^JELOVICA
:;|0V0 MESTO, tel.,fax:323-444 ■-' BREŽICE, tel.,fax:(0608)62-926 METLIKA, tel.,fax:(068)58-716
OKNA, VRATA, HIŠE
ISSN 0416-2242
\Atn*
9 770416 224000
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj
DOLENJSKI LIST
Ilegalci brez praznikov
V nekaj dneh 27 ilegalcev, med njimi tudi večja skupina
BREŽICE - Če za večino velja, da so prvomajski prazniki dela prosti, tega ne moremo trditi za ilegalce, saj so jih samo v slabem lednu v brežiški občini našteli kar 27. Največji naval je bil v soboto, 3. maja, ko so policisti v Brežicah naleteli kar na 16 Makedoncev, med njimi so bili tudi trije otroci.
Njihovo popotovanje se je začelo že nekaj dni prej, saj so se z nekim neznancem dogovorili, da jih bo s kombijem odpeljal čez Slovenijo v Italijo, za protiuslugo Pa je zahteval 200 mark na osebo, seveda s plačilom vnaprej. Skupina je potovala z dvema kombijema, šoferja pa sta zagotavljala, da na meji ne bo težav. Ko so nato okoli pol ene ure zjutraj prišli do meje med Hrvaško in Slovenijo, so morali Makedonci na zahtevo yoznikov kombija zapustiti, šoferja pa sta jima pokazala pot preko Polja in nato leseno brv, ki naj bi jo prečkali. Naročila sta jim, naj se Po ilegalnem prečkanju meje skrijejo, češ da bodo ponje prišli kasneje. Ker neznancev ni bilo po njih, so po šestih urah čakanja vstopili na avtobus za Brežice, v Brežicah pa so naleteli na policiste, ki sojih vrnili na Hrvaško.
ŽIVALI SO REŠILI PRED OGNJEM
BREŽICE - V sredo, 30. aprila, °b 20.30je zagorelo na gospodarskem poslopju, katerega lastnik je 45-letni K. D. iz Brežic. Zgorelo je celo leseno poslopje in ostrešje svinjakov, 280 bal suhega sena, dva vprežna gumi voza, stroj za [ičkapje koruze, stroj za mletje koruze in okoli 500 kilogramov krompirja, medtem ko je domačinom uspelo rešiti tri konje in Prašiče. Požar so gasilci lokalizi-r*li v eni uri, zaradi gašenja pa je dobil lastnik poslopja manjše opekline.
Št. 18 (2490), leto XLVIII • Novo mesto, četrtek, 8. maja 1997 • Cena: 190 tolarjev
Slovenija ima častno zgodovino
Na prvomajskem srečanju na Javorovici je govoril podpredsednik vlade Marjan Podobnik ____________- Le prava je lahko vez za prihodnost • Zoper korupcijo in kriminal
JAVOROVICA - Na tradicionalem prvomajskem srečanju na Javorovici, najvišje ležeči gorjanski vasici nad Pleterjami, se je zbralo okoli 3.000 fjudi, ki so počastili praznik dela in krajevne skupnosti Šentjernej ter spomin na žrtve 4. bataljona Cankarjeve brigade.
Po prisrčnem kulturnem pro- spominjati, je pa bilo tudi mnogo
PETELIN ZA PODOBNIKA -Prva postaja “prvomajske turneje” podpredsednika slovenske vlade Marjana Podobnika po Dolenjski je bil Šentjernej, kjer ga je njegov strankarski kolega in šentjemejski župan Franc Hudoklin na hitro seznanil s stanjem v tej občini. Ob tej priložnosti je Podobniku podaril sliko petelina, šentjemejskega simbola, delo domače slikarke Jožice Medle. Po proslavi na Javorovici si je Podobnik ogledal še klet znanega šentjemejskega vinogradnika Stembergerja, se poskusil tudi pri ježi konja, zvečer pa se je udeležil otvoritve cvičkarije v Novem mestu. (Foto: A. B.)
