Edini slovenski dnevnik; t Zedinjenih državah s-
Velja za vse leto .. $3.00 Za pol leta......$1.50
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
® The only Slovenian Daily in the United States. :-
BBS
Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. :— -: 50.000 Readers. :-
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT,
NO. 257. — ŠTEV. 257.
NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 1, 1916. — SREDA, 1. NOVEMBRA, 1916.
VOLUME XXIV. i—i LETNIK XXIV.
Delavske zadeve.
V današnji številki prinašamo članek "Mesto nemirov", v katerem opisuje John Reed, ameriški novelist, razmere v Bayonne, kjer
ker
jo pravočasno »tostavljati brzojavk.
V New Yorku je zdaj skoro bolj ša poštna zveza kot brzojavna. Unija zahteva, da ne smo no-n deeek delati dalje kot deset ur, in eno uro mora imeti mcd-časno pi
bfd. Plare morajo imeti najmanj ! $9 na tedon. in sicer to oni, ki delajo šest dni na teden, oni, ki delajo sedem dni na teden, pa $10.50; za čezurno delo S"c mora plačati pa dvojno plačo. Dečki, ki delajo ponoči morajo dobivati $12 na teden. Uniforme mora preskrbeti dečkom kompanija.
Nobena organizacija nima men-Ida tako pogumnih "picketov" kot
Z romunske fronte.
Borba ob reki Černi.
NEMCI POROČAJO, DA JE VJELA ARMADA GENE RALA FALKENHAYNA NAD DESETTISOČ RUMUN-SKIH VOJAKOV. — RUMUNI PRAVIJO, DA JE V SPLOŠNEM POLOŽAJ NEIZPREMENJEN. — SPO PADI V GOZDNIH KARPATIH. — LAŠKA ARTILE RIJA V AKCUI. — SRBI BAJE NEPRESTANO NA PREDUJEJO. - ZRAKOPLOVI SO POVZROČILI PRECEJŠNJO ŠKODO. — SEVERNO OD DOIRANA. zojavk
-—--In včeraj so ti dečki zastavkali,
Bukarešt, Rumunsko, 31. oktobra. —Vrhovno povelj- ker jim družbe niso hotele ugo-
'	,	diti. Dozdai so zastavkali vsi pri
Ktvo riimunske armade razglasa.	. Ti , , i American District Telegraph in
—	Severna in sevemozapadna tronta: Me<l luigne- postal Tp]e{frap}l danes bodo pa
solil in Bacazom se ni zadnje dni ničesar posebnega pripe- njihovi "strategi" poskušali pri-
tilo. Pri Bato<*eji je nek naš oddelek napadel močno so- j praviti tudi raznašalce v spodnjem
vražniško posto janko in jo z naskokom zavzel. V enem j delu mesta do tega.
sami m iarku smo našli trupla štiridesetih nemških voja- Hružbe vsled tega zelo trpe, .. t\ ■ j. • -l-i •	„„„i1.m;i:	ne moreio pravočasno dostav
kov in dveh-častnikov. Pri tej priliki smo zaplenili five
strojni puški in en žarkomet.
Artilerijska bitka, ki so j<* bila več dni neprestano pri|a Predelusu, je končana. Pri Dragoslavlju smo odbili vse noniške napade. Vzhodno od roke Alute se hudi boji nada-j })PT1 flpr'.ek delati daljp kot dcset ljujeio.
V	dolini Jiul zasledujemo umikajočega se sovražnika.jčasnojirosto za odpočitek in o Pri Oršavi je artilerijski boj nekoliko pojenjal.
Južna fronta: Položaj je v splošnem neizpremenjen.
Petrograd, Rusija, 31. oktobra. — Uradno se poroča:
—	V Gozdnatih Karpatih se vrše vroče artilerisjke bitke. Na Sedmograškem smo odbili sovražniŠke napade na fronti pri Bušteni. V dolini Jiul so naše in rmnunske tVte vjele nad 300 vojakov.
V	Dobrudži se ni zadnje dni ničesar posebnega pripetilo.
Bukarešt, Bnmunsko, 31. oktobra. — Iz Petrograda j so newyoreki mesenžerji. Ti otro-
ooročajo, da se je končala bitka pri Szurduk prelazu s po-!^ včeraj vpili pred uradi: "Mi
,	i	v . vt____• u^A^	vri,* bomo pokazali zeleznu-arjem, kaj
polno zmago rumunskega orožja. Nemci ne bodo mogli vec]^ ^ 5traikati« Par -ih l hi.
dolgo časa ostati ob rumunski meji, niti misliti se pa ne
more, da bi vdrli v rumunsko ravan.
Berlin, Nemčija, 31. oktobra. — Danes je bilo tukaj izdano uradno poročilo, ki se glasi:
—	Armadna skupina nadvojvode Fr. Ferdinanda: Na vzhodni sedmograški fronti se ni zadnje dni ničesar posebnega pripetilo.
Na južni sedmograški meji ovira vojaške operacije slabo vreme. Severno cul Kimpolunga si sovražnik brezuspešno prizadeva zavzeti nazaj višine, katere je pred kratkim izgubil.
Od 10. otobra pa do včerajšnjega dne je vjela Falken-havnova armada 151 rumunskih častnikov in 9,920 mož. — Zaplenila je tudi 37 topov, 48 strojnih pušk in veliko drugega vojnega materijala.
Armadna skupina gen. Maekensena: Pri Oršavi se ni ničesar posebnega pripetilo.
Paril, Francija, 31. oktobra. — Vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče uradno poročilo o bojih na macedon-ski fronti:
—Angleški zrakoplovei so obstreljevali sovražniška kladišča pri Demir Hizarju. Severno od Doiranskega jezera je razkropila italjanska artilerija nek močan bolgaski oddelek.
Srbi napredujejo ob reki Cemi.
Zapadno od jezera Presba smo zavzeli samostan Sign ieri. Vsled slat>ega vremena se operacije ne morejo po naši volji razvijati.
London, Anglija, 31. oktobra. — Danes je bilo tukaj jlaseno sledeče poročilo o operacijah na maeedonski iti:
—	Izvzemši par manjših spopadov pri Kalendri, je >žaj neizpremenjen.
Berlin, Nemčija, 31. oktobra. — Vrhovno poveljstvo ške armade poroča, da se je Bolgarom na maeedonski ti posrečilo pognati Srbe ob reki Černi v beg. Tradno poročilo se glasi:
—	Ob reki Černi se je bila vnela strahovita bitka, ki trajala dva dni in dve noči. Srbi se nazadnje niso mogli r- vstavljati prodirajočim Bolgarom in so se umaknili.
Sofija, Bolgarsko, 31. oktobra. — Bolgarsko vojno ministrstvo naznanja, da se je končala bitka pri Černi s popolno zmago bolgarskega orožja.	*
V dolini reke Mogleniee so prepodili Bolgari Srbe iz njihovih strelnih jarkov.
IVi Lijumniei, pritoku reke Vardar, se še vedno vrše spopadi med našimi in sovražnimi prednjimi stražami.
Ob Egejskem morju je položaj neizpremenjen. Našim pristaniščem se je bilo približalo par sovražnih bojnih ladij, ki so se pa takoj umaknile, ko so stopile nemške obrežne baterije v akcijo.
Sofija, Bolgarsko, 31. oktobra. — Poročila, ki prihajajo z dobru£ke fronte, so zelo pomanjkljiva. Iz njih je v da se operacije vsled slabega vremena ne morejo
Grki in zavezniki.
Raznašalci brzojavk v N. Y. stav-' Zavezniki baje še niso pripoznali kaj o. — Stavka v Oklahomi. — grške provizorične vlade. — Izja-Štrajk v Chili. — Slamnikarji. va blokadnega ministra.
London, Anglija, .31. oktobra. Tukajšnja "Morning Post" je dobila iz Pariza in Aten natančna poročila, da zavezniki ne bodo še
se je pred par tedni vršila stav-j tako kmalo ali sploh nikoli, pripo-ka. Čitatelje opozarjamo, da ga znali Venizelosove provizorične prečita io.	vlad«e. Časopisje razpravlja o tem
na dolgo in Široko in nravi med Raznašalci brzojavk štJrajka.io. drugim tudi sledeče: Poročali smo že, da so se orga-| — Ak" zavezniki nočejo pripo-nizirali newyorski raznašalci br-1 znati Venizelosove vlade, pripo-
znaio s tem. da so vsi častniki in vojaki, ki so se tej vladi pridružili, veleizdajalci, da se mora vse člane te vlade zapreti in če ni drugače tudi ustreliti.
8 tem dajejo zavezniki kralju Konstantinu priložnost in pravico, da po svoji volji kaznuje one Grke, ki so najboljši grški državljani. ('e parlament še ni izgubil vse časti, nikakor ne sme izdnti Venizelosove stranke in jo izročiti v roke sovražnikov.
London, Anglija, .'11. oktobra. Število ljudi, ki očitajo vladi, da podpira grškega kralja Konstantina s toni, da not"-e pripoznati Venizelosove vlade^ neprestano raste. Danes je odgovoril blokadni minister Robert Cecil na te obdolžiti-e sledeče:
Jaz sem odločno proti temu, da bi imel vsakdo pravico razpravljati o ukrepih angleške vlade. — Angleška vlada že dobro ve, ka.i dela. Misel, da smo pustili Vcni-zelosa na cedilu, je naravnost blazna. —
Angleška vlada je vedno delala sporozumno z zavezniki. — Veni-zelosa bo tako j prlpoznala.. kakor-liitro bo izprevklela, da je veČina grškega prebivalstva na njegovi strani. Toliko naj zadostuje. Ve<-za danes ne moreni povedati.
Sommeskojojišce. Nemški U-čoln je povzročil,
da je utonilo 6 amer. drž.
Le artilerija je aktivna. — Slaba vreme je dalo nemški in zavezniški infanteriji malo počitka.
London, Anglija, 31. oktobra.; Na sommeskem bojišču ni bilo te-j kom današnjega dne nobenih in-fanterijskih bojev, temveč je bila le artilerija zelo aktivna. Franco-1 ski in angleški vojni urad poročata. da se ni zgodilo nič važne-, ga. —	;
Medtem pa pravi nemško urad- j no poročilo, ki je došlo sem, da so imele nemške čete nekoliko uspeha. —
Berlin, Nemčija, 31. oktobra. —' Današnje uradno poročilo javlja j o včerajšnjih . bojih na sommeskem bojišču. Pravi, da so poskušale angleške in francoske čete uspeti pri L« Maisonnet'e, toda nemški vojaki so jih zapodili nazaj in jim povzročili velike iz- j gube.
Dalje pravi, tla ni bilo tekom j današnjega dne posebnih bojev, toraj je položaj ob .Som m i in pred Verdunom neizpremenjen.
SUBMARIN NI DAL NOBENEGA SVARILA, KO JE POTOPIL "MARINO". — VLADA V WASHINGTO-NU JE TAKOJ ZAHTEVALA POJASNILO OD NEM-CUE. — 51 AMERIKANCEV JE BILO REŠENIH. —. VSI TRDIJO, DA PARNIK NI BIL POSVARJEN. — PREDSEDNIK WILSON ZAHTEVA, DA SE STVAR HITRO PREIŠČE. — ADMINISTRACIJA JE MNENJA, DA JE CELA STVAR ZELO RESNA.
r»;
fr
nem fron
se pravi štrajkati." Par jih je bi lo celo preveč korajžnih, da so se spustili v boj s policajem, nakar so bili kaznovani po $1.00.
Slamnikarji.
Včeraj so si stavili na program letošnje sezone newyorski slamnikarji, ki spadajo v unijo, krajevne postaje 24, 42 in 43, nove zahteve, katere bodo predložili gospodarjem. Pri seji je bilo okoli tisoC članov, med njimi več Slovencev, ki so z veliko večino glasovali, da se zahteve predloži gospodarjem prihodnji teden.
.Zahteve so sledeče: Operatorji morajo dobivati 70c na uro; blo-karji morajo dobivati $5 na dan ali pa najmanj $24 na teden, itd.
O podrobnostih bomo še sporočili.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Vsled negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAU NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati zamorejo le zamude. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljater toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Isto-tako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne in radi sigurnosti -pri ikv
Wilson pride v New York.
Jutri, v četrtek, bo prišel pred-) sednik Wilson v New York. V Madison Square Garden bo držal go- j vor ob osmi uri zvečer. — Kdor j ga želi slišati, naj se potrudi jutri t v Madison Garden. Vrata bodo | odprta ob t?estih.
Železniška stavka v Parizu.
Pariz, Francija, 81. oktobra. — Vlada je sklenila, da bo pričela odločevati v železniški stavki, ki; se vrši v pariških predmestjih.
Kabinet je danes sklenil, da bo vlada prevzela tiste črt« in jih bo obratovala, češ. da "je sicer v ne-' varnosti javna varnost". Kabinet i bo tozadevno še parlament prosil! dovoljenje.
1DEUTSCHLAND'' ZOPET TUKAJ.
KAPITAN KOENIGr JE ZOPET V NEW LONDONU. — IZ BREMENA JE ODPOTOVAL 10. OKTOBRA. — IMA VELIK TOVOR KEMIKALIJ. — NIHČE GA NI
PRIČAKOVAL.
1<* v«

šiljanju	denarja. Cene:			
K	%	K		$
10....	1.50 |	120..	.	15.60
15....	2.15 j	130..		ic.no
20.:..	2.75 1	140..		18.20
25....	3.40 j	150..		19.50
30____	4.05 f	160..	..	20.80
35____	4.70 i	170..	..	22.10
40....	5.35 j	180..		23.40
45....	6.00 j	190..		24.70
60____	6.65 1	200..	.	26.00
55____	7.25 1	250..	..	32.50
60....	7.90 |	300..		•T9.00
er>....	8.55 j	350..		45.50
70....	9.20 j	400..		52.00
75....	9.85 j	500..	.	65.00
80....	10.50 j	600..		78.00
85....	11.15 j"	700..		91.00
«0____	11.80 |	800..	..	104.00
100____	13.00 |	900..		117.00
110____	14.30 |	1000..	..	129.00
Ob sklepu lista smo dobili sledeče poročilo:
New London, Conn., 1. novembra. — Nemški submarin "Deutseliland" je zgodaj danes zjutraj dospel v to pristanišče.
Kapitan Koenig pravi, da je submarin zapustil Bremen dne 10. oktobra in je prišel sem brez posebnih dogodkov.
Moštvo obstoji iz dvajsetih mož.
"Deutschland" je prišel do ameriške obale kmalo po polnoči, nakar je počasi plul proti piru Eastern Forwarding Co.
Kapitan F. Hineh od Forwarding Co., ki je bil na sub-marinu, pravi, da ima velik tovor kemikalij.
"Deutschlanda" ni nihče pričakoval, niti Forwarding Co. ni sanjala, da bo prišel.
(Zanimivo je to, da je ravno danes došlo poročilo, da je prišel domov U-53 in da je bilo ravno včeraj poročano, da se je "Deutschland" potopila. To skoro gotovo Nemci sami poročajo, da vodijo tako sovražnika dalje za nos. Op. ured.)	_
Ker ae sdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših cenah in bomo tndl nakazovali po njih. — Včasih se bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tndl kaj manj. I Jat dospe na zap«d ponavadi par dni kasneje in med tem, ko dobi naalovntk liit r roke, ae pri nas cene morda fc veOcrat spremene.
N.X
Vsled zelo slabe postne zveze svetujemo rojakom pošiljati zdaj denar v stare domovino po brezžičnem brzojavu.
Natančno smo poizvedeli, da pridejo take pošiljatve za danaSnje razmere hitro. Za naslov se računa lia centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam pošlje $4.00 za vsak naslov; ako bo kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj oziroma pisali za primanjkljaj.
Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, odtam na Dunaj, odkoder jih odpošljejo na določeni naslov.
Potrdil o izplačila se zdaj iz stare domovine ne more dobiti, toda banka K. K. Priv. Oesterr. Credit Anstatt na Dunaju poroča, da zahteva in dobi od pošte za vsako izplačilo takozvan Payee's receipt, t. j. potrdilo s pečatom zadnje pošte in lastnoročnim podpisom prejemnika ali poštarja. Vsa ta potrdila omenjena banka zbira in hrani ter jih bo poslala sem, ko bo poštna zveza zopet, vrejena.
- Opozarjamo, da je mogoče po brezžičnem brzojavu poslati le okrogle svote kot so spodaj navedene in še naprej do 10.000 kron.
Za take pošiljatve se naj nam pošilja le poštne Money Ordere In denar ▼ gotovini, kajti privatnih čekov za brzojavne pošiljatve ni mogoče sprejemati.
SPODAJ OZNAČENIM CENAM JE TREBA PRIŠTETI SE $4.00 2A BRZOJAVNE STROŠKE.
Naslov se mora jasno napisati in dodati: pošlje naj se brzojavno.
K: 100.00.......... $13.00 | K: 600.00.......... $ 78.00
K: 200.00.......... 20.00 | K: 700.00.......... 91.00
K: 300.00.......... 30.00 | K: 800.00.......... 104.00
K: 400.00.......... 52.00 j K: 900.00.......... 117.00
K: 600.00.......... 65.00 fi| K: 1000.00.......... 129.00
HA¥ffKB»
London, Anglija, 31. oktobra. — Šest Amerikancev je bilo ubitih, kot je doznal ameriški konzul Frost v Queen-! stownu. Tako poroča danes Press Association. V brzojavkah, ki jih je dobil konzul Frost, je tudi omenjeno, da je bilo 51 ameriških državljanov rešenih.
Potopljeni Amerikanei, pravi Press, so bili: dva moža po imenu Drown, dva imenovana Thomas, eden po imenu Middleton in šesti se j<» pisal pa Kobertson. Dva mornarja, Miller in Davis, sta bila nevarno ranjena. Konzul Frost ho prišel skupaj z osemindvajsetimi Amerikanei, ki potujejo zdaj proti Dnbliini. 15 drugih Amerikancev je pa zdaj na potu proti Yorku, kjer bodo najbrže še nocoj.
Neko poročilo, ki ga je dobil Exchange Telegraph, se glasi, da sta napadla 44Marino" dva nemška submarina.
•'Marina" se je potopila deset minut pozne j kot je bila torpedirana, tako je sporočil danes konzul Frost ameriškemu poslaništvu. V svoji brzojavki pravi, da zatrjujejo rešeni Amerikanei, da je bil parnik potopljen brez vsakega svarila.
Mornarji na "Marini" so videli torpedo, ko je rezal površino proti ladji, toda so mislili, da je riba, dokler ni zadel v parnik.
Londonsko večernje časopisje je prinašalo članke, v katerih se vprašuje, kaj bo naredila vlada Zdr. držav.
"Westminster Gazette" pravi: — Ker še ne vemo podrobnosti o potopu "Marine", je najboljše, da se o tem še ne razpravlja.
"Pall Mall Gazette" je mneja, da bo imel predsednik Wilson zopet nekoliko posla.
Washington, D. C., 31. oktobra. — Po navodilu predsednika Wilsona je državni department takoj poslal ameriškemu poslaništvu naročilo, da poizve pri nemški vladi vse podrobnosti, ki so ji znane glede potopa angleškega parnika "Marina". — Poslaništvo ima naročilo takoj vse poizvedeti in takoj sporočiti v Washington.
Walter H. Pa ge, ameriški poslanik v Londonu, je dobil pa naročilo, da vse potrebno poizve, zlasti vse podrob-I nosti glede izgub ameriških življenj in pa, ako je bil parnik potopljen brez svarila.
Predsednik Wilson hoče, da se cela stvar kolikormo-goče hitro reši, bodisi že na ta ali pa na oni način.
Ako se bo doznalo, da je Nemčija prelomila svojo obljubo, potem bo predsednik Wilson najbrže naredil tisto, kar je Nemčiji v zadnji noti zagrozil. Kot znano, je Nemčija obljubila, da ne bo potopila noben trgovski parnik, ne i da bi ga prej posvarila.
I Nemško poslaništvo je danes izjavilo, da je mogoče, ,da je bila "Marina" potopljena brez svarila, toda za to ! dejanje bo moral dajati odgovor sam poveljnik nemškega submarina. Ako je res, da je kak nemški poveljnik potopil parnik brez svarila, potem bo nemška vlada obžalovala in ga obsojala ter poveljnika kaznovala.
