, klerikalci, radičevci, zemljoradniki ali kdorkoli, to ne zmanjša pravice naroda do samovlade. Demokrati imajo potem nalogo, da gredo med ljudstvo, ga prepričajo o pravilnosti svojih idej in jim priborijo zmago. To je pot pravega demokratizma. Danes pa so demokrati izrazito destruktiven element v naši državi in je separatizem v smisli stremljenja po široki ljudski samoupravi zdrav pojav, ki bo prav gotovo zmagal in tudi ozdravil jugoslovansko državo. Vidovdanska ustava je ustvarila absolutizem birokratizma, uničila je zdrav parlamentarizem ter je bila najnevarnejši udarec proti temeljem naše države. Rodila Jo je velesrbska Ideologija, prerodila pa jo bo zmaga samoupravnega principa. »Dokaj bolj Jasno Je, česa ne smete storiti,« sem rekel jaz. »Ako se drznete izpod strehe, zletite kratkomalo v zrak. Čedalje više In više.« Tako govoreč sem krilil z roko proti stropu. »Letalca bi morali poslati za vami, da bi vas spet prt* vlekel na zemljo.« »A sčasoma to pač menda poneha?« Zmajal sem z glavo. »Na fo se, mislim, ne smete zanašati,« sem de? jal. Tem besedam je sledil s Peycrafl> ove strani nov besen Izbruh. Brcal je z nogami po vseh stolih, kar JIU je stalo v bližini, ter bunkal s pestmi ob tla. Z eno besedo, vedel se Je tako, kakor sem se smel nadejati od velikega debelega, nebrzdanega dedca njegove baže v neprijetnih okoli nostih; to se pravi i— skrajno slabo. O meni in moji prababici je govoril v izrazih, ki so bili vsakaterenm rahločutju y posmeh... »Saj vas nisem prosil, da bi vzeli zdravilo I« sem rekel jaz. In velikodušno odpuščaje žalitve, ki jih je kopičil name, sem sedel v njegov naslanjač ter mu jel prlgo-i varjati z mimo, razumno in prijazno besedo. Opozoril sem ga, da sme pripisovati svojo smolo edino samemu sebi in da je v tem celo neka pesnk Ške pravičnosti. Zakaj pa je toliko jedel! On se je upiral, da ni; ddj časa sva razpravljala o tej točki. (Dalje prlhJi H. G. WELLS: Mo se je Peycraff zdravil. Povedal sem svoje ime, nakar Je odklenila —- dasi ne baš z izrazom zaupanja. »Nu?« sem dejal, ko sva stala aposled vštric na Peycraftovem mostovžu. »Rekel Je, da stopite kar noter, pridete,« je odgovorila. Pri tem '0 strmela vame, ni pa se zgenlla, da U me peljala kam naprej. Za nekaj : oa je dodala zaupljiveje: »Zaklenil se je.« »Zaklenil?« ‘ . . »Zaklenil — včeraj zjutraj — <— in ne pusti od tistih dob nikogar k sebi. In kako včasi preklinjal O Bog!« Ozrl sem se na vrafa, ki še m! Je zdelo, da kaže nanja z očmi. »Tu notri?« sem vprašal. »Da.« >Kaj pa Je ž njimr« Potrto je zmajala z glavo. »Samo za jed vpije venomer. In vedno hoče, kar najbolj težkih stvari. Saj človek rad stori, kar more. Prinesla sem mu svinjske pečenke, pudinga in svežega kruha. Samih takšnih reči. In vse sem postavila pred vrata — prosim—! Jaz sama se moram vselej odtranitL J6 pa tako, da Jo strahota!« Izprevrženo vreščanje se je za-čulo skozi vrata: »Formalyu?« »Peycraft?« sem vzkliknil. Nato sam skočil k vratom in potrkal. •OdttMUdte. la* Storil sem po njegovi želji. Ko sem bil sam, sem zaslišal čudno tipanje po vratih, malone tako, kakor bi nekdo v temi i3kal kljuke, In vmes Peycraftovo godrnanje, ki sem ga dobro poznal. »Vse v redu!« sem dejal. »Odšla je.« A vendar Je trajalo še dolgo, preden so se odprla vrata. Nazadnje se Je obrnil ključ in Peycraftov glas Je velel: »Stopite noter!« Pritisnil sem na kljuko in odprl vrata, misleč sevč, da zagledam Peycrafta pred seboj. In — nu da! — ni ga bilo! Svoje žive dni ne pomnim takšne osuplosti! Njegova soba, da r— soba je ležala pred menoj, vsa v strašnem neredu — knjige in papirji, krožniki, sklede — vse razmetano r— in vmes par prevrnjenih stolov. — — A Peycraft...? »Prav, prav, stara sablja! Zaprite vrata Je dejal njegov glas. In tedaj sem ga zagledal. Tam gori je visel — v kotu, nad okrajkom vrat, kakor bi ga bili pribili k stropu. Zdel se je ves prestrašen in ogorčen. Sopihal je in mahal z rokami. »Zaprite vrata!« je ponovil. »Ako ženščina zapazi, kako in kaj...« Zaklenil sem vrata, stopil v sobo In se strme zagledal vanj. »Če se tistole tam gori utrga, Peycraft, in padete doli, si zlomite vrat kakor le kaj.« »Samo da bi si ga mogel 1« Je zalučal otu »Človek vaših let In vaše teže... Pa takšne otročarije...!