gramu je besedo povzel podpred sednik slovenske vlade Marjan Podobnik. Med drugim je dejal, da ne bi bilo dobro, ko bi šla slovenska družba iz socialističnega obdobja v trd liberalni kapitalizem. “Kar je bilo v preteklosti pozitivnega, moramo ohraniti. Tržni sistem s socialnimi korektivi moramo doseči s ponovno uveljavitvijo vrednot solidarnosti, kar je bilo od nekdaj značilno za slovenski narod.” Podobnik je zagotovil, da bo slovenska vlada naredila odločne poteze zoper nepravilnosti pri lastninjenju, ki ogrožajo delavce, zoper korupcijo in gospodarski kriminal.
“Slovenija ima častno zgodovino in se je moramo s ponosom
težkih časov, v katerih so morali mnogi umreti, da danes lahko živimo v samostojni in neodvisni Sloveniji. Vsem, ki so se kadar-
EVROPSKA KONFERENCA ENERGETIKE
NOVO MESTO - V hotelu Krka v Novem mestu je bila od 4. do 6. maja PSI/EPSU Evropska konferenca energetike, ki so se je udeležili predstavniki iz osemnajstih evropskih držav. Beseda je tekla o slovenski energetski politiki v evropskem kontekstu, o energetski politiki v srednji in vzhodni Evropi, o odgovornosti sindikatov za njen razvoj.
PRVI MAJ NA JAVOROVICI - Okoli 3.000 ljudi se je zbralo na prvomajskem srečanju na Javorovici. Spregovoril jim je podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik. (Foto: A. B.)
Enako dostojanstvo za vsako delo
S 16. prvomajskega srečanja dolenjskega delavstva na Debencu * Slavnostni govornik Ivo Bizjak - Petero sindikalnih priznanj - Doseči ravnotežje med delom in lastnino
DEBENC - Poleg predstavnikov območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov za Dolenjsko sta zbrani množici na 16. prvomajskem srečanju na Debencu pri Mirni, čestitala vsem, ki delpjo, ki nimajo zaposlitve in ki delpjo s svojimi sredstvi: kmetom, obrtnikom in podjetnikom sta čestitala tudi varuh človekovih pravic Ivo Bizjak in novi trebanjski župan Alojzg Metelko.
Slavnostni govornik Ivo Bizjak je dejal, da praznik podčrtuje
Kupčija z elektrarnami
Mogoče je celo res, da slovenska vlada trenutno še ne ve, komu od štirih ponudnikov za gradnjo hidroelektrarn Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice bo podelila koncesijo. Komisija, ki je najprej tehtala slovensko, francosko, slovensko-avstrijsko in slovensko-kanadsko ponudbo, si je očitno že na jasnem, koga bi veljalo povabiti na spodnjo Savo.
Država očitno navija za bodočega koncesionarja, od katerega bo dobila največ denarja. Malo verjetno pa se zdi, da bi vlado pri podeljevanju koncesije vodila misel, naj bi z omenjeno gradnjo elektrarn zaposlili predvsem slovenske delavce in stroje. To je toliko manj verjetno, ker se je pokazalo ob prodaji Vidma, da vlada izbere za svojega partnerja tistega, ki ima največ denarja, ne glede na to, kako se piše. Ob vseh že znanih primerih, na katere velja pomisliti pri ugibanju o bodočem graditelju elektrarn na spodnji Savi, je pomembno tudi to, da Slovenija prosi za vstop v Evropsko zvezo, slednja pa je dovolj prebrisana, da pravočasno zavoha dobiček tudi v taki zadevi, kot so elektrarne na spodnji Savi. Ob vsem tem se zdi, da lahko le čudež potisne koncesijo v roke domačemu podjetju. Vlada se najbrž tudi ne bo odločila, da bo vse prepustila francoskemu kapitalu. Tako imata največ možnosti slovensko avstrijska in slovensko-kanadska naveza. Verjetno bo vlada imela v mislih, da Avstrijo zelo moti krška nuklearka, in si bo kupila avstrijski mir s tem, da bo odslovila Kanadčane.