Glede tega se je danes razpravljalo tudi v državnem departmentu. Državni uradniki so razpravljali o "kaznih" ki so zadele poveljnike submarinov, kateri so potopili4'An-cono", "Sussex" in druge parnike, s katerimi je utonilo tudi par Amerikancev. Kot znano so bili celo odlikovani.
Shadow Lawn, N. J., 31. oktobra. — Ko je dobil predsednik Wilson prva poročila, da je šest Amerikancev izgubilo življenja, se je potom telefona posvetoval z državnim tajnikom Lansingom ter dal vsa potrebna navodila, da se naroči poslaništvu v Berlinu, da preskrbi podatke od nemške vlade, kakor tudi poslaništvu v Londonu, da poizve vse podrobnosti.
Gotovo je, da predsednik Wilson ne bo ničesar vkre-nil napram Nemčiji, dokler ne bodo vse podrobnosti natančno dokazane, toda vseeno se situacijo smatra za zelo resno.
Ko je predsednik danes odšel od tukaj, je dal naročilo, da se mu pošilja vsa poročila glede tega slučaja, in tako tudi jutri, ko se bo mudil v Buffalu in New Yorku.
F
U-53 JE DOSPEL V NEMČIJO.
Berlin, Nemčija, 31. oktobra. — (Preko Londona.) — Nemški submarin U-53 je srečno dospel v neko nemško pristanišče; tako je bilo uradno naznanjeno.
2,500.000 metrskih ton mitrata. — Približno 2,000,000 ton se ga ek-sportira.
Wilson in MSkado.
Washington, D. C., 31. oktobra. Predsednik Wilson je čestital japonskemu cesarju k njegovemu 37. rojstnemu dnevu.
Stavka Chili.
Santiago, Chila, 21. oktobra. — Pošiljatve mitrata k Chile so prekinjene, ker so zastavkali vsi delavci, ki so opravljali delo na tem polju.
Dozdaj ni prišlo se do nobenih nemjrpv.
Chile producira letno okoli
GLAS NARODA^ 1. KOV- 1916.
"GLAS NARODA
99
(8knradan Daily.) Owned and published by tbe
PUBLISHING
<* aorporatian.)
FBANK 8JLKSEK, President,	LOUIS BENEDIK, Treasurer.
I L O V I R I O
OOMP1IT
Plaee of Bwdseaa of the corporation and addrenea of above officer«:
82 Oortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Ca celo leto relja Ust aa Ameriko In
Canado	$80,^
lift pol IftA1.50 Ca celo leto aa meato New York.. 4.00
Za pol leta aa meato New York..	2.00
Za Evropo za vae leto..........180
Za Evropo za pol leta....................2JS5
Za Evropo za četrt leta....................1.70
"GLAS NAHODA" izhaja vsak dan izvzemšl nedelj in praznikov.
"GLAS NAHODA**
{"Toioe of the People") iverj daj except Sunday« and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Advertisement on agreement.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčajejo. Denar naj ee blagovoli pošiljati po :— Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejinje bivališče ______paziianl, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pofilljatvam naredite ta naslov: "GLAS NAHODA"
ti Oortlandt St.
New York Olty.
Telefon 4687 Oortlandt
—	Osel ima zeleno dlako!	>
Človek poklekne pre d en j in reče:
—	Da, zeleno dlako ima, in še kako zeleno!
Ljudje, presodite, če ni ta svobodni človek hlapec in
pri vsem tem še sila jalov in zanikern hlapec, ker niti plače ne zahteva za svoje usluge!
To je naš javni odgovor na javno vprašanje.
Glede kulture ne bomo razpravljali na tem mestu. . .
Srbi nam je ne bodo odvzeli, če jo imamo, pa tudi dali	** danes ku|"j°' po
nam je ne bodo, če smo slučajno brez nje.	~Nikdone more verovati, da bi
Vsekakor je pa dobro znamenje, da so gospode tako bilo pomanjkanje delavcev iu silno zbodle besede o Slovencih kot liajkulturnejšem jngo- d<ru.ge gorinaivedene stvari vzrok slovanskem narodu.
Le položite roko na srce in pripoznajte, da je res.
Pripoznajte javno, kar ste v srcu že zdavnaj pripo-znali.
Mi mislimo, da ni čisto nič slabega, če je med jugoslovanskimi narodi eden najbolj kulturen. Boga zahvalimo, da je in dajmo mu kredit, ker se ni do te kulture povspel v svobodi, pač pa pod težkim avstrijskim bičem, pod vlado, katere namen in sveta naloga je bila ovirati napredek in izobrazbo vseh slovanskih narodov, ^d so v njenem okrilju.
Ako nanese usoda in svetovna vojna, da bomo morali skupaj živeti svoje dobre in slabe dneve, je boljše, da se prej pobotamo in nekoliko pomenimo.
kajrti te bodo »prve, Gcajjti te imago napravljene s premogarskimd dražbama 'konrtrakte. — V drugačnem položaju se bodo pa znašle .privat-1 ne stranke, delavske družine, ki; nimajo premoga. Ako bodo hotele! dobiti premog, »ko bodo hotele,; da jim ne l*o treba zmrzovati med i štirimi stenami, >ga bodo moraie}
tej visoiki ceni, temveč vsak mora j tidkoj vedeti, da imajo pri tem špekulanti svoje prste.
V kakšnem položaju so danes Indijanci.
Slovens ko
S
atotiilro
^ prelili kri za domovino, kot jili vpoštevajo zdaj
Takrat bo stopil na mesto blaznih predsodkov zdrav razum.
Upajmo, da takrat ne bodo več govorili o "slovenski kulturi", pač pa o slovenski kulturi, ki zasluži v vseh ozi-
---^ j rili vpoštevanje in priznanje.
Malo je manjkalo, da ni zadel pred par tedni naše;	'	_k
Spomin na stavko.
mesto hud udaive. Zastavkali so uslužbenci cestnih, pod-cestnili in nad<'estnih železnic.
Kaj se to pravi, lahko ve vsakdo, kdor si more pred-j stavi jat i tako mesto kot je New York brez glavnih prometnih sredstev.	'	i m
Prijatelji ameriškega Indijanca j — i« on ima v tej veliki deželi Veliko prijateljev — danes nie več ne govore o njem kot o izginjajoči rasi.
. .	-	ISaš nasprotnega mnenja so, daj
7° yp.lni,ne oodo več tako vpoštevali junakov, ki SO j« danes Indijanec zopet na potuj
proti pravi regeneraciji, bodisi fi-! žično, bodisi moralno; da bo to; plemeno narastlo in da se bo samo vzdrževalo v par letih.
Pijani Indijanec, ki ni drugega I kot lenuh, ali je pa jetičen — pravijo —, bo izginil in na njegovo; i mesta bo prišel delaven, zdrav in1
---------- industrij sik i Indijanec, ki bo vži-l
hrane. Vesel je, da more natepati val bogastvo in blagostanje de štrueo kruha.	žele.
Le naj gre eden pogledat v Dozdaj smo bili vsi prepričani.! pod cestne lunkje, kjer delajo že- da je rdeči mož brew zmožnosti,;
Draginja vsak dan večja.
cev
i ti na razpolago večje svote de-
ja storiti, Še kljub temu, da vse govori o veli-:kein blagostanju, ki vlada v tej deželi.
"Cene hrani in drugim življen-skim potrebščinam so zadnje čase tako poskočile/', pravi direktor
"Nekoliko več dela za delavce	. ., . . .	.,
, nekoliko več plače .še ne reši iT? l'a h(>™h;]> ^ « pravila se nikalkor ne bo mogel »rila-Družbe so bile na to stavko dobro pripravljene m so|problema bede", je včeraj rekel ~ 1 s prazn,m
naiele ogromno število stavkokazov.	U^T Matt^iews'
Prvi dan je bil promet nekoliko.oviran, naslednje dni se je pa začel še precej redno vršiti.	j Asociaciji za izboljševanje raz-
Delavstvo ni izkoristilo pripravnega trenutka. Glav-; mer v revnih družinah, ni uslužbenci, mi »t or mani, so ostali pri svojem delu in pri! Matthew*-je naznanil, da je
pomogli, da ie stavka izvodnela.	'	I "j^ova ^ociaega	da-
* . .	i - , - i »u « tl I,a razpolago večje s
Vsega skupaj .]e zastavkalo dvanajst tisoč usluzben-|narja za svoje delovanje.
r. Zdaj se jih je nekaj vrnilo na delo, skoraj dvatisoč jih) To je morala asociacij;
je poiskalo drugega zaslužka, kakih pettisoč jih pa
stavka.
Težko, da bodo pričakali ugoditve. Družbe imajo kapital, družbe imajo stavkokaze in s tem je povedano, da imajo družbe vse.
Po newvorskih ulicah stopajo skupine mož. Možje i Matthews, "da, ako damo kaki imajo na glavah službeno kapo, eden med njimi vrti laj-!^rilžilli popolnoma nič ne za-no, drugi pa prosi vbogajme.	!ieže' vsaj toliko ne kot ™ ^kdaj.
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA
hkarpwhtM ds« 21. jacoavjB 1802 * drŽavi
6UTN1 URADNIKI |
PiMMfilik: JOŽBF FETBRNSL, Box 90 Wllloek, Fa. I podpredsednik: KABOL Z AT, AR, Box 647, Foreat City, Fa. U. podpredsednik: LOUIS TAUCHAB, Box 835, Bock Spring«. Wn, Tajnik: JOHN TfiLBAN. Box 707. Foreat City, Pa. IL tajnik: JOHN OSOL.IN, Bex 492, Forest City, Pa. Biacajnlk: MARTIN MUHlC, Box 637. Forest City, Pa. "»»'intaii; JOSIP ZAi.Att, 1004 NortH Chicago St. JolJ**. m.
VRHOVNI IDRAVNDEj RARSXR IVBO. «00 ChJca*« St. J«U«i IdT
RADKORNI ODBOBl
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 6325 Station St. B. ■„ Pittsburgh, Pa L aadaornik: JOHN TOBNlC, Box «22. Foreat City. Pa. DL aadsornlk: FRANK PAVLOVCIO, Box 706. Oanemancfe, Fa. ID. aaJftornik: ANBBBJ SLAK, 7713 Iscler Ara, Clsrslaad. Oais^
POROTNI ODBORI
Fradaadnik: martin OBRBŽAN. Box 72, Hast Mineral, r.« L pcrutnik: mabtin StefanCiC, Box 78. Franklin, Kana Ok porotnik: miha F? r. klopčič. 528 Davaon Ave, fL F D 1. Ima tt«ld. Detroit. Mick.	'
UPRAVNI ODBORt
Fvadaadnik: ANTON HOCEVAB, B. F. D. No. 2 Box 11% BrUsmrt. O. L »pravnik: ANTON DEMŠAR. Box 135. Broughton. Pa O. apramlk: PA VRL* OBBEGAB. Box 402, Witt, m
JOapUi aaj aa poRlJaJ« L tajnikn Iraa Tel baa, p, o. Bsac QL Dratttraas glasno: A ■ R A ROSA'S
katerim je hiio nif^m
u^. i	, ....... isarju delnivati in — .šlo i
ker ne bo mogel sprejeti eivilmi- T. u . . .	.J
u i	v	, Kezultat t<i kaitcnatue v ici
eije belega moza. STiisjUi smo, da	, 1	1 ,
t j• ■	• , i • - iuilijanskega »Iomena le >j' nrt« -
-se Indijanec m 'mogel pokoriti u- > -	f ' '	'
• , / , ,	lo/.en pred Lake Moharik kontV-
•ufteljn, ki mu je liatel dobro, oir,,^ „ ,, - - «... .
,	v	reheo, iki s,^ m* vrsda iS t»kt-obr;«
ga je smatral za sovražnika m se f , ' , f '	, ' ' ,
,n _ , . , i-, <*d u i. Lnwrenee \\ . White' talKenm obnašal.

i»mi- ras/tit^i
: I. !!H:l UM)t>
1! ► 1J $60.000, li>14
I. liHTi .-r'{(K>.< H M i. 1!»1G $:iri0,O(H>, I. 1917 b.> pa zorjiet $:i50,000."
l/t-Tu^ s«- je naštelo v Združenih državab	Indijancev. Roj-
stev jt- bilo l^tos 6.092, umrlo jili
,TI1 ,	„ v, ,, -	. ,	i • i Primorajn smo odstopiti voeie
\ sak deseteri vrze v skalijo cent, vsak petdeseti ee-We k aiaše blagajne ^ rJc.
trt dolarja, do dolarja ponavadi ne pride, ker je po Jjna- Veže, ki jih imaano v oskrbi.
skem mnenju dolar veliko preveč za izraz simpatije.	' Dozdaj smo dajali vsakemu
Tako bodo hodili in prosili še nekaj časa. Vedno man j j odraščenemu človeku 27f na daji
jih bo in sčasoma bodo popolnoma izginili. In žnjimi vred ^ življenje, za otro.ke pa nekoli-
tudi spomin na zadnjo stavko, ki bi imala biti najpomemb-	}\?A'di ne zadostuje. Na-
ju sotrudniki zdaj preiskujejo ua-
tanvMio, za koliko se je lira.na podražila, nakar bOmo gori omenjene zneske nekoliko povišali."
"Daines je porvsod dovolj dela za vse močnie in zdrave ljudi", je
zaslužijo povprečno $2, toda s to svoto ne morejo preživljati svojih družin, kljirb temu, da jim jih je bilo pred enim letom mogoče, dasi so imeli le sj?1.50 (plače na dan.
"Mi smo prišli do zaključka", je dad je izvajal Mr. Matthews, "da $50 na mesec ni dovolj za eno družino, 'ki nima nikogar, ki bi ji služil vsakdanji kruh. Ako smo prej da j ali i družinam po $50
nejša , kar jih je bilo kdaj v New Yorku.
Onemogočiti New Yorku prometna sredstva je ravno tako, kot prerezati človeku žile. Želodec funkcionira, možgani delujejo, toda kri se ne pretaka več.
Po New Yorku se zopet vrši promet. Vzdržujejo ga
in vodijo ljudje ,ki so izrabili priliko in pljunili v iice po-| nad:^evai "j**1*.1>la^1 f da'71^ j i ,	\	x	x v primeri z draginjo tako maj-
stenemu delavstvu.	. , hna? (ia je kot je bila pwJd
Pošteno delavstvo se ])a pokori za svojo poštenost. ] letom dini, da je družinam nemo-Fitzgerald, ki je bil začetkom na vsakem shodu, pozi-(g0<:*e izhajati." va in obljubljal, je utihnil.	i On pravi, da je v New Yorku
Prepričan je', da je s tem, ker ni ničesar dosegel, rešil na tko£e družinskih očetov, .ki svojo nalogo.
Ne samo v Evropi, tudi pri nas v Ameriki so resni časi. Kapital in zavednost se merita, kosata in skušata prevladati. Vsem naj bo v zadoščenje pre i skušana resnica, da je v gotovem oziru zmaga popolnejša, ako zmaga zavednost kot pa če zmaga kapital.
Kako jim je pri srcu, bodočim z lajno in prosečim vbo-gaimef
Komu je namenjen srd, ki se zbira v njihovih srcih? Prepričani smo, da je med njimi veliko takih, ki se nejna ™esee, so lalvko udobno živeli zgražajo samo nad kapitalisti, pač pa tudi nad maloduš- 1S!wia -d"SJi Sim^}eluf'lm' nostjo in nezmožnostjo svojih voditeljev.	^	^ V 1 "
mm	°	v	| 7 ^w Yorki, so aelavei, ki de
ivia nen rflzioc6K« na*ti v ^^ ^
v Ijejo podeestno že3eznieo, pa ima-—--jo $1.50 na dan, ako ne delajo
V New Yorku izhaja list, ki trdi, da ne piše po naroči-, 4"ez uro-
lu Srbije, pač pa da se v vseh ozirih, v vseh slučajih in ob Tak <*° Yen<J*r ne more živeti
vseh prilikah strinja z odloki in ukrepi srbske vlade.	bi.sam.^1 ™
rr- i:,* vi - 1*1	skiupag ?rtrad«h ter si uničevali
la list ni hlap<*evski, ker ne pise po naročilu m zapo- :m0ei. Toliko dobiva na dan pre-
vedi, pač je pa ponižen in nesamostojen, ker piše po želji eoj dcftavcev, toda velika večina
in nasvetih vseh, katerim je slepo vdan.	jih pa dobiva 50^ več, namreč $2.
S tem smo javno preklicali besedo o naročilih in zapo- j Jak revež tudi ni veliko na boij-
vedih, besede o ponižnosti in nesamostoinosti pa ne more-|se^: . ,, . ^
mo preklicati.	! ^JP^^-f P™hlT se b?!J J63™
v j • •	. , -i. v	v	. J kot je bil pred letom ali druga
nazadnje je seveda tudi se veliko vprašanje, ce je leta, ko ni bdlo dela.
plačani hlapec manjši suženj kot je pa človek, ki iz slepe! Danes j« dela toliko, da pH-
ljubezni in vdanosti odobrava gospodarjeva pravična in raanjkuje delavcev, in vendar je
krivična dela.	ve,lika beda, mogoče ne ve-
Gospodar pravi:
— Kar vidijo drugi ljudje črno, je po mojem mnenju
belo.
Človek poklekne preden j rekoč:
s katerim n* bilo moyoiV k«
n • * v -u- , . , .. .	o.........—...... razmeram, da nika-
Privascili bi bilo kapitalistom,
da bi samo en mesec talko delali.
Vsafk delavec, ki dela pri grad nji subway a ali podeestne železnice. zboli na revmatiamiu, kajti
le malo jih je, ,ki si morejo toliko : Tudi kot proti	„	,
utrgati, da si kipijo kavčnkaste f Splošno mnenje je bilo dozdaj da! fP^«^^. v iff du Klam-' je 4.570; toraj je bilo 1.522 ...
bo moralo indijansko pleme iy-i •* ^	"	f ^^ kot jih je umrlo.
Sramota za današnje čase, ko!imireti	i v Pln i vrsti navajal, iza>kaj je bilo; Toliko <rletle indijanske kampa-
pmvijo, da so dobri časi, ko go-i Zdaj se pa .pise v raznih elan-l	. prir'el°, takV,j"' kar St" 1i,V ^'^venih za-
vore o -prosqieriteti. Sramota! -dh v ameriškem časopisju in ma-	^ Whlte	Kaj je pa vlada Združeni
----—------i gaeuiih, da bo indijansko pleme	i 2 ™	Storila Za tl"*'Vnn izbo,-i"
ostalo. Njegovo zdravje je zdaj f ^jstva, da iznm.ra netto sanje indijanskega plemena, da
Domača vest.	S veliko u-odmeiše kot ie hilo do pkT-'e? teni!l..Sm°, sc. skom Vri-\bo ^ l'^^o sanu^ojno, da
samo vzdrževalo?
u-godnejše kot ie bilo do ,r„.,i-i* r» • i i i	, ^ . i
Rojake v New Yorku opozarja- nedavnega časa, zadnje čase je v!^/; RCS je blJ°' da Je p0S*ta-Jal° ^ b(>
mo na veselieo Slov. Pev. Dr.
indijanskem (plamenu veliko
"Brooklyn.ski Zvon", ki se bo vr-' rojstev /kot umrljivosti. Vsi ta ne na, ■ šila v slovenski gostilni 'Balkan*, nadna izprememlxi je nastala te-j ' i,nj,n 4. novembra, t. j. v soboto. Go-;'kom kratkih zadnjih treh iet. stilničar Vinko Zevnik bo vse po- Kako sc je to doseglo / trebno preskrbel, da bo veliko za- 1'otom zdravnika, potom bolni bave.	ske .strežnice, bolmieo in učitelja.
Toraj, rojaki, vsi k ''Balkanu bocker Av
voe _ Indijancev vsako leto j Nek drug govornik je na orne-manjše, česar je bilo pripisovati njeni konferenci govoril glede in-načinom, ki se jih jVdijanske kampanje, tikajoče se posluževala civilizacija belegji izobraževalnih zadev. To je bil IT. | moža. Indijanec je bil prepoden B. IVaris, nadzornik indijanskih I iz zemlje, -na kateri je bil nav«-'šol v Združenih tlr/avah. 7xlaj je i jen živeti, ter se ga je potisnilo'v Zdnizenili državah okoli 80,000 na omejeno ozemlje, kjer je živel! indijanskih otrok šolske starosti.