« »Molčite vendar!« je rekel z obupanim obrazom. »Saj vam raz-povem...« In pri tem je mahal okrog sebe kakor divji. »Kako hudimana se neki držite?« A tisti hip se mi je zdanilo, da se vobče ne drži, nego enostavno plava pod stropom, kakor bi plaval balon, napolnjen s plinom. Obupno se je izkušal odtrgati in splezati po zidu k meni. i »Recepti« je puhnil. »Vaša pra-bab...« Tako govoreč je po neprevidnosti prijel za okvir nekega jekloreza. Okvir Je odnehal in Peycraft je spet zletel pod strop, dočim Je zaropotala slika na tla. Bumf! je visel spet na stropu. In zdaj sem tudi vedel, zakaj je na vseh izboklih koncih in krajih svojega telesa tako bel! Iznova se je potrudil — topot oprezneje « da bi splezal ob kaminu nizdoli. Ta veliki, tolsti, mrtvoudno debeli mož, ki je stremel z glavo naprej od stropa, je nudil bogme prav čuden pogled. »Vaš recept!« je dejal. »Predober je bil!« »Kako to?« »ZmanjSanje telesne teže —* — — je malone popolno!« Zdaj sem ga seveda razumel. »Bog nebeški, Peycraft!« sem dejal. »Ozdraviti ste se hoteli debelosti! A govorili ste vedno o teži. OovorflI ste o teži — venomer!« Ne vem zakaj — a radoval sem MO kflknr nnrac, Baš ftMkn* da nfe Odmev obiska nar. poslancev v Zagrebu. Poročevalec »Novosti«, katerega smo citirali v včerajšnji številki, prinaša še nastopne tople besede o Zagrebu. Ker so izraz prave in globoke politične uvidevnosti ter kažejo na edino pravilno obdelavo hrvatskega vprašanja, jih prinašamo v celoti. »To kar so občutili novinarji o priliki obiska v Zagrebu, so občutili tudi narodni poslanci brez razlike strank.' Čutili so globoko bol zaradi Jezu, ki obstoja med brati. Oni so ga še posebej občutili radi tega, ker je vsak priznal sam sebi, da je najbrže tudi on osebno kriv zato, da je prišlo do tega. Ravnodušnost zagrebškega meščanstva je zabolela poslance in ta bolest se je še povečala, ko so videli, da jih mora v bratskem Zagrebu čuvati policija in da niso mogli storiti niti koraka brez nje. Pred kom nas čuva — so se poslanci izpraševali začudeno. Naš sotrud-nik je imel priliko razgovarjati se s poslanci, ki so mu to potrdili. Še več. Neki voditelj demokratske stranke je po razgledu sejma in zagrebških kulturnih zavodov iskreno priznal, da bi se moralo s Hrvati postopati drugače, da bi jim trebalo iti na roko. Vsi razgovori so se po navadi zaključevali takole: Treba najti izhod od tega položaja. Kje je izhod, kako naj se začne, tega ni mogel nihče povedati. Poset narodnih poslanikov v Zagrebu, katerega je Zagreb prezrl, bo imel, kot smo uver-jeni, tudi svojo dobro posledico. Kajti vsi poslanci, ki so prehodili Zagreb in njegovo divno okolico, so prišli do zaključka, da so pretirane vesti, ki se razširjajo v javnost o Hrvatih in Zagrebu. Videli so, da je s Hrvati mogoč sporazum, če bo le na obeh straneh dovolj popuščanja in razumevanja. Obisk Zagreba je imel smisel, ker se bodo vsi pošteni sinovi te zemlje prijeli dela za po- mirjenje sprtih bratov. Bratom v Zagrebu bodo prožili roko, ki jo bodo poslednji ravnotako bratsko oprijeli. Ako pride do tega, potem je imel obisk Zagreba ogromen učinek.« Kemija in demokratizem. Demokrati so polni državotvornosti in jugoslovanstva. Če govoriš o svinčeni aferi, dobiš odgovor, da je bila državotvorna. Če omeniš Union banko, oziroma bančno unijo demokratskih mladinov s Praprotnikom, te prekinejo z jugoslovanstvom. Če pa zineš o njihovem delu in o osebah, da so škodljive državi in edin-stvu te upropastijo z »zakonom narave« in s »spretnostjo v pozitivnem prizadevanju«. Te poslednje stvari, namreč zakon narave, ali bolje rečeno zakon družabnega razvoja in pa spretnost v pozitivnem prizadevanju so globokoumno dojeli, ko so v Vidovdansko ustavo mesto lepega in skupnega državnega imena Jugoslavije uvrstili kemični naziv SHS, vkljub temu, da že navaden srednješolec ve, kako velikega pomena je skumio ime za narod in za formacijo njegove nacijonalne zavesti. Mesto skupnega v resnici državotvornega in enotnega imena so nam dali kemično formulo. Destrktivno delo te kemične formule je bilo ogromno^ Tudi to vprašanje bi bilo kaj zanimivo poglavje nauka o socijalnotvornih silah nacijonalnega in državnega edinstva. • Poslabšanje