MARTIN LUZAR
I
pomen človekovega dela, kar se kaže tudi v pregovoru, da brez dela ni jela. Človeku delo omogoča preživetje. Delo pa je še več kot to, je poudaril Bizjak, je ustvarjanje, čeprav vsako na svoj način: to je lahko tudi, če si človek podvrže zemlji, nadalje pripravljanje hrane, sprejemanje poslovnih odločitev, umetniško ustvarjanje, razvoj novih proizvodov ali učenje drugih za to. Skratka, potrebno je
29. MAJA OTVORITEV NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE
NOVO MESTO - V četrtek, 29. maja, bo slovesna otvoritev novomeške porodnišnice, za katero so temeljni kamen položili spomladi 1991. Tokrat gre za tako imenovano preselitveno fazo, ko bo urejenih 7.800 m2 od skuppj 11.000 m2 v tej novi stavbi. Ob otvoritvi si bo moč porodnišnico tudi ogledati, porodnišnica pa se bo iz stare preselila nekaj dni po otvoritvi.
enako dostojanstvo za vsako delo.
Ombudsman Bizjak pa je kot poznavalec problemov delavstva opozoril na motnje za praznično vzdušje. Poudaril je, da so, žal, mnogi brez dela, zlasti starejši, toda brez izgledov so tudi brez-posleni mladi ljudje. Zaradi slabih predpisov in vpliva brezposelnosti so nekateri delavci domala sužnji delodajalcev, invalidi postajajo ujetniki v propadajočih podjetjih, ljudi pa boli, da kljub delu ostajajo brez denarja.
Po Bizjakovem mnenju tiči celovita rešitev v gospodarskem razvoju, urediti bo treba lastninska, da bi bila jasna tudi upravljalska razmerja. Potrebno bo doseči ravnotežje med delom in lastnino, saj brez dela lastnina oz. kapital ne pomeni nič. Predpisi naj zagotovijo, da se bo človek s poštenim delom, lahko preživel, da se človeku, ki je vse življenje delal, ne bo treba bati starosti.
El VREME
Do konca tedna bo večinoma sončno in spet nekoliko toplejše vreme.
koli iskreno borili za slovensko domovino, tistim, ki so umrli za našo svobodo, je treba dati priznanje. Doseči je treba tisto, kar je zaobseženo v eni besedi, ki je morda danes razvrednotena, a brez katere ni prihodnosti, to je -sprava. To nam lahko da optimizem, nas poveže za prihodnost in v nas vzbudi samozavest ob vstopanju v Evropo,” je dejal Podobnik.
A. B.
REVOZ NA GOLOBE
NOVO MESTO - V okviru športnih iger tovarne Revoz so se zaposleni pomerili tudi v streljanju na glinaste golobe. Med ekipami je zmagal obrat 4 nad službo vzdrževanja tovarne in obratom 5, med posamezniki pa Anton Repovž iz vodstva nad Jožetom Kastelcem in Veljkom Vrhovcem. (G. K.)
USTANAVLJAJO OBČINO ČATEŽ OB SAVI
ČATEŽ OB SAVI - Krajevne skupnosti Čatež ob Savi, Cerklje ob Krki, Jesenice na Dolenjskem, Velike Malence, Mrzlava vas in Skopice - gre za KS v občini Brežice z desnega brega Save - so 5. maja sprejele sklep, na podlagi katerega bodo začele postopek za ustanovitev samostojne občine Čatež ob Savi. Po večkratnih razpravah so pooblaščeni predstavniki omenjenih krajevnih skupnosti podpisali sporazum o uskladitvi skupnih interesov in o ustanovitvi nove občine.