Tona premoga stane $12.
cijah,-kjer otrm-i istotako stanu-pa 250 šol, ki na vadn rm ljudskim
i , , . , . _. .	'ni s skrivnostjo te snovi. m.j-
lce, da bodo zdravi. Zdai ona ve, ., , +	, - ' .
T„U • -	- 1 4. , • 1-- ' močjo katere se pozabi vse težave. je o, nole«- t. <"i i<
:--FTeV	Z	J® prrčel potem In-' ' ' ■	'
Skoro nevrjetno, toda res. Pire^ksh dertet vedno eno umrlo, ln'wi- <jijanee uničevati fiz^no in ,„«-mog.se je v enem samem dnevu :110 dosego tretje leto. In uje-i ,.alno ter
podražil za zdaj stane ena to- o°vt* odraščene o t rake se je pri-;	' \	, .	. , . , - . , ,
" tudi učiti, kako morajo Si- , Ah s<; 1,,or«rao srditi, da je to R«k«I je, da je treba Indijance in kako ie moralo varovati.!	globoko padlo.' Rasa,| najprej naučiti angleški jezik, da
tizično naj moč-1 bodo si-asoma postali nnk angle-
podobne šolan.
Navajal jr
kaj je cilj teh šol.
čelo veti
tko mogli obvarovaiti . , , 1	— »»j-""^"-:' =
Ta mladina je edina Je p,ftala Wo noma degenerira- I/ raznih drugih ločnosti indijanskega 11.ia* PTJ-Je ZiVel V g0zdu kot div- razvKfino, da so pc I m. i iA ina»iM-n«ira m-i«. ^ moral Pa živeti na od-> zadnje čas,- zelo lik
Svečano izjavljam, da me nisi niti plaval in mi nisi niti naročil, kar bom zdajle )>ovedal: — Belo je, vse je belo kot beli sneg!
Gospodar pravi v svoji veliki modrosti: * V v 1
liko manjša kot je bila včasih, ko smo rekli, da je v deželi kriza, medtem ko zdaj praivijo, da je v tej blaženi deželi iproaperiteta. Retkordi, ki j«h je potkaizal di-
rektoip Maftthews, kažejo, da o-pravljago oni delavci, ki dobivajo na teden $9 do $12 place, najtežje delo, toda pri tem si uboge pa-} re ne morejo privoKHi poitnw
nejsa, je postala ena najslabših.!Ško-govoreči narod. *
•a-! Iz raznih drugih poročil je bilo posl-ali Indijanci du.strijski. Naj-
merjeni zemlji, kjer bi sicer lahko bolj so sc obnesli kot farmarji, živel zdrav in močan, ako bi raz-j PriČetikom meseca oktobra je prida'šel komisar Sells v Washington, 1""" dni poprej prodal v >4 vagonov živine, ki so
na premoga $12.	;
Ako bo išlo tiiiko naprej, ne bo- .............- — ------....-»<«1,,. . ...
mo reiki i premogu zastonj — črni1	močni in zdravi ljudje, Je ia no
diamanti.	da bodo tako mogli obvarovaiti
Da, ako bo šlo tako naiprej, bo svoi° raso-ameriško delavstvo lahko uživalo m ozn ost bodočnosti to veliko prosperiteto v mrazu, plamena. Zdaj je indijanska mia-v mrzlih sobah.	dina reliko bolj pametna kot soji"
Ta cena velja vsaj za Greater stari Indijanci, ki bodo kmalu na-: , ,	...
New York; po drugih krajih bo- redili prostor na tej zemlji, otroci "mel'	Ini1 le Prav,lo» ,, .
<lo gotovo sliene cene, mogoče lc'^aj bolj razločujejo slabo od do-	"a	prostoru, ko je par
nekoliko nižje.	I brega kot njiluni-stariši, in veli- m01'a skr^tl zn clstost> toda< < hlca=u
V petek se! je prodajalo isti pre-lkokrat se dogodi, da dožive vlad-i<m	V°mu ** to T"*reb-\jo vzredili Indijanci v Crow re-
.mog še po $9.50, po nekaterih;»i uslužbenci, ki imajo nalogo de-j™' m I^^o se kaj taKeg^tjzervaegi v Montan,.. Veliko zivi-krajih še po $9, nad čemer so sedati za dobrobit indijanskega pie- tudl m	i ^ ™po&\».\o iz iste rezer-
ljudje zelo pritoževali ter se ču-|oi«ena, šaljive slučaje, da pravi	se 1,1 Mn-igal za. otro-! vaeije indi v druga mesta, kjer
drli, .kje morejo gotovi ljudje go- deset»etni otrok svoji materi aJij'ka».ki Je bil r°jen od oeeta-pijan- St- k,>iJ<* /,V11,(> debelo. Izkupil variti o pro»|>eritetL	svojemu očetu, da ne naredi to ali ca 111 niatere-pijaiuke, nihče se ni
Eazprodajalei (premoga pravijo. češ, da mu oziroma ji škoduje.| P^'b' igal za njegovo zdcarje, še da ne (bodo popolnoma nič prese-i Mož, kateremu jc treba pripi- 'Pot(k,"t ko je umrl, ni nihče preneseni, ako se bo premog še na-lSovati največje zasluge za .sedaj- skrbe1' da l>1 se pokopalo prej dražil.	nji položaj indijanskega plemena, ^i bilo čitcbio — j»ravi dailje dr.
Mnogi razprodajalci pravijo, je Cato Sells, komisar za indijan-l White —, da so ti ljudje, ki se jih da je temu kriva prosperiteta,j*'ke zadeve, ki ima to mesto zad- jo popolnoma zanemarjalo, po-češ, da je premalo delavcev, ki so nja tri leta.	, stali popolnoma degenerirani,
pripravljeni delaiti v premogoro ! 1'- Sells je drugače odvetnik; Potem je v svojem govom, s ka-vih, kajti drugod imajo ugodnej- in bankir, kakor tudi farmar in terim je imel namen dati malo obse delavske pogoje. Dalje je.živinorejec.	jšinieje poročilo o kampanji, opi-vzrok tem visokim cenam tudi — je mnenja, da se mora Tn-Jsoval, kako se je deialo za izbolj-tako namreč pravijo — to, ker dijamca rešiti in abenem je pre- šanje zd-pavsi.venih razmer pri Ju-
potrebujejo zdaj vse industrije veliko več premoga ikot so ga dozdaj.
/ Oliver J. Stephens, katerega družba pošilja največ premoga v New York, jo reikel, da upa, da bo pomanjkanje premoga le začasno,
pričali, da je to plome mogoče re- dijancih. To ni bilo malenkostno šiti z gotovim trudom in gotovimi delo. Razmere so bile novrjetno stroški, kajti to bi bilo velikan- slabe. Bolnic ni bilo dovolj, da bi ^kega pomena za deželo.	: bilo mogoče vse Indijance preskr-
Takoj potem, ko je postal ko- boti s pravo postrežbo, ko se je rniisar za indijanske zadeve, je iz-| pričelo s to kampanjo. Zdravni-previdd, da mu ne bo mogoče u-j kov je zelo primanjkovalo. Po-
toda drugi pa pravijo, da bo v spešno delovati, ako ne bo na trebovalo s? je istotako več bol-deželi v "kratkem času zelo -\4?lkka svojo stran dobil Indijancev. In|niških strežnic. Treba je bilo več kriza radi pomanjkanja premoga, | v prvi vrsti je bil siguren — kot osebja, več priprav itd. Ivako • se zlasti zdaj, ko se bliža zima, 'ker je, seveda, lahko vsak pameten je to doseglo, najbolj opisuje sam reliko je talko kratkovidnih dru-jeloveik —, da indijanskih otroik dr. White:
žin, da si niso že poleti preskrbele j ne bo mogel izobraziti, ako ne bo-premoga.	|do ostali pri življenju. Skrbeti je
Nekateri prerdkujejo, da ne bo ■ bilo treba najprej za njihotvo prišlo v New Yonk nič več kot 25 j zdravje. Najprej je dofbil Se več odstotkov normalne množine j)re-j zdravnikov, bolniških strežnic in
rnoga.
Ako bo to res, potem bo mesto New York zelo vdarjeno. Gotovo je, da bodo imele newyomke tovarne vedno dovolj premoga,
zobozdravnikov ter pričel s težkim delom pri indijanskih majhnih otroc>h. Boj prati boleznim se je pričel in je sistematično u-apevaiL Kongres je dovoiH denar,
"Leta 1912 je bilo v indijanski službi le okoli 200 zdravnikov, največ med njimi ni bilo posebno izurjenih, veliko se jih ni brigalo za svoje dolžnosti. Zdaj se je o-sobje pomnožilo najmanj za trikrat. Pod eg osobja je pa dal s-tric Sam na razpolago vedno več denarja. Ijeta 1911 je bilo dovoljenih za izboljševanje indijanskih
j.- več kot $97;000.000. Vse te živali so bile v z rej ene s travo, niti eau-gu funta koruze ali kake dni-ire brane se jim ni dal-o.
Zadnje čase se veliko piše, da so Indijanci danes najbolj bogati farmarji, last 11 jejo" avtomobile ter razne druge udobnosti.
Komisar Sells pravi, da je mo-^ bo v nekaj letih postal Indijanec kralj govedine v Ameriki. velik faktor na volnenem trgu in vcl?k produce nt konjev.
Ako bodo l<inlijanci tako napredovali kot so zadnja leta, potean bo to p letne kmalu popolnoma neodvisno in bo čisto lahko skrbelo za svojo plemensko bodočnost. ne da bi bilo treba vladi dajati še kake svote za izboljševanja njihovih razmer.
Kad bi izvedel za naslov svojega prijatelja FRANCA ZADNJK, podoma-'-e Klančarjev, iz vasi Pregarje. Kdor ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, za kar mu bom zelo , hvaležen, ali naj se pa sam javi. Victor Tomaži«, Box 1, Camp 'Jf», Cheat Bridge, W. Ya. (l-:i—11)
KADAR GRE ZA OBSTOJ NA. RODA, NI NOBEN A ŽRTEV PRE-VELIKA l
xnrAs yrxuoTO T. SOV. m«.
2. - Naša beda.
Dr. BOGUMIL VOŠNJAK.
Predno gremo naprej, že en pogled v slovensko politično bedo
preteklosti.
Francoz Taine je primerjal pred veliko revolucijo Francijo z
veliko hiio.
V	spodnjih nadstropjih so velike krasne dvorane, in v njih se šopiri peščica izvoljenih privilegiraneev.
V	zgorenjih nadstropjih v malih tesnih sobieah so pa stisnjene narodne množice; nimajo ne prostora ne luči.
Ta primera velja za Avstrijo pred vojno, in sicer do pičice.
V	prvem nadstropju stare gostilnice, v kateri je vse starover-sko, se naselil prešerni madžarski zlahčič in Žid ter nemško-av-strijski birokrat, aristokrat in nemški kapitalist.
Lepo in ugodno biva ta gospoda, vse udobnosti so ji na razpolago; vsega je v izobilju, v radosti in veselju ji potekajo dnevi.
V	malih zaduhlih sobicah pod streho so pa stlačene Slovanske mase.
iJospodar gostilne je prišel v davni davnini iz Švice. Nekdaj je bila ta hiša pravo zaklonišče marsikateremu potniku. Pa hiša je ostala taka, kakoršna je bila v starih časih.
Sosedje, so si že zdavnaj zidali svoja nova poslopja, a stara hiša je ostala.
Ni kdo se prav zadovoljnega ne čuti v tem domu niti oni v pr-v< m nadstropju ne. Najmanj se pa čutijo domači oni, ki so stlačeni pod streho In švicarski gospodar je proti tem poslednjem najneus-miljenejši, misli, da so odvisni od njega. Zanje ni svobode.
Ključ ima gospodar v žepu, in hiša. je njegova.
V	temnih hodnikih, v plesnivih vežah te pol razpadle stavbe ni mesta za ljudi polne inicijative in toplih čustev. Tu se govori zamolklo, drug drugemu ne govori istine, nego skuša prikrivati svoje misli. Ljudje so postali neodkritosrčni in nezaupljivi drug proti drugemu.
Bogataši v tej hiši niso niti srečni niti zadovoljni.
Kako je pa z revnimi, in še celo z najrevnejšimi izmed revnih, z ubogo slovensko rajo?
Bili so v devetnajstem veku lepi momenti v slovenski zgodovini, Napoleonova doba, ilirizem, leto 1848, slovenski tabori. Pa vse to so bile samo epizode, katerim je takoj sledil mrak, reakcija.
Ali ni značilno, da je cesar Frane ravno v Ljubljani zapovedal 1 i<-ejskim profesorjem, da je njih edina dolžnost vzgojevati poslušne podanike za Boga, nikakor pa ne državljane, sveste si svojih državljanskih pravic t
In cesarjeve besede, tako silno odgovarajoče Meternihovem sistemu državne reakeije, niso veljale samo Slovencem, ampak vsem narodom Evrope.
Meternihova Avstrija se je globoko ujedla v dušo slovenskega ljudstva.
Ona mu je vz»la smisel za politično samostalnost, odločno iniciativo, za svobodno razvijanje narodnih energij v državnem življenju. Meternihova reakeija je bila strašna mora, ki je rušila slovenstvo.
Stara dedščina jemlje dandanes Slovenstvu pravi polet. Tam, kjer je Avstrija sejala odpor, je selo nemštvo. In zrelo slovensko klasje je padlo v naročaj vsenemštvu. Ne samo nemški imperializem in militarizem, nego tudi avstrijska reakcija mora doživeti svoje Kane, ako hočejo napredovati avstrijski narodi
Težki so bili prvi začetki slovenske narodne borbe.
Andre Cheradame je napisal 1. 1901 knjigo: "Evropa in avstrijsko vprašanje na pragu XX. veka". — Cheradame je. bil političen prerok. S svojim bistrim očesom je odkril vso grožtt"o opasnost. vse-nentskega gibanja. Bil je do dna prepričan, da je borba med Nemei in Evropo neizogibna v času, ko so najbistrejši ljudje smatrali taka svarila za politične bajke. Cheradame je slikal v svoji klasični knjigi Slovence na simpatičen način.
"Ti Slovani, po večini kmetje ali manj premožni prebivalci goratih krajev, •*> imeli nešteto zaprek, predno so se zamogli organizirati."
Slovenske prirodne sposobnosti jim zagotavljajo nepretrgan razvoj. Gospodarsko in politično so Slovenci prava: žrtev avstrijskega sistema. Cim jasnejši jim bodo pogledi, tembolj neznosna jim bo nemška uprava, ki je izvir krivice in trpljenja za slovenski rod.
Dobro je označil ta Francoz slovensko politično Golgoto.
Zavedno slovensko politično življenje je začelo pravzaprav šele v šestdesetih letih. Tabori so eden najvažnejših mejnikov slovenske politične zgodovine. Tedanja generacija je bila strqgo narodna.
Poznejši klerikalizem je bila neznosna stvar.
Duhovniki so bili v stranki, katere voditelji so bili najbolj svobodomiselnih nazorov. Trstenjak in Raič — ali nista to vzora človeka, Slovenca in Slovana iu duhovnika? Bili so to možje podobni v mnogem Štrosmajerju in Račkenni. v manj kozmopolitski, bolj skromno- slovenski izdaji .
Kakor oba velika Hrvata sta bila tudi Trstfnjak in Raič preši-nj.-ua od silnega narodnega čuta. Trstenjak je znanstvenik in se v tihem svojem župnišču čuti srečnega in zadovoljnega sredi svojih
knjig.
Generacija sedemdesetih let Vošnjak. Zarnik in drugi — imenovali so se Mladoslovence — je že čutila, da je samo ena stranka preozka za novo razvijajoče se slovenstvo. V teda.^nem času, ko je bila Nemčija še slaba in ni imela pod Bismarkovj m vodstvom nikake eksplanzivne vse nemške politike, ni bil razdor^ med strankami škod-ljiv. -
Oil nekdaj je dajala Goriška novo orijen#aeijo slovenski politiki. In evo iz Goriške je bil mladi fanatični cTuhovnik, poznejši škof Mahnie. Njegov "Rimski Katolik" je bil glasilo neusmiljenega sovraštva.
Rim. Rim in zopet Rim, to je glavni motiv tega časopisa, ki je bil bolj papeški ko papež, bolj katoliški ko. Rim. Kdor Slovenec, ta katoličan. Kdor ni veren katoličan, ta ni JSlovenec. Katoliška .vera je slovenska vera.
V tem programu ni bilo mesta za Slovenstvo, ne za Jugoslo-vanstvo. "Rimski Katolik" je bil v najstifastnejši polemiki s Podgor-n i ko vi m "Slovanskim Svetom". — Proč. s slovanskim bogoslužjem! — to je bojni klic Mahničev. Mahnit* je>' oče slovenskemu kb'rikali-zmu, ki je strogo avstrijski, iskajoč v avstrijstvu glavni temelj svoji politični moči.
Avstrijska lojalnost in katoliški kleijikalizem — sta vendar stara prijatelja.
Da je Mahnie zmagal na celi črti, je* pripisati napakam generacije osemdesetih let. Preveč literature in premalo politične organizacije. Napredni življi so iskali nemožne kompromise z duhovniško stranko, ki je postajala vedno silnejša in "(ti je treščila svoje nasprotnike na tla tekom DOtih let s pomočjo <svoje gospodarske organizacije.
Bilo je jasno, da ena sama slogaška stranka ne more več zadostovati Slovencem. To je bilo narravno. Pa. nesreča je "bila. da slovenska politika ni imela potrebne prožnosti, cla bi bila ustvarila slovenski program, za katerega točke bi se borilne obe stranki skupno.
Strankarska politika je pontala robaia, rovtarska in je onemogočila skupno narodno delo v strogo narodnih zadevah. Naprednjak ali klerikalec je bil najprej naprednjak ali klerikalec, potem šele — Slovenec.
Vsi drugi narodi v Avstriji so imeli svoj narodni svnet, svoje najvišje narodno zastopstvo v zaščito svojih natsijonalnih interesov. Samo Slovenci, ki so bili v "borbi za svojo narodno ekzistenct*. so bili brez svojega narodnega ttgeta. Vsako narodno vprašanje se je presojalo
najprej s strankarskega stališča. Vsi so bili strankarji, — Slovencev ni bilo.
Veliko krivdo nosijo vodilni politiki, ki so s svojo trdoglavostjo, nespravljivostjo, s svojim prebučnim in prestrastnim temperamentom ustvarili atmosfero splošne politične zdivjanosti in anarhije. To so bila 4'Flegeljahre" slovenske politike.
Cepec in psovka, ne argument in narodna korist. Tudi najznačilnejša, naj doslednejša politika ne more živeti lyres sporazuma, brez medsebojnega spoštovanja in medsebojnih stikov vodilnih mož.
Celjsko vprašanje, vprašanje celjske gimnazije je značilen odlomek ne same slovenske, ampak tudi avstrijske politike. Radikal- i na vsenemška smer postaja vedno močnejša, odkar je koalicijsko mi- j nisterstvo Windisehgraetz padlo nad celjskim vprašanjem.
V onih letih pred 1900 se je povsem predrugačila smer nemške politike v rajhu.
— K smrti je obsojen ta narod, ako se ne istrezne in ne išče novih poti — Ako to steni, blagor mn!
Slovenstvo je bilo slabo, .raztrgano, needino, nbogo in zdvojeno. ko se mu je režal v obraz neizprosni orjak, i mu je hotel zadati smrtni udarec. In ta orjak, ki si je hotel povreči eeli svet, je bilo nemštvo.
vse-
Hiša na holmu.
Roman Romanov.