LJenlnovega zdravstvenega stanja. Pariz, 5. jul. (Izv.) »Temps« Javlja iz Helsingforsa: Iz dobljenih Informacij je razvidno, da se je bolezen Ljeninova nenadoma zelo poslabšala. Dne 1. julija zvečer je bila seja osrednjega odbora boljševiške stranke. Za primer Ljeninove Smrti računajo, da se bo sovjetska vlada preobrazila in da pride na vodilnih mestih do precejšnjih Izprememb. r&trsinfc iUM&MlMaM«! Pokraflnska razstava v Maribor« (S. do 17. septembra*) Prenočevarje obiskovalcev razstave. Razstavni odbor ima poseben stanovanjski odsek, lci bo skrbel za prenočevanje obiskovalcev razstave, ki prihajajo od zunaj. Ta odsek je 2ačel te dni poslovati. Vsi oni, ki razpolagajo s sobami ali posteljami, ki bi jih za čas razstave lahko odstopali stanovanjskemu oddelku za prenočevanje obiskovalcev, se naprošajo, da naznanijo naslov in število sob, oziroma postelj v pisarni razstavnega odbora Aleksandrova cesta 22. V poštev prihajajo posebno dijaška stanovanja, ki bodo ob tem času prosta In bi se na ta način lahko najboljše izkoristila. Vinska razstava, je posebno sedaj, ko vsled valutarnih razmer nimamo Več avstrijskega trga, za vse vinogradnike potrebna in važna, da si na ta način dobimo novih odjemalcev. Pokrajinsko obrtno razstavo bodo Posetili obiskovalci iz vseh krajev naše države, kakor tudi iz inozemstva, zato je pričakovati da bo imela tudi vinska razstava, ki jo bo priredil pod okriljem te razstave vinarski in sadjarski odsek v Mariboru, kar največji uspeh. Poživljamo vse Vinogradnike, da se te razstave polnoštevilno udeleže in se čimprej prijavijo omenjenemu odseku. Vrtna razstava, ki se vrši ob enem s Po- Gospodarstvo. krajinsko obrtno razstavo, vzbuja po celi naši državi, pa tudi v zavistnem inozemstvu veliko pozornost. Bo to prva razstava te vrste v naši državi, ki bo pokazala, da smo se tudi že na tem polju osamosvojili od inozemstva. O tem bomo poročali še podrobneje. Gmotna sredstva, s katerimi razpolaga razstavni odbor, so zelo pičla. Odbor razpolaga samo z denarjem, ki ga plačajo razstavljalci kot prijavnino, iz katere se krijejo vsi tekoči izdatki. Zato poživljamo vse obrtnike, da ob enem s prijavnico pošljejo tudi prijavnino. Kdor je prijavnico že vposlal, naj naknadno še nakaže prijavnino, če tega že ni storil. Obrtniki! Sami si moramo pomagati. Le od nas je odvisen uspeh razstave. Pokažimo kaj zmoremo in kaj znamo! Le na ta način bomo dosegli in zavzeli ono mesto, ki nam pristoja. Zato vsi na razstavo! Prijavni rok je podaljšan do preklica. Zato je vsakemu obrtniku dana možnost, da se razstave s svojimi izdelki udeleži. Nikdo naj ne manjka pri skupnem boju za skupnimi cilji. Vsi dopisi, ki se tičejo Pokrajinske obrtne razstave v Mariboru, naj se naslovijo na »Razstavni odbor Pokrajinske obrtne razstave v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 22.« Vsa pojasnila glede razstave se dobe v pisarni Slovenskega obrtnega društva na Aleksandrovi cesti št. 22., kamor naj se blagovolijo obrniti vsi interesenti. Draavrae vesti. _ — Odpuščanje železniških uslužbencev. „^v°.r Poročajo, je ministrstvo saobračaja Pričelo z odpuščanjem vseh onib državnih železničarjev, ki niso hoteli optirati za naše državljanstvo. Popolnoma prav, da se odpu-Ije taki uslužbenci, ki sovražijo Jugoslavijo. Čudno se nam pa zdi postopanje ministrstva saobračaja, ki bi lahko vedelo, da državnim uradnikom, in med te spadajo tudi državni Železniški uslužbenci, ni bilo treba optirati, ker je vsak uslužbenec že z momentom, ko !• vstopil v državno slulho, postal brez vsa-c* opcije naš državljan. Isto velja za vse državne urade. Ako se bo ca prakticiralo nazi-ranje ministrstva saobraiaia, bodo morali odpustiti Iz službe vse policaja, carinarje, Sodnike, — sploh sko?j vse državne uradnike, ki so prišli iz Primorja, ker od teh 01 skoraj nobeden opiira!, ker t* terega pravniška inteligencija, vkljub odho* du velikega števila slovenskih sodnikov la odvetnikov, ne žali ni truda ni gmotnih ir* tev pri fzpolnjevanju prostovoljno prevzet* naloge, da slovenske pravnike seznanja S zanimivimi razsodbami laških sodišč In s važnejšimi dogodki v laškem zakonodajstva. Tudi v ravnokar izišll številki so objavljene zanimive odločbe na