(Konec.)
biti in vse je stalo vsak trenutek pred njenimi očmi: bilo je tako neskončno lepo, tako neznano slad-
Ljubila je samoto in najrajši je
Bismark je bil proti vsenemštvu. kakor tudi proti temu, da bi bila v svoji sobiei. Tudi na to pose spuščala Nemčija v kolonialne poskuse v imperialističnem smi- j poldne j,e bila tam; sedela je pri slu. On je priporočal Nemcem v Avstriji, da naj živijo v miru s Slo- j oknu in njene oči so gledale tja vani, zagovarjal je prijateljsko razmerje napram Rusiji. V devede na obzorje in kdovekam. Žalostne setih letih pa prevladuje vedno bolj agresivna politika Viljema II. j misli so vrvele po njeni glavi in
Avstrijska vlada se bori začetkoma proti vsenemškem gibanju, bila je vsa iz sebe. Ni se mogla ki je protikatoliško, protidinastično, Vsenemška stranka pod Schoen- potolažiti, ničesa ni mogla poza-errejevim vodstvom ni sicer pritegnila v svoj tabor -rečine nemških volilcev, pač pa je bil njen upliv na* druge stranke silen in odločilen. Vse nemške stranke v Avstriji so postale polagoma vsenemške.
Pritisk s severa na Slovenee je bil vedno obeutnejši. Nemški de- j ko, a njej je bilo odvzeto, ukrade nar je korumpiral Slovenee v obmejnih krajih. Slovenci v svojem no — zanjo je bila vse končano... uboštvu in besnem strankarstvu so bili prav slab jez nemškemu na-; Zunaj se je nagibayo solnce pro-valu.	j ti zatonu in sence drevja so bile!
Slovenska ljudska stranka je bila v svojem slepem strankar- j večje in večje. Rdeča barva se je K'asno *n skrivaj. Tisti fant je bil stvu samo zapreka obrambnemu delu. Kaj Slovenci, kaj narodnost, j razlila po vsem zapadu in tudi vr-!z^° bled in prepaden. Dolfe ga je samo da dobimo politično moč v svoje roke! Plesali so v divjem ple-! hovi gora tam v daljavi so se	Je Spregovoril s čudnim
su okoli zlatega teleta političnega strankarskega gospodovanja. — | rdečili. Solnčni žarki so se dviga ' Glavru voditelji klerikalcev so odkrito kazali svoje nenarodno čuv- j li, speli so više in više in naposled' stvovanje. V razmerah, kakoršne so v Avstriji, je moč vsakega na- j so obsevali še samo nebo. Še čisto roda v uradništvu svojega jezika. Kaj so delali prvaki klerikalne j majhen del solnca se je videl izza stranke?	j gor in bolj in bel j se je manjšal.
strmele vanj kuštraste glave in izza plotov so gledale vanj zvedave in preplašene oči. Tudi po oknih bližnjih hiš je bil videti tuintam začuden obraz; a umnKtiil se je hitro in nagloma.
Župan je prišel pred hišo in pogledal Dolfetu naravnost v obraz.
"Kaj si delal?____Vidiš!"____
Dolfe ga je komaj pogledal; — skomizgnil je z ramami in molčal. Župan je govoril z orožnikom, Dolfe pa ga je gledal gor proti Ilolmu.
Polagoma se je delal večer, in že so gorele prve zvezde. Tam po po ljih se je bilo vse vpokojilo in veter se je izgubil.
Dva orožnika sta pripeljala tistega mladega in suhega fanta. 0 rožnik, ki je bil ostal pri Dolfetu je stopil k njima in govoril pol-
SMRT!
Zakaj ne odložite nje dneva?
Dolfe je prišel po poljski poti
iz boste na cesto. Skrival se je celo noč v goščavi, ker je vedel, da ga iščejo. Kakor zver, ki nima doma in se boji človeka, je tičal v
Ker je bilo uredništvo neklerikalno, dasi dobro slovensko, dajali so prednost Nemcu pred neklerikalnim slovenskim uradnikom. Ko je bila klerikalna stranka na vrhuncu svoje moči, je vlada začela ponemčevati sodnije in druge urade na Kranjskem, v kolikor niso bili že odprej nemški. Klerikalna stranka je imela moč v svojih rokah, da bi se pa potegovala za slovensko posestno stanje v uradnicah, grmičju vso dolgo jesensko noč. za to ji ni bilo mar.	Preplašeno se je ozrl, kadar je za-
Da vodi taka politika naravnost v prepad, to so sprevideli te- j Šumelo; bilo ni nič, samo gozdna
kom poslednjih let mirnejši klerikalci sami.	j žival je šla svojo pot____Dolfe je
Napredna stranka je prišla ob svojo moč, ker ni imela dovolj j prevdarjal in mislil, a naposled mtt zmisla za temeljno načelo naše dobe. za organizacijo predvsem go-i je bilo dovolj: "Ni me bilo strah spodarskega značaja. Časi so se izpremenili in stranka, ki si ni zna- začetka in tudi konca se ne bo-la pridobiti mas, ampak se je opirala na malomeščana s svojim pre- jim!".... Naveličal se je bil že cej omejenim razumom, na vaškega trgovca in oštirja, je bila posve- j tega življenja in se mu je zastudi-čena smrti. Stranka se je bala občne in enake volilne pravice, ki je 1 j0. Več se ni maral skrivati"po ho-
st! in ni hotel bežati po svetli. — "Naj pride konec!" je mislil in je šel proti domu.
Prišel je in odklenil in z močno
Tudi papirnat denar je potlačil vanj in je poiskal motiko In se od pravil po stopnicah dol v klet. Tam je kopal hlastno in burno, vrgel je vse tisto in urno zagrebel. Delat je hitro, samo včasih je obstal za
k

rv xs?. * .... iz-
bila neizogibna.
V	svojem jedru ni bila demokratska. Bila je skoraj reakeijo-nama v socialnem oziru. Edina njena velika zasluga je bila, da je pod pirala z -vsemi močmi obrambno delo na slovenskih mejah. Vse obrambno delo je slonelo na šibkih ramenih pristašev ene slabe stran- roko je zaloputnil vrata za seboj, ke, ki ni imela onih virov na razpolago kakor vladajoča klerikalna. Stopil je v sobo in odpri skrinjo.
Socializem je bil edina sila, ki bi mogla uspešno nasprotovati Polno reči je izmetal iz nie in jih klerikalizmu. Pa ta slovenski socializem je bil premalo slovenski, je zavezal potem v moder robec, preveč pod uplivom nemškega centralnega vodstva na Dunaju. Za narodnost, se je brigal, kakor za lanski sneg.
V	Trstu se je kompromitiral z italjanskim značajem strokovnih organizacij. Zadnji čas se je ta staroverski socializem skoraj povsem obtičal v svojem nemškem doktrinarstvu. Sledeč, okorelemu Marksizmu, ostal je tu in nepristopen slovenski duši. Njegova revija 4'Naši zapiski" mu je sicer pridobila med inteligenco nekak ugled, pa v j g^ trenotek in je pazno p<*?lušaL, zadnji številki "Zapisnikov", ki je izšla po izbruhu vojne, smo či- a potem je kopal še hlastneie. Nje-tali denuncijaeijo na račun vseh jugoslovansko čutečih Slovencev, > gOV obraz je bil bled in brez krvi, kakor tudi smelo in prav nič svobodoljubno trditev, da sme sedaj ; na mu stopil pot in oči so vlada vse storiti, kar se ji zljubi. To je bila labudova pesem "Za- gledale trpo in mračno, piskov".
Odpor proti tem pojavom degeneriranega strankarstva se pojavlja predvsem v Trstu. To je bila Suštaršičeva "temna točka". Ako je bil Trst zanj temna točka, je bil za Slovence svetla. Ako je med Slovenci ostalo sploh še kaj političnega optimizma, gre zasluga za to Tržačanom.
Tržaški Slovenci so bili tekom zadnjih dveh desetletij pravi vzor Slovenstvu. Tu na Jugu je slovenstvo napredovalo, tu je postalo v kratkem močan činitelj. Čimbolj je padala Ljubljana, tembolj se je dvigal slovenski Trst.
Da je slovensko ljudstvo pristopno zdravemu političnemu programu, to so dokazale goriške deželnozborske volitve jeseni 1. 1913. Na Goriškem se je izvršil tekom zadnjih let velik političen preobrat. Stari liberalizem kranjskega kova je prišel ob vso veljavo. Praktično uspešno narodno delo v mestu Gorici je združevalo vse stranke od najsvobodomiselnejšega naprednjaka do najbolj črnega klerikalca. Goriški narodni svet je bil sijajen vzor za slovensko obrambno politiko sploh. Pa goriška politika ni bila slogaška. Nova slovenska I klicati, a premislil se je: " Že po samostojna stranka je stala nasproti organizaciji slovenske ljudske j vprašajo sami in me najdejo!'* stranke. Pri prvih vlitvali so bili klerikalci povsem poraženi in v de-: Pričel je zopet hoditi po sobi želni zbor je prišla peščica klerikalnih poslancev.
Te volitve so dokazale, da je slovensko ljudstvo manj zaslepljeno nego njega voditelji in da ima zdrav političen nagon.
Ta činjenica je potrjevala pristno demokratsko načelo: Zaupajte narodu! (Trust in the people!)
Tako je slovensko politično življenje nudilo pred izbruhom svetovne vojne silno žalostno sliko.
Samo v Primorju je bila slovenska ideja svetla in jasna.
Slovenska kultura in literatura je bila v poslednjih letih v popolnem upadku. Slovenska moderna je s svojim cinizmom zastrupljala slovensko javnost. Župančič je bil edini, ki je bil s svojimi nežnimi verzi, s svojo čisto ^lovensko liriko glasnik bolje dobe.
Ako bi zmatrali literaturo zadnjih let za merilo narodne moči slovenstva, morali bi reci, da so Slovenci v dekadenci. Prav odločen razmah je bilo opaziti v zadnjem času na polju politično-znanstve-nega in publicističnega ter socialnega slovstva. Pa to je bilo v rezkem nasprotstvu z nesocialno literaturo, nasičeno z grobo erotiko in alkoholičnim čustvovanjem.
V	gospodarskem oziru pomenja doba pred vojno vedno silnejše! vi, ki so se peljali od nabora. Na propadanje slovenskega kmetskega stanu.	klobukih in na prsih so imeli ve-
Izseljevanje v Ameriko postaja najnevarnejša slovenska rana. | like šopke ražmarina, roženkravta Slovenec ne najde več doma kruha in na severni strani kolonizirajo; in rdečih nageljnov. Ta in oni je Vsenemci z berlinskim denarjem. Razvoj zadružništva in nekaterih J imel za klobukom bel listek; bili industrialnih strokah dokazuje sicer, da so predpogoji dani za zdrav I so vsi veseli in peli so krepko na gospodarski napredek, pa državni politični sistem je tak. da gre vse j glas: nazaj, mesto naprej. Stara Avstrija postaja vedno bolj gospodarsko in socialno druga Španija. In nikdo ne trpi bolj pod avstrijskim sistemom kot Slovenci in Hrvati.
Tako je prispelo Slovegstvo na neko mrtvo točko.
V	upravnem in zakonodajnem odru razmesarjeno v male enote, politično slabo, v gospodarskem oziru izmosgano. gospodarsko naj man je silno v bankerotni Avstriji, z derutno dekadentno literaturo, s svojim sbesnelim strankarskim fanatizmom je moralo biti Slovenstvo v is smeh vzenemškim agitatorjem.
Taka je bila morebiti Poljska pred svojim propadom.
In vendar je bilo med slovenskim narodom še toliko zdravih umnih sil, toliko pameti, zdravega.smisla, veselja do fizičnega in um-stvenega dela, do krepke narodne organizacije!
Kdor je gledal površino, moral je obupati, oni, ki je pa videl jedro, je moral reči:
■■;s,	.................................
,	' •	'	A T	• -	'	- .	-	. • /
Odpravil se je nazaj, vrgel je motiko v kot in stopil v sobo Tam je hodil gorindol s hitrimi koraki. Glavo je imel sklonjeno, in kadar je prišel do okna, se je u-stavil in se ozrl po cesti. A takoj se je spet obrnil in šel proti vratom in nazaj. Ustnice je imel trd no stisnjene in roke je tiščal v žepih. Naposled je ugledal tri orož nike: šli so hitro po cesti gor, in ko so šli čez Holm, je postal in po slušal. Odšli so mimo in on se je nasmehnil s čudnim smehom: "Ne vedo zame; treba bi jih bi
lo klicati!"____
Že je mislil odpreti okno in za-
gorindol in čuden nasmeh je pla val kro gnjegovih ust. Mislil je: zadnji trenotki svobode tečejo
Zunaj je bila že izginila večerna zarja in gore so stale v daljavi popolnoma temnosinje in resne. — Pričelo se je bilo že mračiti, a no bene zvezde še ni bilo na nebu. Lahen veter je pripihal sem od vzhoda, senee so izginile in v vrhovih drevja je zašuštelo.
Dolfe je stal pri oknu in poslušal. C'ez Holm se je peljal voz z velikim ropotom. Pri vozniku je sedel fant in igral na harmoniko. Na vozu so bili njegovi drugovi, ki so se peljali od nabora. Na klobukih iu na prsih so bili njegovi drugo-
1 slasom:
"Zdrav. Markec!"____
Ta era ni pojrledal; stal je blizu njega in njegove oči so bile tope in motne. Dolfe je ponovil: "Bog daj, Markec!".... Sedaj je uprl vanj svoje oči, a nič se ni zganilo na njegovem o-brazu.
Orožniki so uklenili oba skupaj in so ju peljali skozi vas in tja proti mestu. Sli so naglo in s krepkimi koraki.
VaŠčani so stali po pragih in so gledali skozi okna. Ta in oni je iz-pregovoril polšepetaje in drug mu je pritrdil mirno in zamišljeno. — Stare vaške ženice so jadikovale in se spominjale Maksa: "Ej, kako dober fant j«' bil, ej, kako je
ljubil svojo mater!"____
Včasih se je ozrl Dolfe nazaj gor proti Holmu. Bilo je, kot da se poslavlja od doma____•
Luna je posijala in obsinila je hišo na Holmu. Videla se je po vsi dolini daleč dol proti mestu.
Večer je bil tih in miren. Zvezde so gorele na višavi in lunin sij je bil razlit po vsi naravi. Na cesti niso srečali nikogar. Le redko je po njih prišel mimo zakasnel potnik, ozrl se je po njih z začudenimi očmi in odšel svojo pot.
Daleč strani od vasi in že na polovici pota skoro, se je ozrl Markec nazaj. Tam zadaj je bilo nebo obžarjeno in rdeč plamen se je dvigal naravnost gor proti nebu. Iz-; poznal je, da gori na Holmu. Ozrl se je v Dolfeta, ki je šel zamišljen svojo pot. Nagnil se je k njemu in
izpregovoril: '' Ogenj !"____
Dolfe se je ozrl nazaj in mraz ga je spreletel. Tudi orožniki so se ozrli nazaj, a mudili se niso in so šli dalje svojo pot.
Ko so dospeli v mesto, je bilo že pozno. Po voglih mestnih hiš so gorele luči in nemirni plamenčki so trepetali. Na ulicah ni bilo nikogar več. Vse je bilo pokojno in molčeče in le tuintam je udarila na uho živahna in glasna govorica. Prišla je skozi gostilniška okna in se razgubila v temi.
Dolfe in Markec sta stopila vsak v drugo ječo. Dolfeta je pretreslo. Videl je po tleh speče obraze — grde in malovredne. Vse je spa lo, samo tisti pri oknu je še čul. Bil je koščenega in zaraščentga o-braza, in ko je opazil novodošlega, je dvignil glavo. Položil jo je takoj nazaj in oglasil se je s hripa-vim glasom: "Odkod, kolega?".... Dolfe se je ozrl po njem in ni odgovoril. Celo noč ni zatisnil oči, in ko se je zdanilo, je vstal bled in popolnoma mračen.
Jaz sem hodil po planin'cah, jaz sem hodil po dolin'cah..
Dolfe je zaslišal v veži korake. Vrata so se odprla — stopili so v sobo orožniki. Mirno se je dal odvesti. Odpeljali so ga županovi hiši dol v vas in mu veleli sesti na klop. Sedel je z uklenejnimi rokami in popolnoma mirno. Gledal je gor proti Holmn s topim pogledom in molčaL
Pred njim se je zbrala vsa množica vaških otrok. Izza voglov so
Bolgari žive dolgo. Večkrat prekoračijo starost sto let. Njin naravnj čaj jih varuje pred telesnim strupom ki naredi ljudi bolne in prepreči večjo starost. Bolgari so močni. Njihove bistre oči njihova rdeča lica in so prosti bo lezni ali nervoznega glavobola, reuiaatizma, zaprtja iu drugih bolezni, ki sO vzroki narave. Tu v Ameriki jih je nad 1T»0,000, ki rabijo Bolgarski Krvni Čaj in sedaj ga priznajo za pravo toniko. ki dela kri telesu moških, žensk ali otrok. Odpravi prehlad preko noči in ozdravi gripo ali pa pljučnico.
Peter BlažiČ, 2800 Chouteau Ave., St. Louis, Mo. je pisal sledeče pismo:
"Že sem izgubil upanje, da bom še kdaj ozdravel, toda zdaj odkar pijem Bolgarski Krvni Čaj se vsak dan boljši počutim, glavobol in nespanje. oil katerih sem skoro tri leta trpel, je prešlo; prej nisem mogel jesti meso ali pa piti kako pijačo; zdaj pa lahko jem in pijem, kar mi le srce poželi"
Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja. ki traja pot mesecev, pošlje za $1.00 kamorkoli, v Canado za $1.12.
Marvel Products Company,
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA.
Pripomba: .Ako hočete pošilja-tev osigurati, pošljite 10c. več.
žami. v host o hodi in poje vesele pesmi.
Ob jutrih vstaja navsezgodaj in pričakuje svojega ženina — Maksa____"
Tako mi je pravilo mlado dekle in njeno veliko in sinje oko je plavalo na mojem obličju....
Maks je bil obsojen n^ leto dni. Zanj ni bilo v jetnišnici in je polagoma hiral. Ko se je vrnila v deželo pomlad, je legel in potem umrl.
Dolfe je dosegel prostost čez dolgo število let. Starost ga je že tlačila, ko je prišel ven. Posiveli so mu bili lasje in s palico v roki je beračil okoli.
O Ani pa mi je pravilo mlado dekle. Stalo je pred mano, roko v plavih laseh in njeno veliko in lepo oko je plavalo na mojem obrazu. — •
Nekega poletnega jutra je vsta Ia na vse zgodaj in je odhitela na polje. Razpustila je svoje dolge črne lase po ramah in hrbtu in rdeče cvetove poljskega maka je vpletla vanje. Prihitela je domov tako okrašena s pesmijo na ustih in povedala je materi, da je danes njen poročni dan. Županji so se zaaibila kolena in je zajokala nad
Nista mogla.
Sodnik : — Toraj, on vas j*e raz-žalil? Zakaj se nista vendar poravnala izven sodišča?
Zatoženec: — Saj sva se hotela, pa je prišel policaj, pa je naju vsaksebi dal.
Razlika.
—	No, Billv, ti si bil že v New Yorku, ali ne? Ali mi veš zdaj povedati, kaj je razlika med velikim in majhnim mestom?
—	Da. V velikem mestu ljudje letijo za gasilnim vozom, ako je o-genj. v malem mestu je pa ravno nasprotno, namreč, da drvi gasilni voz za ljudmi.
Pri plavanju.
Učitelj plavanja: — Recimo, da bi hoteli preplavati tole reko; — prišli bi na sredo reke, kjer bi pa vam zmanjkalo moči, — kaj bi v takem slučaju naredili?
Nov učenec: — Obrnil bi se pa plaval nazaj.
NAZNANILO IN PRIPORO-ČILO.
Cenjenim rojakom v Clevelan-du, Ohio, in okolici naznanjam, da sem prevzel grocersko obrt od Feliksa Zorca na 1316 E. 55. St.
Se priporočam vsem starim odjemalcem ; upam, da bom postregel, kolikor bo v moji moči, in se priporočam za obilen obisk.
LUDVIK MANDEL, 1316 E. 55. St., Cleveland, Ohio.
Kdaj bo konec?
— blazno hčerjo----Od tistikrat
hodi Ana v polje in se krasi z ro- 82 Cortland St, Hew York, H. 7.
Ves svet napeto pričakuje konca najstrašnejše vojne, kar jih pomni svetovna zgodovina.
Vsak človek premišljuje, kdaj bo konec tega strašnega klanja, kdaj se bo ljudstvo toliko izpa-metovalo, da bo samo izrazilo svoje misli in želje ter se ne bo več pustilo diktirati od svojih kraljev, cesarjev, diplomatov in državnikov. Ni dovolj, da bere človek samo dnevne novice, pač pa mora dobiti tudi nekak pojem o notranjih zapletlpajev v raznih državah, o raznih političnih spletkah, o vzrokih sedanjega klanja, ki so le površno omenjeni v časopisju. O vsem tem razpravlja na dalgo in široko naš "SLO VENSKO-AMERIŠKI KOLEDAR", ki se že prav pridno tiska in bo v najkrajšem času izšel. Ker letos ni mogoče dobiti iz starega kraja nobenega koledarja in nobene pratike, je u-mevno, da bodo posegli po njem vsi ameriški Slovenci
Ker smo ga tiskali le omejeno Število, ga naročite takoj. — Cena je isto kot lansko leto.
SLO VEN 10 PUBLISHING OO."
GLAS NARODA, 1. NOV. 1916.
Jugisiovanska
33
Katti, Jertnita
51
lAorporirtni dne 24.» januarja 1901 v državi Mine«*«*,
v ELY, MINNESOTA.
»MsedzJl: J. A. GERM. Wl Okvar W«z «• I* W.
dock. Pa.
Podpredsedniki ALOIS BALANT, Box 101« PesU itL Ohio.
•Umi tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Mln*< Plsgajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Mia*. Bančnik; LOUIS COSTELLO, Box 688. Salida. Golo.
VRHOVNI IDEA VII mi m. MARTIN FVSO, 900 N. Chisago Bt^ JoUtt, QL
_ SUNICH, 4X1 t-% 7 tli St., Calumet, MiO, PIS' EB ftPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, JSaafl, JOHN KttŽlSNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI 3
FRAN JUBTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 808—6th St., Roek Springy Wj* h PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wtfllb
POMOŽNI ODBOR]
VOffiBPH MERTEQ, od druitra pv. Cirila in MetodH Mt, I By, Minn.
LOUIS CHAMPA, od droitra sr. Srea Jexoaa, Iter. 3, Ely, Minn, 90HN G&AHEK, at., ed društva Slovenes, iter. 114, Sly, Minn.
Vd dopisi, tikajoči te uradnih sadev, kakof tod! destM
.»oilljatve, naj ae poiiljajo na g lavnega tajnika Jednote, vse pr ioib« pa na predsednika porotnega, odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od atrani ilanof H m Ml« scfemlo.
Drufttveno flaaflo; B A ■ VAlODr
-v .r
" -	f -V,.'...,.
J t*.**
UNDE«waoa_A WMBCRWOOO, n. r"
"Deutschland", o katerem poročajo, da je zopet dospel v Ameriko.
Mesto nemirov.
John Reed. — N. Y. Tribune. — Za G. N. priredil A. A.
Prvi«" v zgodovini industrijskih nemirov v Ameriki so policijski u-radniki naznanili javno, da je njihov namen "stavko streti".
In od tiste noči naprej, ko je proti Hooku korakakalo prvih sto policajev z navadnimi puškami in puškami-repetirkarai, da pokažejo štrajkarjem, da je stavka, katero so pričeli, brez pomena, zastonj. da stavke ne bodo dobili, —j je bil sklep policijskih in sploh vseh mestnih oblasti poshižiti t«1 vseh sredstev, da bodo pognali delavce nazaj na delo.
Standard Oil Co. je naznanila potom Mr. CJeorge-a II. Ilennes-se.v-a, superintendenta v tovarnah v Bayonne. tla "popolnoma zaupa v oblast v mestu Bayonne", in Henry Wilson, direktor za javno varnost v Bayonne je odgovoril, da je lahko zanese, ko je 14. oktobra rekel:
"Mi smo stavko štrli in bomo skrbeli, da bo strta. Če so delavci pametni, bodo sprejeli priložnost, ki se jim jo daje, katero sem jim jaz preskrbel."
Priložnost, katero jim je ta gospod preskrbel je bila, da se delavci lahko vrnejo nazaj pod istimi proklestva vrednimi razmerami kot so bile prej.
Tako je vedno v vseh stavkah, ki jih pricno Roekefellerjevi delavci. V Bayonne, kakor tudi v Coloradu — pred tremi leti, — sem videl, da ima družba še vedno isto politiko, namreč, da skrbi, da so delavci vedno kolikormogoče bu-dalasti in needini, da so (L-u? proti drugemu.
IV lo. za katero ni treba izueene-| «*a ali strokovnega d<*lavea. so neko."- opravljali A meri kanci in dru-!ri angteško-govoreči ljudje. tola < t«- j.- nadomestilo Poljaki. Slo-, v.iki. Litvinei. Ruskimi Židi. Itaii-I iani itd., med katerimi so narodnostna in verska nasprotstva.
Ameriški novelist John Reed je napisal v zadnji nedeljski številki ne*vyorškt'<?a lista "Tribune", v magacitm, zanimiv članek, v katerem na mojstrski način opisuje razmere v Bayonne, N. J., kjer so sc pred par tedni vršili hudi boji med štrajkarji. delavci pri Standard Oil Co.. in policaji, ki jih plača KinkctVUer. najbogatejši človek na svetil. Ta slika razmer v Bayonne pokaže vsakemu čitate-Ijtt v jasni luči žalostno in bedno življenje, v katerem morajo živeti Roekefellerjevi sužnji, slovanski delavci, ki so prišli sem z nado, da bodo uživali tukaj boljše življenje,
Poslušajmo ga, kaj pravi:
V Bavonnu, N. J., kjer se najde vsakovrstne industrije, kraljuje Standard Oil Co.
Težak in črn dim, ki prihaja iz čistilnic, leži nad mestom kot n"e-kak plašč, na južni strani je pa o-paziti velikanske dimnike in o-gromna poslopja Standard Oil Co., kakor tudi velike naprave mnogih združenih korporacij — Tidewater Oil, Texas Oil. Vacuum Oil. Bergen Point Chemical itd., ki se dozdevajo človeku kot neko kadeče se mesto nad drugimi tovarnami v Constable Hooku in nad umazanim delom mesta, kjer stanujejo delavci.
Župan mesta Bayonne, Mr. Pie.--re R. Garven, je pooblaščenec ali attorney od 8landard Oil za Hod
son county. Ko «*-m ga vprašal, ka
j*- z iijri».»vt» n<*j»ristnnm»ti<i. mi je priecl praviti, kako je ne-k«w* jjopivj |M»vi«al davke Standard <>ii C«, za kakih *7.1K»»i.UOO. —j Večina teh ljudi ni zmožna an-In pozneje ga je na družba ime-; «jcške?a jezika, in razumljivo jf, novala svojim pooblaščencem; — j.ia v sled t.«a te mnogoštevilne na-in zdaj so uradniki davčnega ura ■ r -ln.^ti morejo med seboj obda, ki ocenjnjejo in obdavčujejo če vati.
posestva v Baycmne, politični pri j Te delavce na/i vi je jo "hmikirs" jatelpi in poma^ači župana Gar- i„ jih A meri kam-i, Ir.-i in Nemci. vena-	j ki tvorijo skupino dobro plačanih
Ko je izbruhnila stavka, je bilo] strokovnih delavcev, prezirajo. Ti iz celega me^ta odnoklicana poli strokovni delavci se imenujejo eija ter Je bila poslana doli v Con- "bele može" in imajo svoje orga->table Hook, kj r se nahajajo na- j nizaeije. toda v te "bele" unije ne prave Standard Oil Co.. da je stja- more spadati noben "hnnkv". —
žila poslopja. To je bilo tako dol go, dokler niso meščani zahtevali, da se da mestu nekoliko policije, kajti povsod so se dogat^le velike tatvine, rasni postopači so vstav
'Zakaj nimam jaz simpatije s temi ljudmi?" je odgovarjal na moje vprašanje. "Zato, ker so to sami skebi. Vi veste, da je postava, da moramo biti mi plačani z dvojno plačo za eezurno delo. No, in včasih pride k tem delavcem poslovodja in jim pravi: 'Ako hočete delati za navadno plačo nekaj ur več, lahko delate, toda ako zahtevate pa dvojno plačo, potem pojdite pa domov'. Mi strokovni delavci nočemo delati čez uro za navadno plačo, toda ti proktati "hunkies" pravijo pa : 'All right'. In to se pravi, da je vse skupaj, kar se govori o osemurnem delu. navadila čenčarija."
Potem je mehanik utihnil in mislil nekaj trenutkov ter potem nadaljeval :
"No, vidite in tako odjedo ti ljudje delo '•belim" možem. Večkrat se dogodi, da dajo strokovnim dHaveem take poljske iu slovaške pomagače. katerim plačajo $1.54 na dan. Ta Poljak se kmalu nauči tistega dela. nakar ouiega delavca, ki je dobival recimo $2.69 družba spodi in postavi na njegovo mesto tega Poljaka, kateremu plačuje potem le $1.69.
"Vidite, raditega sovražimo te ljudi."
Kar se tiee sovraštva do teh tujcev od strani policije, mi je bilo vse pojasnjeno, ko sem govoril z inšpektorjem Dan Cadv-jem, ki je znan tudi kot "Fighting Dan", s čemer ga hočejo označiti, da sc rad kolje z delavci, kateri je lansko leto prišel pred veliko poroto vsled obtožbe, da je umoril nekega štrajkarja. Cady mi je pravil, kakšni človeški izvržki so ti ljudje, ko je kar naenkrat pričel vpiti na vse grlo;
"Vsemu jc krivo to, da so prišli v mesto ti prokleti tujci, ki so odjedli kruh in delo "belim" mo-
kajti gotovo se bodo čitatelji še spomin jail, da je šlo v eoloradskem štrajku tudi za osemurno delo; — osemurno delo ie bilo delavcem pri Standard Oil Co. postavnim potom garantirano. (1)
Kljub temu, da pravi Standard Oil Co. da je tekom zadnjega leta povišala plače za 23 odstotkov, je vseeno potrebno, da se tozadevno nekoliko bolj seznanimo.
Znano je, da se je preteeno leto vršila v Bayonne ravnotako stavka, v kateri je bilo usmrčenih šest
sobah. In ti boarderji delajo, — eni ponoči, eni zjutraj in dopoldne, drugi zopet popoldne in zvečer itd., tako, da ni v hiši cel dan, celo noč miru. Boarderji odhajajo celo noč na delo in prihajajo zopet z dela vsi izmučeni domov. Ko se ed*en izkobaca iz zamazanih cunj, pride drug domov ter gre ležat na prostor, ki mu ga je napravil tovariš, ki mora zdaj na delo.
O kakih zdravstvenih naptravah v tem delu mesta sploh ni govora. Po vodo morajo hoditi v vodnjak.
oseb, ki se je končala, da je rekla (ki se nahaja v bližini vseh hiš, Ia družba, da bo priboljšala plače za katerega vodo pumpajo.
13 odstotkov in upeljala (?) osem urno delo. Tekom raznih industrijskih nemirov pretekle spomladi je družba zopet priboljšala še za io odstotkov. Nestrokovno delavstvo zdaj dobiva $2.20 na dan.
$2.20 na dan naredi na leto ne
Najlepše stanovanja, ki sem ga jaz videl v tem delu mesta, je bilo eno iz štirih sob, straniščem in vežo ter vodo so imeli v hiši. To stanovanje je stalo $20 na mesec.
Ti ljudje so kot goveda, ki se ga preganja, niso zmožni angle-
kaj vec kot $600. ,„ N \ Tnbtme j	med s.boj se ne morejo
.je oktobra pisala da delajo ti j pogovarjati, kajti namešani so ta-.lu.lje kl tlobivajo -20 na dan, k0f da ni pet (lrnžiQ ene Mpod-
e pet mesecev na leto. Preteklo nOHti v eni sknpini hi5 Ti ljudje Sf,
leto ko je bilo življenje za 20 od-1 bIli napol izstradani. obupani in stotkov cenejše kot letos, je Biro so _ na stavko poHcija jim je
vlade Združenih držav za ljudsko zdravje naznanil, da je najmanj $800 t «eba eni družini, ki s^? sestoji iz, recimo, petih članov, da sc more pošteno in dobro preživljati kot se spodobi ljudem. Pomniti je pa treba, da ima vsak delavec v Bayonne več ko£ pet otrok.
Res je, da je Standard Oil Co. priboljšala plače za 23 odstotkov v enem letu. toda v istem letu se ie stanarina podražila v Bayonne za 50 do 100 odstotkov; kruh je bil prej 7 c, zdaj (je 10c; meso je stalo prej 20c funt, zdaj se ga komaj dobi za 30c; itd. In poleg tega pa vsak preži na te "liunkies" in jih izžema, ako jih le more.
V Gridironu in Hooku, kjer stanujejo delavci, so dvojne cene za blago, — ena je za strokovne de-
žem. Moj oče in očetje mnogih) lavee, ki lahko sproti plačajo, dru drugih policajev so delali pri ga je pa za navadne delavce, ki Standard Oil Co. pred več le-1 plačujejo vsak teden skupaj, ti. Toda pozneje se je privedlo sem j Obiskovalec onega dela mesta, te ljudi, ki so pričeli delati kot j kjer stanujejo ti delavci dobi u-stavkokazi.	j tis,'da je skoro vsaka druga hiša
O, kakšna ironija! Ker je Stand- salun, poleg salu nov j-e pa v vsa
ard Oil Co. hotela izstradati Ame-rikance in je spravila v svoje tovarne nevedne priseljence, ki so bili ravnokar prišli iz Evrope, sa
kem bloku tudi par advokatov.
Saluni delajo velikanske dobičke od teh ubogih ljudi, ki si, ako le morejo, tolažijo svojo bedo s!
takoj prepovedala imeti sefte, sestati so se smeli le-takrat, ko je policija vedela, da bo do rekli, da sredo zopet na delo. Voditelji niso smeli žn^jimi občevati, niso jih smeli nagovoriti.
V soboto, dn<e 14. oktobra, je stavkarski odbor poskušal razpe-čavati med stavkarje neke liste, ki so bili tiskani v angleškem, poljskem in italijanskem jezik", ki se je glasil:
Delavcem Standard Oil Co. Delavci tovariši!
Stavka se vrši.
Počakajte, da bo stavkarski odbor kaj vkrenil. Obnašajte se mirno. Ne zbirajte se na vogalih in na cestah. Danes zjutraj je zastavkalo 4,000 delavcev pri Standard Oil Co.
Stavkarski odbor.
Policija je takoj zapovedala aretirati vsako osebo, pri kateri se bo našel kak tak listek.
Časopisje se ni smelo razpečava-ti v stavkarski zoni.
Kjer je policija "mislila", da imajo stavkarji skrito orožje, so policaji vdrli v hiše. Vseh skupaj so našli petnjast pušk, od katerih
spravljene stavkokaze in bil v zvezi s policijo in~drtižbo; drugi prostor ye bil pa pri Cohenu, nekem prodajalcu obleke, kjer so se zbirali specialni policiji ali gunmeni.
Toda policaji so pa razbili šest salonov, kates.-i so bili last takih, ki so simpatizirali s stavkarji. — Dalje je pa policija razbila dvaij-set delavskih hiš, kjer so "iskali orožje."
Včeraj sem stal blizu Tidewater Oil Co. vrat, gledal sem na u-boge kače, v katerih morajo živeti ti ljudje, ki so izgubili stavko, nn drugi strani pa stoje ponosno naprave Tidewater Oil Co. kot nekake trdnjave. Zrak je bil pol dima. Delavci so šli na popoldansko "šihto". Vsi so vzdihovali in hodili sključeno.
Spomnil sem se takrat, da so pred kratkem časopisi poročali, da je Rockefeller biljonar, da je lf>. oktobra Standard Oil Co. v New Jersey plačala ekstra dividende na delnice.
Tako piše Mr. Reed, ki je opazoval stavko, ki je opazoval neznosno življenje ubogih ljudi.
Oh, ti svobodna Amerika, dežela enakopravnosti, pravice itd'., itd., kje si dobila vse te lepe priimke?!
zdaj isti Amerikanci borijo za | kakim omamljivim sredstvom. Standard Oil CoM ko počne islo z j Ti ljudje so takozvani "still-
delava-pnseljenci kot je počela j cleaners' ali čistiljci raznih kot- so »asu pemjasx PUSK, oa Kaiem znjimi. Čitatelji se menda še spo- Ijev. ki morejo kvečjem deset let'so bile malone vse od neke polj minjajo, da. ko se je všila stavka delati, potem niso več za nobeno ske strelske organizacije ki je bi v Coloradu. je EockefeU»r tudi! rabo; nato so para fine-,ivlavei.la vstanovljena popolnoma posta v-v	Prostore tuje delav- ki jih njihovo delo popolnoma za- nim potom. Policaji so na cestah
ce. ki so tako skoro nevedoma od- strupi v par letih; z*do slabo delo vstavljali ljudi in jih z na merjeni
Železniški detektivi so vstrelili dva delavca kot tatova.
fleorge Robertson je danes zgo daj zjutraj videl, da so vrata nekega železniškega voza odprta. On je sprevodnik na tovornem vlaku in kot je mislil, da je njegova dolžnost, da pogleda, če ni mogoče kdo v vozu, kajti večkrat se ti o prodi, da se kak postopač spravi v železniški voz, da prespi tam nač. Ko je bil na pragu, j<e dobil pa krogi j o v hrbet, da se je zvrnil pn tleh.
Obstrelil ga je eden detektivov, ki so stražili tamokoli.
Pozneje je bil obstreljen tudi nek strojevodja, po imenu AVil-liam Lawrence, ki je tudi prišel iz nekega voza.
* Detektivi pravijo, da so mislili, da sta tatova, kajti zadnje čase se je dogodilo, da so bili mnogi vozovi okradeni oziroma pokvarjeni.
Stavka v Oklahomi.
^ M'Alester, Okla., 31. oktobra. Člani Oklahoma Coal Operators' Association so imeli sejo. pri kateri so sklenili, da ne bodo ugodili 10,000-im članom premogar-ske unije, ki so zahtevali potom svojih uradnikov, da se postopa žnjimi tako, kot določajo kon-trakti.
Premogarji bodo vsled tega za-stavkali.
Rusi so zmagali v Armeniji.
Petrograd, Rusija. 31. oktobra. Ruski vojni urad danes poroča, da so ruske čete vprizorile pri Gu-mušhanahanu, Turška Armenija, hud napad na turške postojanke ter razpršile turško armado, ki je bila tam nastavljena.
V Perziji so Rusi istotako zavzeli še par vasi.
jedli delo angleiko-go v o» ecim de lavcem, ki so stavkali, in poleg tr g» so tuji delavci delali še za ve Hko nižje plače kot so prej use riški delavci
i- j imajo tudi delavci v depart men tu.' mi puškami jroniJi v hiše. Ako -e i.:__• i i , . .... .j.
vilo družbi	k«>u<-ue zahte
kjer izdelujejo	kajti tam st je kdo predrznil pogl^iati sko^i
pljuča popolnoma pokvarijo z žga- J okno. so pričeli streljati, njem in prahom; seio nezdravo j.-j Sofija Toraek. devetnajst let na tudi «leJo onih v kemičnim depart- j žena z dvamesečnim otrokom je'
je sedala pri
NAdl ZASTOPNIKI.
kateri so pooblaSCenl pobirati naročnino aa "Glas Naroda" ln knjige, kakor tudi sa vse druga r na5o stroko spadajoče posle.
Jenny Lind. Ark. ia skaUca: MlHael Chtr.
Sob Praneisra, CaL: Jakob LovBa Deartr. €«!».: Frank Sarabec. Lead*ill®. C«k: Jerry Jamnlk. Pn*1i, C«k: Peter Culi*. Frank Jtneab tn John Germ.
Frank
I*m»«l
Salida, Colo, in okolira: Tx>uls Castello.
Clinton. Ind.t LaiiDert Bolakar. Indianapolis, Ind.: Alois Buduua. Woodward. Ia. ia okolica: L-ak«a Podbregar. Aurora, 11L: Jernej B. VerfcU. Chicago, I1L: Frank Jarjovee. Deone. HI.: Dan. Badovlnac Jolit, 111.: Frank I^iurleti. Ji.1j» Zaletel in lVank Bamhieh. I^a SaUp. III.: Mat. Komo. Nokomis, JU. ni okoliea: Math. < lalslit'k.