pr. o odgovornosti I*. škega železničnega erarja za povzetje, Inka« sirano za odpošiljatelja še pred okupacijo ia o vprašanju, v kakem ramerju smejo Jugoslovanski državljani, ki bivajo v JugoslavtJL zahtevati plačilo svojih terjatev v Urah. Na koncu bi si dovolili! malo opazko glede ostale vsebine »Pravnega Vestnika«. Zdi se nam namreč, da je tu preveč Jezikoslovnih člankov in včasih tudi takih, ki so ne samo zelo suhoparni, temveč tudi ne stojijo skoraj v nikakl zvez! s pravoslovje«, kakor na pr. le Jezikoslovnim špecljalistom namenjena razglabljanja dr. Tume. Todl zadnja številka je začela objavljati, kakor Je videti, na široko zasnovano Jezikoslovno študijo dr. Goršlča o vojnopravnl terminologiji Akoravno njegovim Izvajanjem ni odrekati zanimivosti ln v nekih točkah tudi precejšnje opravičenosti, zdi se nam. da gr* vendar predaleč, ako zametava izraz »veriž-nik in verižitl«, ki ga danes pri nas pozna in rabi vže vsak otrok v najoddaljeneJJI planinski vasi in ga hoče nadomestiti s mani običajnim in posebno v izvedenkah zelo okornim »prekupuhom«. Tudi beseda »navl« jalec (cen)« Je že tako vdomačena, da ca gotovo ne izpodrine drugod nerazumljivi lo-kallzem »dragoletnlk«. Ml Slovenci sploh preveč in prehitro menjamo tehnične Izraze vsled česar se naša znanstvena terminologija nikakor ne more ustaliti. Saj sl vstvarja skoraj vsak pisatelj svojo posebno novo terminologijo. Tudi izraze, ki ne odgovarjajo v vseh podrobnostih vsem zahtevam najno-vejše slovnice, ni treba zavreči, ako so »• vdomačill celo med pnprostlm narodom. NI treba, da hi posnemali Angleže, ki za nor, pojem vstvarjajo izraze, nad katerimi se zlkoslovcem ježi koža, ker so zverlžen! brez vsake slovnične doslednosti Iz najrazličnejših Jezikov, pa z druge strani tudi ne gr% da vedno ln vedno Izpreminjamo svojo terminologijo in s tem lajlkom delamo seraf* umljive naše uradne spise. •Višnjeva repatica«, Satiričen rom«a. Spisal Vladimir Levstik. Izdala ln založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, Marijin trg & Cena broširani knjigi 20 Din. vez. 25 Din. »Pohorske poti.« Pesmi. Zložil Janko Glaser. Izdala in založila Zvezna tiskarni % Ljubljani, Marijin trg 8. Cena broi. zvezka 4 Din, vez. 5 Din. Emil Adamič: 16 Jugoslovanskih narod' nlh pesmi za moški ln mešani zbor. I. d«, ki obsega moške zbore, Izide v kratkent Naslovno stran Je lično naslikal akademlčnl slikar g. Maksim Gaspari. Zbirko Je založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Društvene vesti. Odbor prostovoljnega gasilnega dmStv* na Rakeku Je sklenil na občo Željo vaJ6a» nov, da se vrši vsakoletna prireditev gasilnega društva na »rakovško žegnanje«, to !• druga nedelja meseca Julija. Ker pa se vrjl letos na isti dan v Cerknici tudi neodložljiva prireditev. Je Oasllno druitvo na Ra* keku iz solidarnosti do okolice preložilo svojo letošnjo prireditev na 30. t, m. na kar se okoliška društva opozarjajo, Prostovllno gasilno društvo v Mostah vabi na proslavo svoje 251etnice, katera vrši v nedeljo 9. t m. na lepem senčnatem vrtu Fran Karpeta pri Gasilskem domu. Prijatelji gasilstva pridružite se tej slavnosti In podpirajte dobro Idejo gasilstva, ker J* ta lahko vsakomur v korist Politični klub NSS ima nocoj ob 8- nrl svoj običajni članski sestanek v navadnem lokalu. Udeležba ln točnost obveznal Sloviti ssodevlnskl roman M. ZEVACA (508 strani) je izšel krasno vezan oba dela skupaj in stan« Din 40.— Naročila sprejema Zvezna knjigarna, Ljubljana Marijin trs itev. & Stran 4. JUGOSLAVIJA*, 7. julij« 1922: štev. 153. E. GABORlAU: Zločin v Orcivalu. (Dalje.) Toda groiovega trupla še vedno ni bilo moči najti. Zaman so skrbno preiskali ves park in prctekuill vsako najmanjše grmovje. »Menda so ga vrgli v vodo,« je rekel župan. Takšna je bila tudi misel gospoda Dominija. Poslal je ribice na Sekvano ter jim priporočil, naj začno iskati nekoliko vise od kraja, kjer je ležalo grofičino truplo. Ura je^bila tri. Oče Plantat Je spomnil svoje tovariše, da so gotovo še vsi tešči; ali ne bi bilo pametno v naglici kaj zaužiti, ko se zdi, da bodo imeli posla do pozne noči? Ta opomin na vsakdanje človeške potrebe je bil skrajno ne všečen orcivalskemu županu, ki se jo čutil prizadetega v svojem človeškem dostojanstvu. Ko pa sta ona dva potrdila očetu Plantatu, se Je uklonil tudi gospod Courtois. Bog ve, da ni Imel veselja do jedil In tako so sedli preiskovalni sodnik, oče Plantat, zdravnik In župan za mizo, ki je bila še mokra od vina* razlitega po morilcih ter so se spravili nad improviziran obed. v. ‘š'h Stopnice so bile zastražene, toda veža Je ostala dostopna. Iz nje se je slišala hoja semtertja, teptanje z nogami in pridušeno šušljanje; nato je nadvladalo ta hrup vpitje in preklinjanje Orožnikov, ki so izkušali zadržati množico. Vsak bip Je kdo plašno smuknil mimo odprte obednlce; smelejši izmed radovednežev so skušali videti »sodnijo« pri jedi ter prestreči kako besedo, da bi se postavili ž njo pred drugim Toda »sodnija« se je čuvala govoriti kaj važnega pri od prtih vratih in vpričo sluge, ki Je stregel pri mizi. Presunjeni po strahotnem zločinu in vznemirjeni nad skrivnostjo, ki je še odevala krvavo dejanje, so gospodje molčali o svojih dojmih ter jih zapirali vase. Vsak je v duhu tehtal verjetnost svojih šumenj, toda govoril ni o njih nihče. Gospod Domini je med jedjo urejal svoje zapiske in podčr-faval nekatere odgovore osumljencev, ki so se mu videli dovolj značilni, da bi mogel osnovati na njih poročilo. Med vsemi štirimi udeleženci turobnega obeda je bil on mogoče najmanj vznemirjen. Zločin se mu ni zdel izmed tistih, od katerih dobe preiskovalni sodniki sive lase. Nagib je bil Znan — že to je veliko! — in razen tega je Imel dva storilca ali vsaj sokrivca umora pod ključem. Oče Plantat in doktor Uendron sta sedela vštric ter se raz-govarjala o bolezni, ki Je pobrala Sauvresyja. Oo&pod Courtois je stregel glasove, ki so prihajali od zunaj. Vest o dvojnem umoru se je širila po okolici; množica je naraščala od minute do minute. Polnila je dvorišče ter postajala čedalje predrznejša. Orožniki so bili brez moči. Zdaj ali nikoli se je moral orcivalski župan pokazati svojemu ljudstvu. »Ven stopim,« je dejal, »da Izpametujem te ljudi in jih spravim domov.« To rekši si je obrisal usta in smehljaje vrgel servet na mizo. ' Bil je res skrajnji čas. Nihče ni več poslušal brigadirjevih pozivov. Najhujši radovedneži so se pripravljali, da bi vtrli vrata, ki so držala na vrt. Župana se tolpa ni baš ustrašila; pač pa je vrnilo njegovo pojavljanje orožnikom potrebno odločnost, da so izpraznili vežo. To vam je bilo mrmranja in zabavljanja! Gospod Courtois ni prezrl sijajne prilike, da uveljavi svoj govorniški dar. Stopil Je na prag, držeč levico v Izrezku svojega telovnika in mahaje z desnico, v ponosni, mramorni pozi, ki jo dajejo kiparji velikim vodjem množic. Tako nastopa tudi pred občinskim svetom, kadar naleti na nepričakovan odpor tn hoče ukloniti opozicijo syoji modrejši volji. Posamezni odlomki njegovega govora so se slišali v obed-nlco. Besedoval je takole:.............. Dragi občani! Zločin, nezaslišan v povestnici orcivalski, je okrvavil naš pošteni in miroljubni kraj. Pridružujem se vaši bolesti. Predobro razumem vašo vročično razburjenost in vaš upravičeni gnev. Z vami vred, prijatelji, In še bolj od vas sem ljubil in cenil plemenitega grofa Trčmorelskega in krepostno mu družico; oba sta bila dobra angela našega kraja. Naša Žalost nad njuno smrtjo je skupna.. " »Pravim vam,« Je govoril doktor Gendrou očetu Plantatu, »da so pojavi, o kakršnih govorite, po vnetju prsne mrene zelo pogosti Zdravnik misli, da ie ugnal bolezen, teT spravi svoje orodje, pa se je ukaniL Vnetje preide Iz akutnega v kronično stanje ter se komplicira s plu nico in naglo sušlco.« »»Toda nič,«« je nadaljeval župan, »»nič ne more opravičiti radovednosti, katere neumestni In hrupni izbruhi ovirajo pravico v njenem poslovanju ter so nedvomno kaznjlvo kršenje veličanstvenosti zakonov, .emu to neobičajno zbiranje, ta vpitje in hrumenje, to šušijanje ia ustanavljanje prenagljenih mnenj?....«« ^Vršilo to je dvoje ali troje zdravniških posvetov,« je od-* govarjal cč : Plantat, >ki pa niso redili zaželjenega sadu. Sau-vredy jo to/.il o povsem čudnih In nenavadnih bolečinah. Ob* čutkl so bili po njegovem mnenju tako neverjetni, tako nezmi-selni, da niti najizkušenejši zdravniki niso vedeli kod ne kam.« »Kdo pa ]e bil pri njem? Ali ne R... iz Pariza?