So. Chicago, III.: Frank Čeroe Springfield, IU.: Matija Barborli Cherokee, Kam.: Frank Be&lsalk. Oelesby, 111.: Matt, Hrihemn. VVauksan, IU. in okolica: Fiauk Ptk«ivš»'k in Maili. ngrin. Coluiubns, Hans. : Joe Knafelo. Franklin, Ivans.: Frank Leskovee. Frontenac, Kans. in okolica: Frank' Kerne la Rok Finn.
Kansas City, Kana.: Peter Schneller. Mineral, fians.: Jobo Stale. Klngo, Bans.: Mike PeDdL Kltzmiller, Ud. in okolica: Vodopiree.
Calnmet, Mich, in okoUca: Sbaltz, M. F. Kobe In Martin Bade.
Maniatique, Mich. In okolics: Frank Kotzlan
So. Range, Mich. In skoUca: M. U.
Llkovlcb.
Chisholm, Minn.: K. Zgonc tn Jakob Petrich.
Dnlnth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan ClonŠa. Jo«. J. Pesbel In Louis M. PeruSek. Eveleth, Minn.: J url J Kotxa. Gilbert, Minn. In okoUca: L Vesel. Hlbbing, Minn.: Ivan Poofe. Kitzville, .Minn, in okolica: Joe Adamicb. Nashwank, Minn.: Geo. Manrln. New Dnlnth. Minn.: John Jerlna. Virginia, Minn.: Frank HroraUcb. St. Lonis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein. Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. TJrteh. Roundup, Mont.: Tomai Pantln. Dawson, N. Mex.: Mike Kiivee. Gowanda, N. Y.: Karl SteralSa. Little Falls, N. I.: Frank Greporka. Barberton. O. iit^ okolira: Math. Kramar in I.ouis lialaiit.
Bridgeport, O.: Frana Ho&vsr.
Collinwood 0.: Math. Slapnlk. Cleveland, Ohio: Frank Sakser. J
MarinJiO, O has. Karlinger. Jakob
Resnik. John Prostor in Frank Meh. Lorain. O. in okoUca: J. KaniSe Is Niles. Ohio: Frank KogovBek. Youngstown, O.: Ant. Kikell Oregon City, Oreg.: M. Justin AUegheny, Pa.: M. Klartch. .Imbridge, Pa: Frank JakSe. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Bridgeviile. Pa.: Rudolf Pleterfiekx Braddock, Pa: Ivan Germ. Burdine. Pa. in okoUca: J..hn I ii-mSji r.
Canonsburg. Pa: John Kokllch. Cecil, Pa. in okoUca: Mike K oče vat Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk in Vid RovanSek. Claridge, Pa: Anton Jerlna. Darragh, Pa.: D'-aE^tin Slavic. Dunlo, Pa in okolica: Joseph Sabor. Export, Pa: Frank Trebets. Forest City, Pa.: K. Zalar ln FranB Leben in Matb. Kamin.
Farell, Pa: Anton ValenttnClfl. Greensbnrg, Pa In okoUca: Frank Novak.
Xrvin, Pa. in okollca: Fr. DemJSar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja is
John Polane.
Luzerne, Pa. in okollca: Anton
Osolnik.
Meadow Lands, Pa: Georg Sehnita Moon Kan, Pa: Frank Mafek. Pittsburgh, Pa in okoUca: Z. Jaksbe,
I. Podvasnik, I. Magister in U. B. Ja-kobich.
South Bethlehem, P.enna.: Jernej Koprivšek. Steelton, Pa: Anton Hren. Unity Sta^ Pa: Joseph Skerlj. West Newton. Pa.: Josln Jovan. Willock, Pa.: Frank Seme in Peterne!. Tooele, Utah: Anton Paldc. WinterquArters, Utah: L. Blažih. Black Diamond, Wash.: G. Porenta.
Davis. W. Va In okoUca: J. Ttroelch.
Thomas, W. Va. in okolica: A. K«>[ !i<-lian. Kenosha. Wis.: Aleksander Peadlr. Milwaukee, Wis.: Joalp Tratnik ia Ana Coilandtr.	*
Sheboygan, Wis.: Herontm SvotUn In Martin Koe tn John StampfeL
We-I \lii>. \\ i-.: 1 rank	In
Viit.-u K-^^r.
Back Sprfaga, Wya: A Jnatta. Val. MmlVi, *n Vml^nttn
J.
J.
-	—-------- - > - » *-■ ' +«i	»i » a	s
-,1 7 ,Vit VT	j** m^ntii. kjo- morajo vdihavati raz-! bila v-treljena. k
t ne strupene pline in kemikalije. ^Iprt-m oknu. in sie. r vstreljena:
> l»ila najhr/e nulite^a. ker je bil
giHggffPiPffiaaiBiaiaiBii^^
Profesor LONG S
Strokovni delavci so proti stavki, tudi zilaj so hili proti .štrajku. in gotovo bi šli vsi na delo. ako 1» se upali, ako se ne bi bali. j Meščani v Bavonne povore o teh ljali na cestah mirne ljudi ter za-; Poljakih. Slovakih. Litvineih. Ži-htevali od njih, da jim izrooe de- dih in Italijanih kot o "nevarnih nar; ako so se zoperstavliali, je tnjcih*' in se obnašajo napram I bilo v nevarnosti njihovo življenje. 1 njim kot bi ne bili ljudje, temveč' Na nesastrašenih in slabo razsvet- j živali, i Vlo policija ima nekako ljenih ulicah so se dogajal* zločini antij^atijo napram tem ljudem, vsake vrste.	Vzrok tej splošni nepriljublje-'
lil ko so bili zapriseženi tako- nosti je poC-etje Standard Oil Co.; zvani 'speeial policemen', special-'in pa nesramnosti in neumnosti' ni policaji, ie naročil v New Yorku1 ameriških delavcev. Govoril sem z za nje uniforme kupovalni agent nekim nemško-ameriškim im-hani-Tidewater Oil Co. __	»kom.
Advokati so na jv*s-j i odenihL __ _______________________ ^
1. Povišati mora plaea v vseh W.-krat — doso.li, da j- kak P^'njen brat eden prvih stavtarstoh d^partinentih: in si.-er .$«) odstot- Ijak ali Slovak aretiran radi krš. - j voditeljev.
kov v^eiu delavcem, ki zaslužijo, nja miru ter nat., zaprt: p*»liei- j NVka -tara Ženska je strahu! zdaj manj kot =M.Ul> na iian. m ja |">tem telefonira kakemu advo-jiimria. ko so pono.-i i»oli^aji vdrli* JifodKtotkovonim. ki zaslužijo več katu (namreč onemu, ki da največ v hišo iu ^tr!i vrata njene spalni-'
kot ^100 na dan.	grafU), nakar pride advokat tja. ee._
L\ Vpeljati se mora osemurno| kj.-r razloži jetniku, da je nekaj j -Špet-ialni" policaji, ki so bili f>'	/e!o hudeca napravil in da mora 1 najve,-je barabe, so se napil i v sa-
a. Kadar se odslovi delavca se vsled tega globoko poseči v svojo I lunih ter kar tjavendan streljali mora imeti vzrok, v takih sluea- suho mošnjo. Bil je nek slu.'aj. ko po eesti.
MAGNETIC
zahrani izpadanje las. <^istraui ter oživi ra-»t las. iVna t*-mu Prof. b.n-' «. M
JN1 KO/.O
«r!avniku
...	'	--------------j - * " j.....- ..... "J-
jih se mora postopati z de I a voem'je moral nek Slovak plačati takemu
dostojno in prsteno.	J advokatu 1225, da je dobil iz
4.	Z delavci se mora postopati j ječe. kjer se je ta slovaški revež človeško, poslovodje iu nadzorniki' nahajal vsled velikega zločina — delavce ne smejo več s tako bru pijanosti.
talnostjo suvati i« pretepati. S Med devetnajsto in petindvajse-
5.	V press-departmentu se mora' to cesto in f>d Ave. A pa do kon-
dati dvajset minut prostih za ko silo.
Naj o teh zahtevah malo bolj na dol£o razpravljamo. Zadnje štiri sc pokažejo samepo.sebi .v jasni luči; kar sc tiče zahteve za osemurno delo. je treba pripomniti, da bi moralo biti p.-i Standard Oil Co. oeemurno delo k vpeljano,
ea Constable Hooka, sc razteza o-kraj. v katerem stanujejo ti ljudje. Z ive nabasani v bornih bajtah. med katerimi jih je največ lesenih. največ je takih, ki imajo samo tri sobe in plačujejo zanje silovito visoko stanarino. Več slu-
Takoj. ko sc jc stavka pričela, je stavkarski odbor naprosil policijo, da bi zaprla salune. toda policija ni storila ničesar, temveč jc vsako minuto priletelo v salun par policajev .in pričelo loviti in pretepati št raj kar je.
Ali jc toraj čudno, da so postali ti ljudje skoro napol blazni?
In vendar, kljub temu. kar je srori navedeno, je prišlo samo do treh bitk, od katerih so vse tri policaji izzvali. Stavkarji so dalj>e tekom celega čase razbili dva pro-
je en dolar. Pišite ponj «!an«~». Xa>lovite: NOVELTY SALES COMB P. O. Box 1352 PITTSBURGH, PA. i
MiaawBiaaaaagfi!^^
eajcv je. da spijo mož, žena in šest štora, namreč salun Samuela ot.uk. ter devet boardarjev v treh Greenberga, ki je iml pri mM

SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Votel? Public) ▼ GREATER-NEW TOBIU
ANTON BURGAR
I COETUUTDT 8TBEET, HEW YORK, V. T.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE pooblastila, vojaika proinja in daj« potrtkai «h vojaških saderah. Rojakom, kl ioU debStf otrebne informaaij« gU<t» ali imena parnfka
tofao ln aclidao 9+

a glas naroda, i. nov. i9i6.
Iz modernega sveta.
'"Pojdi k nam, Peter. Mati soj Mehanično je potegnil večkrat s prod hišo. Bodi pri njih do veee-jplavo ruto pod dkrajei klobuka. _	i*a in počakaj, da se vrnem. Pri Ko dosežemo?
nas boš večerjal, potem ereš lah-, Berglo je izpochnaknil bi se na-Roman. Spisal Fr. S. Plnigar. ko doroov!"	slonil -nanjo z obomia rokama. Po-
r'"	1 *'Toraj so ozdraveli mati?" gleda' je na ste/o. ki se loči ob
(Nadaljevanje.)	' ''Prav trdni še nis-o. Pa da so razpotju od šrrje ee-.vte. In ta ste-
le iz postelje! Ne veš, kako ui bi- za proti njegovemu stanovanja .	la rada prišla do tebe. Ali nisem je irinila bcdjioholj v n jogo vem
Nad pokrajino so zveneli zvoki	Mwlila sem pa vsak dan vidu in izgimla v suhi praproti in
poldaawkih zvonov. Ozračje je bi- takrat: Ko bi bil še Peter pri od sn^ga povaljani travi. * lo mirim m |>oinladan*ko nebo se naSi kalko lahko in rada bi obema t e dosežemo? j.- svet A.► kakor listki eneijana. | postregla!"	Ta-le steaa ne doseže nikoli hi
Marrt.ka je privedla iz hršiee - res?-	;iee nrkaj-le gori in vendar je to
okrevajot-o mater. Pred vrata na Petrovo bledo liee je obšlo tiho moja steza — in č« hodim po svo-s.^nee j,. plavila stoh^, na ka- kaprn«nj«; njegovo oiko se je sve- ji poli k svojemu damn, ne ino t.-reg:t je sedla mati. Skrbno ji tilo v vsej mehkobi ljul>ezenske rem. ne dosre/un nikoli svojega je ogrnila veliko ruto čez pleča,j gorkote. Prijel je Maroko za ro- cilja tukaj-le ,ff.,ri — cilja, ki je noge /. je zavila v plahto in pra-j ko. nekoliko pomoh'al in nato v njenem, srcu... sala, ka j bi mati še želela.	prasai:	t e dosežemo?
•\ič, Maretka, le pusti me. "Maretka, ali bi me hotela ti Včeraj so prosil: prvi pri vod-Kno uro. dve uri posedim tako-le za vedno pri vas?"	stvu. In kaiko lejjo je prosil Jer-
rui M.lneu, potem se vrnem sama	ga je pogledalo s toliko neje! Jerneje Strah talko lepo go
v	m te počaikam. Nič ne akr- iskreno«! jo, da je Peter slišal inj vori in tako potiižno zna prositi,
h, zin.ne. — .1- jta, jajta, hvala r-ut»l glasni nrigovor njenega srca. In kako malo so prosili vodstvo! li<»«u. da sem Je zopet na soluen!. V tvomici je izatroM4 rog na Pravzaprav tako, kakor prosa be-S*' dva <inj, Še dva ne, en dan pa delo. — Maretka je stisnila Petru rač pri kmečki omari, da mu dft m. », pa bo do*>ro."	rdku.	! gos,>odinja vevničieo ajdove mo-
Startea je držala suhe roke, na "Peter, le pojdi k materi!" — fce v vrečo. Beračili so — pst 1 tenh SO se grb i 1 e d.-Wle plave R„k!a bi imi bila rada: Prašaj jiiij imajo pravico zahtevati. Uro — /ile, na kolenih in j,» čutila ugol- zasnubi me! Aii tega ni mogla k- dve uri več dela — zastonj, brez no gorvoto mladega Mtca. Zano- govoriti. Njene drobne stopmje'nagrade in ]>ovečamoga »plačila...
'»jno je gledjula za hčerjo, ki je So odšumele po cesti.	In nadzornik jih je zapodil si-
hif-la pokiančku na pot proti to Peter si je podsfcavil berglo pod rov o — ravnatelj ipa milostno po-%;tnn*	< <	jdnsno pazduho iti se gugaje pre-j tolažil, da so slabi časi. In t.kko so
Mar, tka je izv^ela, da iriuijo met a val < bilje po cesti. Tako je dosegli vsi tisti — prvi seveda 1 '»vansiee mnogo deta, da sode,hodil prvič v življenju. Nokarj .Jerneje Strah — v črnili -bukvah daljo v tovarni za- strašnega je bila zanj ta hoja. No- — Črno piko. »•vra naroeila. Se bi brla je bila že skoro zdrava, pa ta-; Jerneje — Strah si, pa se borit da »loma nekaj dni. Toda sedaj ko daletč je ni smel truditi, zato jiŠ! < e si Strah, naj se te drugi m smela hrti. NV bilo bi lejK>, če je h,*lrl ob bergli, da je varoval boje! la se odtegnila v zadregi delu, se-! nogo. Petdeset korakov ni napra-' Dni«u< daj, ko mati />e vstane in je že či- vil po cesti, ko se'je moral usta-' proč f
s,o iz nevarmisti Sieer je pa tudi vrti. Začel ga je , vlivati pot. Na-i ivier je sedel pred hišico in se s kuaeeno roko po »lontl «e je ob plot pri cesti, odlo- j pogovarja l z M a ret k ino ' materjo.
elo. Pogle i < Jo vori I a sta o gorkem solneu, o
•bolezni in
uro, tudi dv radi obil'ii
bo! Dosežemo! Berglo
bole/en Hegla
y.nlujo kratico v skrinjo, treba je }A\ pal k-o bi si brisal
tal
m
m
bih
m si
/op«-t zaslužka	<lal je nazaj po cesti, -katero je podaljšam ,,, dnevu
. J- l.ila Maretka prvi dan prehodil, rn spoznal je, da bi vr- 0 otrokki sosedovih na da ,,, da ^ lovamo. z.M se ^>1&r kamen tako dalee. -	je s.del P,ter ob starici,
- ^ to w-hk praznik. Da n. h, Do JMrttl	trudil in skoro paspremil jo je v sobo, ko je za-
lx>lezni, gotovo si ne bi brla na i^tem m^tu. In bridko je žeM nato - ^ Z.-1.-1H lep si »ga x.yljenja. Pri ma- bilo Petru.	j	j, hila, kakor
en. V lepo pohelj.m, hi*iei, \ naj I.jnuije so na svetu, ki se tru-lj0 j,. bi! -n^.il lejwui mini tO je življenje! d i jo do potu ill so na veke Mtor .Mi danes. k> je na-stopila pot zasuti <lo vratu na istem mestu.! v tovarno. i,i hodila » teižko nogo. In kadar
no vanju. Zdravnik je zaiklopil'nobenim!"
knjigo in jo n*rgel na mizo. Ob- 44Nekaj je pa vendar! Si videl
slonel je v neki sladiki meJanko- te obraze? Vsak posebe ti je da.1
liji. Delati se mu ni ljubilo. Vol- "klofuto!"
nena lenoba je ovila njegove ude.j ''Oe zaradi otrok?"
Želei si je miru, <la bi sanjal n? ' Zaradi otrrtk? Si jih nnzžalil,
solneu, sanjal karkoli že brez re- oštel?"
da in volje. Želel si je pa tudi "Posvariti sem jih hotel — raz-hkrati tudi dmižbe, človeka, ki bi umeš — hotel samo, ker sta mi žnjim govoril poj»o!noma A-sa»kda- izbikala tu po omari. Pa sta zanj** stvari; samo da bi bil dober, gnala glasen krilc ju bežala potem da bi brez zlate tehtnice lahko k mami!"
govorila, karkoli bi si domislila. ' Ali ne veš, da manj boli, Če In dane« je res čakal taikega mater s polenom, kakor njenega človeka. Pogledal je že večkrat otroka s pogledom? ('ansa suffi-na uro in se ozrl skozi oikno. Pro- <*i« n«! Toda sedaj g-Iej, da si mož! seiiee mu je obljubil, da ga obišče, (.'e se ponižaš pred temi ljudmi. Vedel je gotovo, da pride. Kar je pot« m prodaj diplomo .branjevki, adjurakt obljubil, je izpolnil." Sa- da zavije fitre vanjo!" ino precej bi ga rad. Skoro jezilo! Nrikdo je rezko potikal, je doktorja, da še ni nihče potr- "Svobodno!" •kal. Vsak ropot ga je zvabil k du- Nadzornik je vstopil. Na nje-rim, da bi za'k'lical in hkrati odiprl govern čelu je bil pečat nadute', vrata, ker je vedel, da drugi ne predrznosti, v obrazu se je treslo' pride, ne sme priti — čatka in ma- veliko razburjanje, ra samo njega.	"Gospod doktor, prosim ene
Slednjič je vendar stal Prose- besede z vami!" uec sredi sobe. V veliki desnici je! "Izvolite' Moj prijatelj, go-držal prijateljevo j-oko, z očmi pa stav, ne «ltši nič, kaj ne?" je sodil in ogledaval stanovanje. "Mene ni tmkaj!"
naslonil skozi
P rosen ee se je <»kno.
* * Med štirimi očmi, prosim!"
"Da, med štirimi! Gospoda ni tukaj! Prosim, izvolite!"
Nadzornik je bil jezen.
"Dobi ■o. Ali vam je znaaio, da ste vi raz žalili obitelj kontrolor-j
ker ste bili
pustil. Vogel kruiia se je
posuši! in razpoka! oia mizi,' po
na istem mestu.|stoi^ ]3| oniari *e je bilo nabralo
1	- , ,	lle morei° nekaj prahu in uaid posteljo se je
Kar vi. o jo je mikaj tn za/.e e a <lalie an,oak čutiio k-ik(, ^e. no-i ' , i • ^ , ' ,
.	J	,	^ •»"'P'«^ 4 uujo, k a ko se po-1 gum-al v lepi, tankostkani mreži
si Je zopet po ropotu, po smehu grezajo, kako jim pesek leze po I dolgokraki najefc ;n v irvi-Ij-u tovariše; hotelo s«' ji vratu in se bliža ustnicam in pre- ff, ' . , , \ ,
i- ii i i,i /aiti-1'1 žniimi in	i	i -* ■	•	1 eter je sedrl truden k mizi.
ji oa i>i /.apt ia znjimi m potem ti,, da jih zaxlusi m zasuje.	i • v	• xT
i»os'ii'šji i -i novice ui arv u oa-ui,. ,	Pretipal je obvezo na nogi. Ne-
z	1 z: it* v T™ r'ati,m ro?- k , i ^^o ^ je bo^, p^ se je
Majhna ie hila radost, nekai «me-	^ ^	, utrudil. Zato je legel na posteljo.
bi
/.a n
gre
nje, iu poniževanje — vse se je potopilo \ kaplji veselja. p«»/abila je eel o nadzornika in mislila je, da bi ga danes morala vex-In pogledati in ** mu /asmejati. \ !i»k!i» jo je z veselo silo iu njeno .vree je prepevalo kakor šikrjan-eek nad njivo: hrejM-nelo je jh> življenju
Pet minut pred njo m javila lM-la hiša. ki je j>ot vrata njenega M*ca, kakor zuanec, ki potrka \«-selo iu krepko ter stopi v Hobo.
Tako dolgo ga že ui videla; bog ve ali je že okreval. Morda bo s« det na solnen Peter iu se grel, kakor mati. Jjuhko bo nekoliko l»i,Htala pred njim, saj ima še časa
<po iH-i^giaii. Ka<lar smo lačni in trudni, hočemo seveda dalje, k
ia glave.
.	.	.	Ko .si* je zmračilo. Peter ni pri-
bolj polni skledi. Ali vselej se žgal luči. Vstal je in k oknu. nam začne vdirati pod nogami, Čakal je nekoga. Pri Msaikem bojimo se, da se ne pogreznemo, k(>rakai? Ui se je oglilsi[l kje spo-
zadovoljni v«imo na berglah, ^aj. ob v««ki besedi se je nagnil Ii:,s lilhko	m lzpodbije bliže 7ia<l dklK> iQ jje lltntnirno po.
vsa k tanttcek, ki ten.'e hitro uiimOgj^
nas <»četu po fnukelj pijače. _ Oj, ' MVintjo priti. Seveda — saj so . jj ie 1>G vVa Zi -'J	j"™*! možje, štirje danes, štirje jutri in
»trkali mi ' ^ ^ ■ štirje pozneje... Vsi naenkrat ne 11,1 na iwos-tovoljuo pred oinace. ži-	...... ______, TT„. ■
val
brani
"Saj staznujcK kakor grof!" "Za silo! Odloži in sedi!" Prosenee je vrgel svršnik na' stol in nanj poveznil širok onkraj ni ki obok. "Izvoliš piva?" "Karkoli — ali pa oiič! Samo na sobice greva — k oknu!"
Prosenee je potegnil mizico -k jevo, osobito gospo, oiknu, postavil ob njej dva stola kruti z otrokoma?"	|
in prijatelja sita sedla talko, da ju ''Ali vaim je znano, gospod nad-je grelo solnce v hrbet.	/ornik, da vas to čisto nič no
"Prijatelj, to ti rečem, pomlad j briga ?" je nekaj posebnega! Veselim sej 4'Jaz bi ga bil že ven vrgel!"' je, kaikor otrok pomaranč, bojim je zamrmral adjunct skozi okno.1 pa -kaikor nesreče!"	-Gospod doktor, jay. senu inti-
Zajkaj bi se je bal! — Dobro- Mie„ prijatelj kontro4orjev, toraj <3owlai"	je moja dolžnost.
Izpila sta vsak čašo plzenea. Adjunkt se je obrnil pri oknu "Zalcaj se je bojim? Zasto, leer in se zasmejal z ginfbrVkim. basom, postanem vselej spomladi nikoli Seme je drgetal gneva. Stopil ko sprismojen!"	je korak proti Proseneu,
"Reieimo vesel, kaikor vsak. " Naklzomiik Egon Seme, e. in Vpliv predrannlji^ie narave!" kr. rezervni častnik."	;
"'Prismojen, le oslaaiiva pri "Pristav Prosenee in talko da-' tem izrazu. Prismojen zato, ker se Ue — kaikor \i!"	,
neke spomladi gotovo ta'ko spoza- £"Vi ste se smejali prej skozi bini, da se oženim. In to je tisti okno, sedaj so zo'j»et smejete. Post rab, ki mi >ga prinese vsaka po- vejte, zakaj?" Semenu se je glas' mlad!"	tresel.
"Če se pametno oženiš, to pač Prosenee je pa kadil in se ni* ni strah. Večno vendarle ne boš ganil od okna, ikjer je slonel s kolovra,til po svetu samski. Če si hrbtom na solnen.	;
pa spomladi najbolj dovzeten za "Imam pač talko navado, da se' prihod ljubezni, odpri ji vrata!" vsakemu lažnjiveu smejem."
"Odpiraj jih le ti, jaz nisem za "Kaj? Kdo -je lažnjivec? Ali' to. Pri vseh svojih lumparijah' ste vi mož, ko ste rekli, da vas ni sem vendar tolrko pošten, da no tu'kaj. setlaj se pa meni posmehu-, bom rinil nikogar s seboj v ne- iete? Vi me žalite?" sre^o!''	"Morda — če je takega pobica
"Saj ne veš!"	spl< h mogoče žaliti?"
"Še predobro. — Sedaj kaj Seme je prebledei. Drhteča ro-'. drugega, če ne, ti uide m. — Aj. ka je segla v žep. Potegnil jo pa to solnce! Čaj. na okno se našlo- prazno iz njega. Naito je skoro za-nim!"	eviliil: "Na svidenje!" in je iz
Prijatelja sta se naslonila sna hrumel skozi vrata, blazinico, prižgala smodlke in go- Prosenčev bas ga je spremil. j
Kadar je kako druStvo namenjeno kupiti bandere, tasta re, rtftlM godbene Instrumente, kape Itd., sli pa kadar potrebujete aro, vertilco, prlveek«, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tndl naui z« cene vprmtate. CprtltaJ« Vu stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrst pofiljamo brezplačna Pifilte panj.	<
IVAN PAJK ft COM Conemaugh, Pa^ Box 328.
BO JAKI, NAKOČAJTE SE NA "GLAS NAROD A", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS. DRŽAVAH.
vorila.
Pod oknom so se pojavili kon-
smejo — da ne bo .sumljivo. Hm!
Samo človek se Skrivamo se v temo, kakor tatovi, trod orjevi. Bula lie ie vodil otroka ne hran. Samo mi smo take mi> ki ^.enio ^	Ta.
abotni, da se oh.^mo na bergle tQvij	hodijo po
UI Stokamo ob IM.tu, kakor da bi:S(>blcu ^ vt>zijo v	. . .
ne ..logli dalje.	imamo iu ta ^»odaj *o šli koraki,
moc je nasa — pa hodimo s sklju-
. .	. . , .	. Da—prihajajo! Danes prvi —
.•enimi nogami ,n dvigamo IMmiz-;^^ ^^ ^ ^ ^^
ne ovi, kdaj se odpre okno v dm-iaamo dvanajst - kakor aposto-
da
n:a dane«
P ON
nepre
Prišla
ko se
\ar;iu kjiisen n<-ki ie * Mor	,	,	. samo dvanajst — K
ii?"	J	m pred nas pri- i-,.
^.^r »**». «
Ul owwn- l r<w l>ergle, proč ponižne pogle- ,	.
hodi. morebiti gre prav že na delo.
>e>i!a je korake m gledala ii. trn na cilj .svojih misli, je /e skoro vštric bolnicc, za ruga na ln-rgli n«*!k<lo
gorama, pri sreu jo je stisnilo, tlovtik ob bergli je pa obstal pred vrati in gledal po e«*sti — in s'* zagledal v Maretko.
"Peter!" "Maretka!"
Oči je jtovesila Ln »mi dala roko. Pete,- si je izpodmaiknH berglo in jo posiavil prHfae ter se oz.rl na
bolno nogo.
, . — -- — —ta odprla, štiri proč ponižne pogle- sen,e so ^ zhnde kro Pe.
dc na noge, na zdrave noge stopi tl„ k va>jnonui posvetovanju, vsak ui krej«ko ter široko se prestopi. da bo zemlji zabobnela pod
našimi noirami..."	, _	, . .
iz zemlje je jwihtela o<l juga m
Peter je /ačel misliti glasno, od sdlnea izvabljena božajoča so-
sk ,/i vrata. Maretko je prešinila fasiifl! > ^'nega sebe. lastne1 para, ki po pregnani zrmi vleče • ■	■■ l>eseue jto ga prebudile, ki so mu ven poki zjasnjeno nebo. Prve
pretrgano uhajale čez ustniee. travice so prihrxlle skozi mšje, Zato je ozrl j>o cesti, okrenil beli zvončki so odprli kelihe. Pose je nazaj čez plot. Iskal je skri- vsod so se odpirada okna, je te<?a poslušalca, ki je vjel njego- hitelo na solnce iskat tiste gor ve h.-ede in bi izdal njegove mi- kole, ob kateri se pordi lice, dvigali in načrte ter 11111 izpodjbil no- nejo prsi in zvedri težka glava, ge. da bi telebil na ginulo in se Dr. Sluga je slonel pri odprtem pobil na smrt.	oknu. Solnce ga je obsevalo, vla-
Peter ni videl nikogar. Za<lovo- žen jug je igral z njegovimi las-"Si v dih ustrašila kaj Jie?	Pristavil zopet berglo in mi in i(»oi>nil sobe % vonjajočo vla-
F;iii«a / berglo nimaš v'.v rada?"	naprej. Zmlelo se mu je,; ?o ter pregnal iz vseh kotov pu-
"PHer, IVter! Ali te hudo ''a	rn da se je nerod- sto plesn.iho, ki se je izk;i«lila po-
bi»li	,J<' opore privadil.	zimi iz piV-i in se zajedla po sta-
.M i n fka je vzela berglo iz nje- Bližal je razpotju, kjer se g.»v.» r«/Ue in jo za-sukala, da je!l«ei p«t jwoti hiši, kjer je ime!' naredila majhno jamico v j>e»ek. s»m stanovanje v podfcfrvšm izbi Pogiedavala ga je a črnimi očmi ^ e»«te, ki vo<ii do hKice M a ret-in polx"šiila pogled ter gledala v kino -matere.
pi'sek.	4 K materi mi je velela. Šel bi,
Povej, Maretka, ali se me sra- pa tudi grem. Samo večerje ne mnj«š, ker «em tak?"	plakatu. Xe, danes že ne morem
Peter, b-po te prosim, ne go--in jutri tudi — in tako dolgo
vori t.-ga!"	š«- ne, da se nekaj zgodi. Zakaj
Dvignila je predpasnik, kakor sam danes Maretko prašal? Ne bi bi si hot. la obrisati solzo. Peter je bul smel. Bolje je zame, da je je vidH, kako ^o ji postaile oči ne vidim. Če govorim žnjo, sem
•za roko, Seme je spremljal gospo in ji zagotavljal, da se maščuje
(Dalje prihodnjič).
Tudi stališče.

„ , ,	. . . . . i Mladenič: Nic ni lepšega ka-
nad zdravnikom,	ker jo je tako ,	, ,,,	1 °
. . -i-i	5sor prnen dom!"
kruto zaln.	1 ''	i
Zdravnik se družbi vljudno pri- M(.'?.:,,','To lalhko r^te vi mla"
kloni. Vsi so mimogrede pogledali;	'_
na okno. ikontrOlor je nekaj zamrmral — odzdravil nrn ni nihče. Dr. Sluga je osupnil in odstopil; nekoliko od oikna. Prosenee se je! pa glasno zasmejal.
Na njegov smeh se je ozrla vsa' družba z jeznimi pogledi na ad-jumkta, ki je mirno kadri in gle-datl na cesto.
Kontrolorjeva soproga Luči je bila strašno užaljena.
"Gospod nadzornik, ikdo je ta, impertinentni človek?"
"Oprostite, milostna, za ne/kaj j trenutkov!"
Seme se je oibrnil in z jeznimi; koraki šel po poti proti vratom, j ki sf» vodile v tvornico.
"Kaj se ponujaš in sililš temi ljudem ? Si videl, kalko te preži-! rajo! Ne bodi šlevast! Kag pa; imsate?"
"Kaj imamo? Nič! Čisto ušel! Saj že en ted<-u nbseia govoril z .
Kaj je vojna?
Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni-ških poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo-kakšne so njene grozote.
Največja zločinstva
kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Evropi. Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter zastonj čakajo rešitve.
"Boj proti boja"
to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. Žal; da imajo še vedno največjo be-sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepe j o, kar je
slabo za narod.
Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttnerjeve
"Doli z orožjem!"
Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti,, čimprej naroči. — Stane 50 centov.
Slovenic Publishing Company
New York, N. Y.
4 82 Cortiandt Street, $
s
i
i
® Izvrstna dimati (ino. ®
Vsem mojim starim ortjemalcem in prijateljem naznanjam, <ta sem nakupil veliko žlahtnega grozdja ter imam v zalogi .samo naravna, Jamar« vina.
Prodajam ga doma p« cm salon* ali v«*f, tpr ga tndl pošiljam na vse strani Zedinjenili držav ne nanj hit 15 galao.
Moja osebna poslanica nade.
vlažne.
"Ko bi ti mogla pounagati, Peter, ne veš, kako bi ti rada!"
"Ni treba, Maretfka. Vidiš, saj ie zapuičara bolnišnico; še ted«n dni po*-»tka, nogi m poslovim se od te palice. Sedaj (?rem domov. Naveličal sem se tukaj!"
vroč ia mehak kakor železu v Mar-' trnovi peči. In tak ne smem biti! Sedaj ne — potem pač — kasneje — ko dosežemo.. Ko dosežemo —t"
Iier^la je obetala, Peter je segel po veliko plavo ruto in si brisal čelo. Pa čelo m bilo potno-
Pošiljam denarje t stara i—aiine s posredovanjem znane bančne tvrdke F. Sakaer, New York, in urtiww hnMm lista "Glas Nar
nda". Izdelujem pooblastila in vse druge notarske listine.
Svsji k Bwgml
ntANK JUKJO VEC
1M1 W. HM Sfc, CUca«s, UL
Želi m. da me potne vsaki mol vsaka iena v tej deželi, katera dpi u
bolezni. Zclim, da me nmi^o ni kot prijatelja—da vedo kdo aem jaz*kaj sem Moril v preteklosti ia luj delam sedaj. Mola slika vam lakko apritaje. da sem osivel v medicinski praksi, katero vrba ie dolgo vrsto lat; moš lasje so danes snežo-beli po dolgih letih (tudirania. rspikavanja bi dela. SkAtto aem u«uufil La aaalbiral vse tiste stare, knaite ia globoko vkor-jeaiiajeae bslms, ki ae tako tdka zdravijo ia o katerih ima bumb dragih zdravnikov le puirlso resaif Zdim. da mi vsak bolan 'molki in vsak s holaa loufca zaupa svoje tetknfm ia fai—*i: vsatrmu bom dal poOen nasut, baz Uim. d* aem z vsakimi dober prijatelj. RStt pe bvezpfeCno knii-
l !'■■■■ vam aadim, ia	j»T ~T**tTf
ŽELODČNE BOLEZNI
okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-zem, katar, naduha in funkcionalne bolezni srca
se lahko vspesno zdravijo privatno na domu In z majhnimi stroški.
Želimo tudi, da se seznanite z našim vspešnim načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so sifilis, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, živčna slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možganov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar-nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo.
Zdravniška knjižica, katera šteje 96 strani, zastonj. '
Pišite Se danes po to knjižico in u njej boste naili enostavna falcta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih mors! znati vsak xno&ki in vsaka ženska; posebno pa so ti podatki koristni tistim, ki mislijo na žen rte v. Ako torej hočete znati, kako bi dobili nazaj svoje staro zdravje in moč. pišite takoj po to brezplateo knjižico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. Ne pcSiljajte denarja! — pošljite samo vaše ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne troiite denarja za kakSna ničvredna sredstva, temveč citajte to knjižico, katera je kaltpo« k zdravja, in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na Čem vi trpite in kako se more vaša Leftkoča obvladati.
Kupon za brezplačno knjižica
Zapišite vale popolno ime in naslov, izreiite in potljite nam le danes. Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o prevem času.



Dr. J. Russell Price Co,
S. 1100 Madison & Clinton St*., Chicago. 111.
Gospodje: Prosim, poiljite mi takoj vašo alnvslifco lmfttteo Titnsj in poštnine prosto.
fans ia piiiatlr—....__________________________________________
štev. ia plica ali Box ..............................................
^iteil^iiiteližiiil

GLAS XXROWl T. ??0Y. T?Tl?S.
Kraszewsk It
UMIRAJOČI.
ZGODOVINSKI ROMAN.
(Za "Glas Naroda" priredil J. t.)
< Nadaljevanje.)
Trgovec je poslušal z velikim zanimanjem, rekel pa ni nobene besede. — Slednjič se je Gozdowski poslovil ter obljubil, da bo naslednji dan zopet prišel.
Zvečer se je odpravil v najboljši lnblinski hotel. V posebni sobi je bila zbrana družba mladih ljudi, katerim je na-i deloval krasen mladenič.
Ze na prvi pogled se je poznalo, da je ta mladenič duša cele družbe. — Videlo se mu je, da je nekaj boljšega ter da pije bolj vsled zabave kot pa vsled požel jen ja.
Opolnoči je po^pala vsa dražba pod mizo, samo mladenič j«e še i obsedel in gledal naokoli, kje bi dobil kakega tovariša.
Oskrbnik Gozdowski je vprašal natakarja, kdo je ta človek. — : V svoje največje začudenje je slišal, da je to pan Šigmund Garbov-i >ki, sin njegovega prijatelja.
Brez obotavljanja je stopil k njemu vkoč:
— Oprosti, da te tukti^ nadlegujem. — JSaj bi te ne, toda ne vem, j če se bova še kdaj videla. — Jaz sem Mirko Gozdowsk.. bratrance
General je odšel brez klobuka, Robert je podpiral knezoškofa. | tvojega očeta.
Gozdowski in Zenou sta ostala sama v sobi.
Par trenutkov kasneje sta stopila general in knezoškof v kne-j zov sprejemni salon.
Starec se je dvignil v naslonjaču ter jima molel nasproti pismo.| — Oči je imel zalite s krvjo, njegov obraz je bil spačen v bolestni j grozi.
—	Kaj se je zgodilo, dragi brat? — Kaj se je zgodilo? — Za bo-j ž jo voljo, pomiri <?e!
—	Sramota! — Sramota! — Ta prokleti grof!
—	Grof ti je f»ix;il ? — j<* vprašal knezoškof. — Kaj hočo ta človek ? —
—	Berita! — Uerita! — Ta nesrečnež me hoče učiti, ta človek mi hoče dajati svete. — Pravi, da smo na robu propada, pravi, da smo bankrotni.. .. Knezi Brauski na robu propada.... Mi, mi.... to prokleto obrekovanje.
I\> teh besedah >e je ozrl v knezoškofa in generala. — Stala sta sklonjenih glav in nista izpregovorila niti besede.
—	V pismu pravi, da smo samo zastran miljonov hoteli poročiti >.ina Rob.r! z njegovo hčerjo. — Berita, berita, kako nesramno nas je razžalil ta človek. — T'*ga mu ne bom mogel nikdar odpustiti. — Nikdar!
Skof je vzel pismo in ga začel, brati.
Pismo je bilo pisano uljudno, toda vsebina je bila ros razžaljiva. <jrof je sporočil knezu Branskemu, da je šele v Varšavi izvedel, na J:akšneui stališču se nahaja Bransk.
—	Torej, povejta mi, kdo je dal povod tem govoricam? — je zamikal slaiw. - Povejte mi, če je res naš kredit izčrpan in če smo res odvisni od iiiilosii in nemilosti upnikov. — To ni mogoče, to je ostudno obrekovanje. —- Gozdowski je poštenjak. — Odkod torej te novic**. —- Pojasnita mi! — Povejta!
General in škof stri vedno molčala. — Medtem je bil vstopil Jlobert.
Prvi s«- je ojunaeil škof in pričel govoriti:
—	Nikar >e ne razburjaj, moj dragi brat. — Grof je napravil to iz maščevanja.
Za njim se je oglasil general:
—	Dovoli, da ti nekaj razjasnim. — Robert in Gozdowski sta mi
—Zelo me veseli, zelo me veseli. — Po kaj ste prišli sem?
—	Po pravkih sem prišel.
—	Gotovo ste zelo dolgočasili?
—	Seveda, vam in vašim tovarišem se veliko boljše godi.
—	Vrjemite. dragi strie, da je vse to iz obupa.
—	Ali nimaš nobenega dela?