« »Baš on. Prihajal je vsak dan; večkrat je tudi prenočil v gradu. Pogosto sem ga vide’ korakati vsega zamišljenega po veliki ulici; hodil je k lekarnarju, da je sam nadzoroval izgo-r tavljanje svojih receptov.« »»Krotite,«« je vpil gospod Courtois, »»krotite tedaj svojo pravično Jezo! Vedite se mirno, vedite se dostojno!«« »Vaš lekarnar,« je nadaljeval doktor Gendron, »je vse* kakor spreten človek; toda v Orcivalu imate ptička, ki mu del? hudo konkurenco. Poznate li nekega Rebelota?« »Padarja Rebelota?« »Da. Dokaj znano je, da se ukvarja z zakotnim zdrav* ljenjem. Zelo bisteT fant! Sicer pa se je pohujšal pri meni! Dobrih pet let je bil sluga v mojem laboratoriju in še zdaj, kadar Imam kočljivo delo --------« Zdravnik se je prekinil, presenečen po nenadni izpr|* membi Plarrtatovega obličji. »Kaj vam je, prijatelj?« se je vznemiril. »Morda vam prj*s haja slabo?« Preiskovalni sodnik je odložil svoje papirje in vzdignil očJ. »Zares,« je dejal, »gospod mirovni sodnik je tako nekajjR bled...« Toda že je kazal oče Plantat spet svoj vsakdanji obraz. »Nič mi ni,« je odgovoril, »prav čisto nič. Le moj neumni želodec se oglaša, kakor hitro ne obedujem ob navadni urh..« Zaključujoč svoj nagovor je gospod Courtois povzdigal glas in šlrokoustno potvarjal dejstva: »»Vrnite se tedaj v svoja mirna domovanja, vrnite se k svojim opravkom in primite vsak za svoje delo. Ne bojte jsji ničesar, zakaj pravica vas ČUva. Že je začela svoje delo; dvft izmed krivcev strašnega zločina sta v njenih rokah, njuni# pajdašem pa smo za petami.«« »Med posli, kar jih zdaj služi v gradu,« je omenil o§§ Plantat, »ni žive duše. ki bi pomnila Sauvresyja. Grof in grofiq| sta premenila sčasoma vso služinčad.« »Lehko sl mislim, da je moral biti pogled na stare služabnike gospodu Trčmorelskemu prav neprijeten,« je pokimal zdravnik. (Dalje prih.) Gospodarske vesti. + Delovna doba v SvicL Narodni svet la pristal na to. da se izvrši revizija člena 41. tvorniškega zakona ter se lehko podaUia delovna doba po tvornicah pri težki gospo, darskl krizi na 54 ur v tednu ali povprečno Bi 9 ur dnevna Ta sklep ima stopiti v veljavo za dobo 3 let Proti načrtu so slaso-VaH socialni demokratje, komunisti, krSČan-Ski sodalci ter člani social politič. stranke. + Likvidiran!* terjatev naših driavlla♦ 90V prt poštni hranilnici na Dunaju In Budimpešti, Qlede hranilnih vloz pri bivših poitnlh hranilnicah na Dunaju Ul Budimpešti je bil podpisan na rimski konferenci dne 6. apria 1922 sporazum o prenosu hranilnih frlo* naSIh državljanov pri poStni hranilnici na Dunaju in da se bo ta prenos takoj iz-Vrfil, kakor hitro bodo ta sporazum vse neovome države ratificirale. — Glede hranilnih vlog pri poštni hranilnici v Budirape-Iti se bo sklepalo na posebni konferenci, glade katere se je Madžarska obvezala, da Jo skliče. — Toliko za danes občinstvu v blagohotno obvestilo. + Ogromna udeležba na zagrebškem velese/mn. Na Petrovo je bil zagrebški vele* sejem nepričakovano obilno posečan. Računa se, da ga je posetilo okoli 12.000 udelež-nikov. Danes so posetile velesejem tudi rasne kulturne, trgovske ia politične korporacije. + Za našo industrijo češpelj. V nekaterih delih naše domovine, posebno v Bosni in vzhodni Srbiji tvorijo češplje (slive) klavni industrije na posvetovanje. Namen konference Je bil v prvi vrsti ta, da se zagotovijo za letošnji bogati pridelek češpelj ugodni pogoji za izvoz, posebno posušenih češpelj. Letos je pričakovati v Južnih pokrajinah najmanj 7 milijonov met. stotov za izvoz predelanih češpelj. V tem pogledu Je naša država na prVehi mestu celega sveta, ker Amerika pripravi največ 3 miliione stotov češpelj za izvoz. Francoska pa največ 1 ml-lijon stotov. Naš izvoz torej lahko preplavi vse svetovne trge tako glede posušenega sadja kakor tudi predelanega v pekmez. Glavno le, da izvoz podpira obratno ministrstvo in paroplovni sindikat ter da se dajo izvozu carinske olajšave. + Pasivnost avstrijske trgovine. Glasom ravnokar izdane državne statistike za ......................... leto 1921. Uvoz Je znašal 96 milijard. Izvoz pa samo 53 milijard a. a. kron. + 200 poštnih avtomobilov Je dobila naša vlada iz Nemčije na račun reparacij. + Rpdtoteiegrafska služba v Jugoslaviji. Poštno ministrstvo namerava upeiiati po vzoru modernih evropskih držav radio-telegrafsko služba Po vseh pokrajinskih centrih se Instalira po en? radiot&leerafska postaja. Aparate priskrbi Nemčija na račun reparacij. V Beogradu zgradi veliko postaje angleška ali francoska družba. + Kakšna sladkorna letina se nam obeta v Evropi Na Francoskem so imeli v začetku Junija suhe in tople dni. Nato Je nalo okoli 7. t. m. precej dežja, ki Je jako koristil sladkornim poljem. Ko so že vse okopali in opleli. Je začela sladkorna pesa najlepše uspevati — lz Belgije poročajo o letni vročini. Dasi je pomanjkanje dežja, a kar ga je bilo* Je Jako dobro del mladim rastlinam. Kar j* bilo zgodnje setve, kaže prav lepo, o kasnejši sejani sladkorni pesi pa upajo, da bo še prehitela, kar se Je bila zakesnila. — Na Švedskem ne pričakujejo dosti sladkornega pridelka, ker so se sladkorna polja letos precej skrčila, — Na Danskem, kjer s« po svetovni vojni sladkorna pesa močno to JU se obeta letos dobra slad- korna letina. — V češkoslovaški republiki je pomladansko suho vreme na sladkorno polje neugodno vplivalo, zlasti še zato. ker se le mrčes tako razpaseL Na Slovaškem Je bilo teh poljskih škodljivcev toliko, da so untčill 5 odstot s sladkomopeso obsejanesa polja, ki so ga morali preorati. V srednjih Cehih Je letos 2.303 ha s sladkorno peso ob-selanega polja, lani ga Je bilo pa 36.193 ha. To so vsekako znaki za manjši sladkorni pridelek. + Industrijska konferenca na Bledu. V četrtek dne 6. julija t. 1. se vrši ob 11. uri predpoldne v hotelu Toplice na Bledu II. konferenca Industrije Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.. Na konferenco so vabljene poiCK predtfavnikov centralnih obtasti vse v državi obstoječe organizacije indn-strijcev. + Cene žitu se naj maksimirajo. Razni špekulantie neupravičooh navijajo cene žitu, zato bi na) naša vlada posnemala ru-munsko vlado, ki Je maksimirala cene pšenici, da se zagotovi domača potreba po pošteni ceni. + Kongres tfbrtnikov. V dneh 14., 15. in 16. t m. se vrši v Sarajevu kongres obrtnikov iz cele kraljevine. Kongres se bo bavil % i z obrtno In gospodarsko politiko, posebno pa z ontanlzacilo obrtnikov za celo kralje* vino. Prijave sprejema Savez obrtnih dru^ štev v Sarajevu (Jeliča 23-11). + Naši carinski dolioi’': so znaša: prvi dekadi meseca Junija 18,362.198 Na prvem mestu Je zopet zagrebška gla' carinama s svoto 3,300.716 Din. + Razstava živil v Londona. Od 6. do 26. septembra letos pri rede v Londonu veliko razstavo vseh živil in kuhinjskih priprav* + Kako Nemci varčujejo? Mestna kama v Berlinu je postavila po raznih ki jih mesta vozove za pobiranje krompirj« olunkov, za katere dobe gospodinje primeri no količino drv. Na ta način zbere mlekarna do 100') met. stotov olunkov Ha dan. Olupki so Izvrstna klaja za krave. v-i"' + Prodaja dalmatinskega vina v ino* zemstvo. Kakor poroča »JutarnJi list«, se il pred par dnevi prodalo 20.000 lil dalmatinskega črnega vina v Francijo- Tudi Cečlto* slovaška kupuje dalmatinska črna vina. *•»* + Prost uvoz opeke in apna. V proi*» čunski dvanajstini za mesec fullj Je pred v?* deno znatno znižanje carine na uvoz stavb« nega materiala, uvoz opeke in apna pa' bo popolnoma prost. HALI OGLASI PRODAJA: MOŠKO KOLO v zelo dobrem stanju. Cena primerna. Poizve se: Kladezna ul. fLl- 39 VIOLINA, stara 85 let, Itall-hmskega Izvora, radi vpo-llica k vojakom. Naslov v »pravi lista. 49 •PIPITA*-HLACE za malo psebo. Sv. Petra c. 16/pr. 50 SLUŽBE: SPREJMEM VAJENCA v trgovino z mešanim blagom na deželo. Prednost imaio ilrote brez staršev, s celo Oskrbo; vstop lahko takoj. Ponudbe na upravo Usta pod »priden in pošten*. 44 TRGOVSKI SOTRUDNIK gtešane stroke in šofer ISče mesta za takoj. Ponudbe prosi pod »takoj«, na upravo sta. 47 /A MANUFAKTUR/STA išče za takojšnji nastop proti dobri plači »Tekstilia«, d. & Ljubljana, Krekov trg 10. 1 s 48 KORESPONDENT. zmožen Italijanščine In francoščine, rešč v eksportnem in im-portnem trgovanju In trgov-fkega potovanja. Gre tudi samo za gotove ure na dan. Ponudbe pod »Korespon-Ssa«. na upravo Tista. 