—	Kaj mi pomaga delo? — Če delam, nimam ničesar iu če ne delam, tudi ne.
—	Pa bi šel na kmete.
(Dalje prihodnjič).
I ; .
Rada bi izvedela za naslov svoje-1 IŠČEM SLUŽKINJO ga moža MARTINA GORT^KK za pomoč v kuhinji. Plača od $25 Pred tremi rtediii me je zapu- do	Katero veseli, naj se in-
stil m neznanakam odšel. Ta- glasi na naslov:
Tony Zadel. Box .127, Camp 72. Davis. \V. Va. (1-3—11)
•krat ->>va bila na Wtokey Road v Indian i. Pa. Prosom cen jem rojatke. če kdo ve za njegov naslov. da
slorv. da ga mi n.-tznanii, ker jaz ,, , .	..
sem zdaj v ClevHandu. Ohio. iu 1 * P«™®.^™ \
• „	... -	\ egrel. isk-em svo
trpwn grozno poimmjikawje; najraje 71a \ klim, da prrdc sain k meni, n-li s«1 vsaj javi. —
Mrs. Neža Gorišek.	Kant
80. St., i'le\eland, Ohio. (1-4—11)
Ženske kot volilke.
V tistih starih, dobrih časih, ko ie bil delokrog ženske le gospodinjstvo, kuhinja in vzgajanje o-troJi, se že luske niso interesi rale za javne zadeve m se niso potegovale, tka bi v teh zadevah kaj odločevale.
Toda zdaj, v teh modemih časih, ko je žeau&a taikordkoč dol kolesa v industriji, so pričele žen-.ske zahtevati, da bodo tudi del kolesa 21a političnem poikju.
Ona joka.
The 'KOPP'S BABY'S FRIEND CO.',
katerih otroško zdravilo. ."KOPP'S" je obvarovalo smrti miljone otrok, ki so tn>eli na zaprtju, jjriži. krčih. nespu-nju. pri dobivanju zob in drugih otroških boleznih, so prejeli pred kratkim sleilece pismo «»il Mrs. <;«*orge Fry, W. McMieken Ave., (Jin, Ohio.
•T:i7. sem rabila vaše zdravilo za otroke. "KOPP'S** z velikim uspehom in iie morem zadostim <» njeni govorili. I»o-kler je bilo moje dete tri mesce staro,
Dozdaj so imele v tej stvari n-jo jokalo i„, n..r-l in dnevi in vaše
neprecenljivo zdravilo ga je ozdravilo prnl klanjem, ki jc trpelo. Jaz ne bom brez iijHjru, k«-r ona Uoluva zobe in pro-našta sem. da ni ničesar primerjali s
pravica pri volitvah v gori nave-še pred kratkim sporočila, da so se razmere nekoliko poslabšale in da denih državah, zlasti pa se v 11-3i-manjka kredita. — To pa še ni vzrok, da bi se razburjal.	' noisu in Caiiiforniji.
Starec je zapičil oči v svojega brata in ga vprašal, naglašeyaje • Smelo se trdi, da bi imele žen-
speh v sledečih ameriških državah: Arizoni, CaJiforaiji, Coloradu, Idaivu, j llinoisu, Kansasu,
Montani, Nevadi, Oregouiu, rta-	T.,„ . . . ,
.	. .	' att -	tfMu-	bona prlpor«M-ala vsem ino-
hn. Wasuilngtonn, Wyomingu ter; jim prijateljem.
"KOPP'S'*. prijatelj otrok j** naprodaj v vseh lekarnah |m» L'."» in HO centov steklenica.
Ako ga ne dobite pri vašem lekarju, I>ošljite nam en dolar in z obratno |>ošto vam pošljemo dve steklenici po .Kle.
teritoriju A laske.
Ako bodo goriomejijeiniin državam sledile v kraitikem tudi druge države, je največ odvisno od efekta, ki ga bo imela ženska volilna
vsak zlog:
—	Torej ni ta stvar brez vsake podlage?
Po teh besedah se je obrnil k svojemu sinu Robertu:
—	Kako si gospodaril? — Kaj je^ — Govori!
—	Res srno nekoliko v zadregi, toda jaz nisem tega kriv. — Le pomirite se, dragi oče.
—	Z božjo pomočjo — se je vmešal škof — bo zopet vse prišlo
v pravi tir. — Nikar se ne razburjaj. — Mi bomo skrbeli, da se bo vse uredilo.
—	Da, božja volja naj se zgodi! — je rekel starec in sklonil glavo. — Glejte, da boste prejkomogoče vse uredili. — Strašno hudo bi mi bilo. če bi bili Brauski od koga odvisni.
—	Nikar se ne boj — ga je tolažil škof. — Pomiri se. in ne govorimo več o tem.
—	Moj Bog, ali jc bi! res ves moj trud zastonj? — Ali bom res moral doživeti dan sramote?
—	Dragi brat — je rekel škof in ga prijel za roki. — Prosim te, pomiri se. — Saj ni tako slabo. — Pomiri se. — Vrjamem, da te je to pismo, malo razburilo, pa kaj se hoče....
—	Toda na to pismo je treba odgovoriti. — Mi smo previsoki, da bi prenašali žaljivke takega kmeta.
—	S tem, da molčimo, ga bomo ša najbolj kaznovali. —
—	Ce že ravno hočeš — je pristavil general — mu bom jaz odgovoril. — I"verjen bodi, da takih ni še nikdar slišal.
—	Le uredite, da bo prav.
—	Bomo, dragi ^če — je rekel Robert.
Pri kosilu se je bil starec že čisto pomiril. — Pogovarjali so se o
Kopp's Baby's Friend Co. York,___Penna.
Brezplačen nasvet in pen*
j ske že zda vnaj večinoma v vseh državah volilno pravico, aiko se ne bi moški državljani bali, da bodo žeaiake volile za prohibieijo.
To se lahiko polaga na to, da je
zdaj že v več državah, ikjer imajo j	nrftpliPflPPfTf
ženske volilno pravico, vpeljana 1	|ll luvljvlluvlllf
prohibicija, ali z drugo besedo, da'	-
so 4'suhe". Vendar to trditev se "THE BUREAU OF INDU& tudi Lahko ovrže, češ, da je Wyo-| TRIES AND IMMIGRATION" juiuig, kjer imajo ženske v oliki o za državo New York varuje pripravijo, še vedno •"moker", kljub aeljence ter jim pomaga, če ao bili temu, da ženske že več let volijo:1 oslepatjeni, oropani ali če ao • nji potem, da je 4'suh" Maine, kjer (mi slabo ravnali, ženske ne volijo.	j Brezplačna navodila in pouk *
Pri novembrskih volitvah se v naturalizacijskih cadevah — kake lUinoisu in Californiji, kjer pride postati državljan Združenih dr ženska volilna pravica zlasti v po- žav, kjer ee oglasiti ca državljan štev, ne bo za (prohibieijo direlk)t- ske listine.
110 glasovalo, vsled česar je po- Sorodniki naj bi čakali dovo polnoma sigurno, da ženska volil-' došle priseljence na EUi» island na pravica v teh državah ne bo ali pri Barge Office.
I popoLnoma nič ali pa prav malo1 j vplivali a na vprašanje pijače v teh J dveh državah.	j
Vendar, kljub temu je veliko zanimam je za politično gibanje v*
vsem mogočem, samo o grofu in njegovi hčeri ni nikdo zinil niti be-|te!l dveh državah, s, de.	j Kot pravi newyor&ki 'Herald',
XIX.
Oskrbnik pan Gozdowski je bil dobra duša. Knezom je bil udan iz vsega srca in vse duše, vedel je, kaka nevarnost jim preti in zato j:m je sklenil pomagati.
Takoj naslednji dan j.» poslal vsem upnikom povabila, da naj pridejo ob določenem času v Bransk.
Ti>to noč ni nič spal.
Proti jutru se je spomnil nekega svojega znanca in sorodnika, Garhovskega po imenu.
Ta Garbovski je stanoval v Lublinu in je imel veliko premoženje. — Najprej je kupčeval s prešiči, pozneje si je pa nakupil nekaj posestva in od tistega časa mu je premoženje vidoma raslo. — Začel je kupčeva t i z vsemi stvarmi, ki so kaj nesle, posebno pa z živino. Nekateri so govoril i, da ima več miljonov premoženja.
Bog ga je obdaril s sinom — edineem. — Tega sina je sklenil spraviti v družbi na višjo stopinjo kot jo je 011 sam zavzemal. — Na tisoče in »a tisoče je žrtvoval, saino da je sina vzgojil kot se gospodu spodobi. ■— Toda sin je bil velik lahkoživee. — Popival je, z ženskami se je družil iu delal dolgove. — Garbovski >e plačeval dolgove in proklinjal. pa ni vse skupaj nič pomagalo.
Čimbolj je oskrbnik Gozdowski premišljeval o Garbovski je vih miljouih, tembolj se je vkrepila v njem misel, da bo z njegovo pomočjo pomagal knezom.
In re». — Nekega iepega dne se ie odpravil na pot, ne da bi kontu povedal, kam je namenjen.
V svoji krasni kočiji se je pripeljal v neko lublinsko predmestje, kjer je stala Garbovskijeva hiša.
Potrkal je in vstopil.
Sredi priproste sobe je sedel pri mizi možak srednje starosti o-blečen v čisto priprosto obleko. — Okoli mize je stalo par kmetov, ki no se pogajali žnjim za vole in prašiče.
Ko je Garbovski zagledal gospodskega človeka, je kmete takoj odslovil.
—	Ali me ne poznaš več t — ga je vprašal Gozdowski.
—	O moj Bog, ti si Mirko? — Koliko časa te že nisem videl. — Sedi, da se bova kaj pogovorila.
Gozdowski mu je povedal, da je prišel v Lublin po opravkih in da ga je pri tej priliki obiskal. — Pojasnil mu je, da je v službi kne-asov Brauski h in kar tako mimogrede omenil, da manjka knezom nekaj denarja ter da vsi kapitalisti tekmujejo med seboj, kdo jim b«. to avoto posodil.	^	_
ki se je potrudil za takozvaai1 "straw vote", bo California v 110 !
Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENf
OF LABOR. BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Newyoriki urad: 230, 5th Ave., Boom 2012. Odprto vsak dan od devetih de poldne do petih popoldne in ob
vembru z veliko večino volila za'čredah od oame do devete ar*
republikanca. To je vseSoakor ra- gvečer.
ditega, ker kandidira za senator-1 Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor-
ja governer Iliram .Johnson, re-jgan Building. Odprto vsak dan publikanee, ki je zelo popu!a>ren' od devetih dopoldne do petih po-
vsled svoje progresivnosti — kot pravijo. Pravijo tudi, da bodo ženske zivnj volile in tako odločile stališče Califomije.
V	lilinoisu je pa stališče žensk politikašem velika uganjka. Demokratični leaderji pravijo, da bodo* ženske volilo za sedajnega predsednika Wilsoma, ker — kot so mnenja — je njegova zasluga, da niso Združene drža,ve v vojni.
Ko respondent ehkratške-ga lista "Herald" pravi, da bo več žen farmarjev, katerih možje so republikanci, volilo za Wilson a.
V	llllnoisu se je registriralo od 550.000 do 600,000 volil k. samo v Chicgu jih je 304,000. Glasovi teh iženisk bodo imeli brez dvomi a velike posledice za tega. ali onega ■kandidata — prerokujejo politični eksperti.
Toda, naj bodo p oni ed ice ženskih glasov v Illknoisu in Califor-niji tak ali tak, ženske se bodo iborile naiprej za volilno pravico tudi v drugih državah, dokler je ne bodo dobile, ikajti v t ep le so si v glafvo, da morajo dobiti žensko volilno pnatvieo; — in popolnoma gotovo je. da jo bodo dobile, 'kajti v svojem gibanju napredujejo izvrstno.
DA*U JTB~PA* C*HTO V 8LO-VJUWE1M TBPZVOH V RABI
poldne in ob čredah od sedme do levete nre sveder.
KDO VE KAJ 0 NJEM?
Društvo sv. Barbare št. 71 išče člana TOMAŽA HACK. Zadnji njegov pojav je bil pri društvu .»0. aiprih tega leta in k^koi bilo slišat v je bilo njegovo zadn bivališče v ('assandri. Pa. Od tam je nezmanokam izgi-ni!. Govori se tudi. tla ga je vlak povozil, ali na-tančnosti ise ne ve nobenih povedati. Vljudno prosim vse rojake; po Pen nsv Ivani j i, kateri so ga poznali in ako kdo ve kaj gotove ga o cev!i stvari, naj natančno sporoči, kaiko ali kaj. Ako je p:: še sam živ, naj se oglasi na spo-; daj navedeni naslov, ali pa svojemu stricu Fanku Kosmat hm. za katerega- naslov sam dobro ve. — Moj nas-lorv je:
Michael C'enc,
Box ir»:i, R. i\ 1). a. A. 1,
(1-4—li i	Johnstown, Pa.
______________________
Denarne pošiljatve za ujet aike v Rusiji in Italiji.
Lahko ca poilj« tov nrotoi kom, prijateljem in našem, ka t«ri nahajajo v ujetništvu « tudji ali Italiji Potrebno Ja, ka | dar •• nam denar poilj«, ia ••; priloži tudi ujetnikova dopisni«« i ali pismo in se nam tako caogoi pravilno sestaviti naslov.
Ako nameravat« poslati 4«aa> ujetniku, poiljit« gv takoj, kc »prejmet« njefov nr-lov, ker ak' M odlašali, bi sc lahko dogodUo da U ca a« našli aa ^stav n«iti fai at nt HOfli vročiti d« aarja.
TVRDKA FRANK SAKSER,
82 Oortlandt St., New York, N. Y |
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.!
: nt ar, rojena jo prijateljico MARIJO KOPNK-JER. rojeno STIPIO. Raje biva m kje v Mulberry. Kansas. Poročati ji imam n- kaj važriega. Pros in 1 jo. da se liiri.jsi -svoji [jrija>ti'ljici. — Msrv Vint ar. 11:17 K. tl<i. St., Cleveland. Ohio. (1 —H i
NAZNANILO IN FBIFOKO-
OlLO.
Cenjenim rojakom ▼ Clevelaa-Jt' dn, Ohio in okoliei naxnanjamo, da jih bo obiskal naš notovslni saatopnik
c
POZOR, SLOVENKE!
šioven<v, farmar, išče pošteno Slovenko za gospodinjo. I nam le p<i urej.-no farmo in dva otroka, pa sem brez gospodinje, ker mi je žena umrla. Pisma naslovite: Farmar Lojze, «• o	Naroda,
S2 Coitlamit St.. NVw York N. V.
(:>1-10—2-11 >
HARMONIKE
bodisi kakrinekoll vrsta ladelnjem t« popravljam po nsjnlijia eenan, s delo trpežno In nnesljlvo. V popravo ssitesljlvo vsakdo pofitje. ker tem U nad 18 let tukaj v tem posla In sedaj v ■rojem lastnem domu. V popravek r samem kisnjike kakor vse druge Harmonike ter računam po delu ka-korino kdo sshters brea DSdJUJnlta rpralanj.
JOHN WKNZSL, 1919 Eut Si. "—'—■
kateri je pooblaščen pobirati n« ročnino nm naš list, knjige in dru (e v našo strogo spadajoče posle ter isdajati prmvoveljsvne potrdil« vsled česar g« rojakom naj topleje priporočamo.
Upravništvo "Glas Narod s*
Cenjenim rojakom v Pensyl-vaniji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
Dr. KOLER,
638 Penn Ave., Pittsburgh' Pa.
I>r. Koler Je najstarejši fTo-venakl adravnik, ipecl jali st v Pittsburghu, ki ima. 131etno prakso v zdravljenju tajnih mo £kih bolezni. Sifilis ali za-, strupljenje krvi .. mm .....i ^ , / zdravi s glasovi-t.ni ouo, ni ga j« izumel dr. prof. Erlich Ce Imate mozolje ali mehurčke po telesu. v grlu.Izpadanje las, balerine v kosteh, pridite in izčlstil vam bo kri. Ne Čakajte, ker ta bolezen se neleze.
Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavac ali tri-per in tudi vse druge posledice, ki na-etanejo radi izraMJivanJa sam»-ga »«-Le Eušenje cevi. ki vo<li iz mehurja ozdravim v kratkem času, llydrocelo all kilo ozdravim v 30 urah in Blcer brez operacije.
Bolezni mehurja, kl povzročijo bole-?lne v križu in hrbtu ln včaalh tudt pri spuSčanju vode, ozdravim a goto-vojstvo. "
Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečo, ikrofle In druge koine bolezni, ki nantajejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času ir nI potrebno leiatt.
POZOR ROJAKI!
iMfcinapainlJ« Ho u lab tka In«, kakor tudi ■!»« brka ia brado. Od tmgm mazila zraatajo w Stih tadalta kraaai soaU in dol« I iaaja kakor tudi imIMm kraaai brki tu brada in nabada odpadali ia ostvcli. Ravniatizem. k o* t i bol ali trganje v rokah, oocab in t krito, t oaasib dnab popoJeoma oadra-"=». ran«-, opekline, bala. tur«, krut« In ffrinte. totna noge kurje o^aaa. osabttne v par dneb po. polnoma odstranim. Kdor bi moja adravila brvi uepeba rabil mu jtunčim za »5 00 PUile takoj po c«nik. kis« takoj polUtn caatonr}.
JACOB WAH0I0, 6702 Bonna Ave.. Cleveland. Oklo.
Dr. LORENZ,
•peclsllst moSklb bol
Jas sem edini brv aiko govers-B ipeilallflt moftklh bolanl t PlttBburghn, Pa.
OB. LOBENZ. •44 Pena At. II. nadst. n dies.
Uradne ore: dnevno od 0. dopoldne do 8. ure gve&r. V pet-kili od 9. dopolne do 2. popoldne. Nedeljo od 30. dop. do 2. popoL
HIŠE NA PRODAJ
oovc na labka odplavila, Kakor tudi prazne lote in farme. Zavarovanje proti ognju.
JOHN ZULICH,
1165 .'orwood Rd.. Cleveland, Ohio
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
-o-
Cenjenim rojakom naznanjam, da krijem in popravljam vsakovrstne strehe in izdelujem t ud i vsakovrstna kleparska dela ter izdelujem stvari iz bakra, kot kotla za kuhati žganje ter jih razpošiljam na vse kraje po Zedinjenih državah. Vsako delo je jamčeno. Priporočam se za obilo naročil.
I. A. Janežič
6525 St. Clair Ave.,	Cleveland, Ohio.
Mr. Janko FMko.
ki je pooblaščen sprejemati narod nino u "Gla> Naroda" in i za a j at tozadevna potrdila. — Upati j« da mu bodo Šli rojaki v vseh ob) rih na roko
Uredništvo.
Izum našega rojaka Henry P. Mertel
Zdolej vidite aparat, s katerim se prihrani do 35% na gasolinn zboljša se slab motor in povspeši hitrost.
[I
Mertel Power Exhilarator.
Pritrdi se ga lahko na vsako karo, katero goni motor na gaso lin in je lep okras za vsako karo.
MERTEL POWER EXHILARATOR je aparat, ki m ne pc kvari in deluje pri slabem in lepem vremena vedno enako; torej pre koai vse dosedanje izume te vrste. Z njim se prihrani do 35% pri ra eunih za gaso lin in motor trpi veliko manj ter ne postane prevroč Glavno je pa to, da v hrib moč podvoji in prepreči, da bi se kara \ klanca zaustavila.
Rojaki, ki imate svojo karo, naročite si en aparat za posknSnj« in prepričali se bodete sami, da je res. Vsakemu, ki ne bo zadovoljen povrnem denar v teku enega tedna.
Cena popiklanemu KXHTT. A R ATORJU je $10.50 in mesingaste •tema pa $10.00. Razprodajalci dobe popust. Pišite na?
HENRY P. MERTEL.
p.o.mimLi. i.
MODERNO UREJENA
TISK4RM GLiS NARODi
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
DELO OKUSNO.
• » m
17-VRftUJE PREVODE * HRUOE JEZIKE.
__ "i-
UNITSKO ORGANIZIRAJ
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
TI4 NABOČELA nfiURI NA]
Slovenic Publishing Co.
82 CarUaadt St, Saw York, H. T.