43 SPREJMEM VAJENCA za mizarsko obrt Istotam se dobi Izgotovljeno pohištvo za delavske družine; Vinko Vipotnik, mizar. Zagorje ob Savi. 40 Sprejme se TROOVSKJ LIČEN EC v trgovino z mešanim blagom pri tvrdki Franjo 2agar v Oplotnici od boljše hiše z dobro šolsko Izobrazbo. 23 KONTORIŠT x bančno prakso in dobrimi referencami Išče primerno mesto kot korespondent, saldakontist. Itd. Dopisi pod »2VS« na upravo lista. 20 GATERJSTA, (ŽAOARJAJ sprejmem v stalno službo. A. Kano, Mengeš. 19 GOSPODIČNA 11 ugledne rodbine, vestna In poštena, z več leti pisarniške prakse, želi premenlti službo kam v tujino, najraiše na deželo. Sla bi tudi v kako trgovino ali kaj primernega. Glavni pogoj: vsa oskrba v hiši. Ponudbe prosi na upravo lista pod šifro: »Brez domač. 1109 RAZNO: SNA2N0 MESEČNO SOBO za v Ljubllano prestavljenega višjega državnega uradnika Iščem za takoj. Ponudbe pod »Mesečna seba« na upravo lista. 1102 Za daljšo dobo let se odda v najem dobro Idoča GOSTILNA v prometnem kraju na dežel! v bližini Kamnika. V popolno renoviranl hiši )e ves gostilniški inventar na razpolago. Poleg gist.lne se odda na željo tudi & oralov njiv In travnikov feilektantu v pomoč. Ugodna pozicija za mesarja ali lesnega trgovca. Vprašati le na upravo lista pod zaprto kuverto pod št Ki3J Kamnik m Je za odgovor priložiti znamko za 10 kron. 4'i 500 K NAGRADE dobi, kdor mi preskrbi že vpeljano pekarno v najem v kakem prometnem kraju v trgu ali na deŽelL Ponudbe pod »pekarna« na upravo lista. 51 brez hrane in stanovanja išče za tskoj"5nj'i nastop mizarska delavnica ftnMjiHigbler.Sp.Siiln Planinska cest« 168. Kot administrativni vodja ali na drugo primemo mesto v kakem industrijskem podjetju želi vstopiti trgovec, 43 let star, oženjen, zmožen slovenskega bi nemškega jezika, knjigovodstva In strojepisja v takem kraju, kjer bi bilo stanovanje na razpolago. Ponudbe pod administrativni vodja *, na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica št 5. Sobalsbe poMSint za člana, Sanic« in naraščaj kakor tudi aukno za kroj priporoča tvrdka A.&E. Skabeme UobHana, Mastni trs Ta Med dobrim najboljše! Ul Pnevmatika in druge potrebščine priporoča po solidnih cenah TVRDKA 161 VOH, specialna trgovina šivalnih strojen la koles UUBUANA, Sodna ulica št 7. ■ •»r • * Josip Pemuš, Kranj oblastveno preizkušeni mestni tesarski mojster naznanja šl občinstvu, da j‘e pričel izvrševati svoje tesarsko obrt, ter se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela, po danih in Urttnih načrtih. Sode Iz mehkega lesa gotove ali razložene (nekaj vagonov) za tovarno barv se kupi. Ponudbe na upravo lista. S L O V E N S K A B A N K A Delniška glavnica: K 30,000.000*—. Rezerva: K 5,000.000*—, Obrestuje Vloge po najvišji obrestni meri. > Izvršuje vse bančne posle zelo eigodno. Centrala: v lastni palači Ljubljana, Stritarjeva ulica 9. Podružnice: Novi Sad, Ljutomer, Dolnja Lendava. Ekspozfmra: Vrhnik*. P. n. gospodinja, šivilje, krojača, Čevljarje, in sedlarje opozarjamo, da se dobijo zopet najboljši Šivalni stroji „Gritzner“ v vseh opremah materija] predvojni, cene najnlžj* edino le pri ]osip Petelincu Ljubljana, Sv. Petra nasip št.?. Pouk v vezenju brezplačen I istotam igle, oJ}et vse nadomestne dele za vse slstame ilvalnlh Stroje* in koles. — Potrebščine za Šivilje, kroJaCe, čevljarje, brivce, Mdlarfo toaletno modno blago, srajce, kravate, ščetke, palice. Galanterija, sumbl, na veliko in malo! Najnižje cene! Točna postrežba! •m Razširjajte »JUGOSLAVIJO"! 3E Otvoritveno naznanilo. Slavnemu občinstva vljudno naznanjam, da sem prevzel hotel »Triglav« v ROGAŠKI SLATINI, katerega sem otvorii dna , •. ■ar* i. juiua 11. Hotel vsebuje 35 lepih, na novo opremljenih sob za tujce, dalje krasno restavracijsko dvorano, solnčnat vrt In zelo okusno opremljen bar z godbo. Točil bodem samo najboljša pristna štajerska vina v sodih, kakor tudi v steklenicah, GLASOVITE TVRDKE OJURO VALJAK, 'GRAJSKA KLET« V MARIBORU. Restavracia bode preskrbljena z izvrstno kuhinjo ter bode nudila ceni. gostom topla In mrzla Jedila. Zagotavljajoč prvovrstno postrežbo, priporočam se naS* topleje za mnogobrojen obisk. iakob Sedel, bivši plačilni natakar restavracije »Grajska klet« v Maribora. Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin. Izdaja »Jugosiov. novinsko d. d.«. Tiska »Zvezm tiskarna« v 1 .InMiant