Berite danes
-Uspešna srebrna '^NIjplTred i/.Tiii

1
•Sevnica noče biti spalno naselje
msmm
Slovencev
stran 10:
•Ko zapojeta violina in harmonika
'"viLnJembUe
POSPEŠEVANJE
MALEGA
GOSPODARSTVA
ČRNOMELJ - V črnomaljskem občinskem proračunu je za pospeševanje malega gospodarstva namenjenih 6 milijonov tolarjev. Ker je v občini veliko brezposelnih, so svetniki sprejeli sklep, da se denar nameni za sofinanciranje novih delovnih mest, na katerih bi se zaposlili delavci za nedoločen čas ali za najmanj 4 leta.

BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
* Odkupujemo delnice KRKE serije B, Petrola, pivovarn Union in Laško ter ostale
prt tBSSmtST^"" -
rS KOMPAS HOLIDAYS---------------
HITRA ODLOČITEV CENEJŠI DOPUST!
10% POPUSTA ZA GOTOVINSKA VPLAČILA D017. MAJA
PRIZNANJA - Prizanja ZSSS za Dolenjsko na 16. srečanju na Debencu so prejeli Ada Dimitrič iz novomeške Komunale, Rado Mervar iz ZPKZ Dob, Janez Rotar iz Laboda, Silvo Zupančič iz “Krke" in Srečko Žurga iz Revoza. Nekateri od teh so skupaj z gosti po koncu slovesnosti še enkrat stopili pred objektiv. Okrog 1500 ljudi je uživalo tudi v lepem vremenu, koncertu trebanjske godbe in nastopu prebrisanega Krjavlja. (Foto: P. Perc)
Za vsako ceno v Nato?
ca pri ' počaka
špekcijo Severnoatlantske zveze, je Slovenija še pod enim drobnogledom. Varnostna inšpekcija je v Sloveniji v času, ko dr. Janez Drnovšek v ZDA nagovarja tamkajšnje vplivneže za sprejem Slovenije v Zahodni vojaški pakt, kar verjetno pomeni, da se želi Severnoatlantska zveza s svojimi ljudmi prepričati na kraju samem, ali je kandidatka Slovenija res tisto, kar o njej tokrat v Ameriki pripoveduje Drnovšek. Premier Drnovšek je ob tokratnem obisku rekel Clintonovemu svetovalcu Bergerju, da politične stranke v Sloveniji soglašajo z vključitvijo države v nadevropsko vojaško zvezo. Povedal mu je tudi, da slovenski vstop v Evropo podpira večina evropskih držav.
Ob tem nekatere raziskave o razpoloženju Slovencev kažejo, da v naši državi raste število tistih, ki ne soglašajo z morebitnimi Natovimi manevri v Sloveniji. Prav tako je po letu dni več takih, ki nasprotujejo pošiljanju slovenskih mladeničev v mednarodne enote za obrambo drugih članic Zveze in namestitvi Natovih vojakov pri nas. Raziskava, od koder so navedeni podatki, tudi kaže, daje od lani do letps poraslo število Slovencev,
— *■ - ■jp" VT ‘ d, čeprav bi za socialo, vsako ceno v Severnoatlantsko zvezo? Nekaj mnenj o tem je v tudi v anketi Dolenjskega lista.
ALBIN LOVRIN, mesar z Drenov->ri Vinici: “Mislim, da bi morali akati, kako se bodo dogodki razvijali. Na televiziji sem slišal, da je vstop v Nato povezan z velikimi stroški. Mi ne bi smeli iti v to organizacijo na silo, ampak počakati, kaj bo prinesel čas. Saiso tudi nevtralne države, na primer Švica, pa jim zaradi tega nič ne primanjkuje.”
JOŽE REGINA, predsednik občinske organizacije Zveze borcev Semič in upokojeni polkovnik: “Mislim, da bi bilo po eni strani dobro, da bi šli v Nato, a ne za vsako ceno, saj že tako in tako vstop ne bo poceni. Tbdi Slovenija bi morala postaviti kakšen pogoj in nam bi morali tudi kaj nudili. Ne strinjam se, da od nas le zahtevajo ter pričakujejo, da bi morali le dajati.”
JANEZ KERMC iz Šmarjete, zaposlen v Krki: “So argumenti za vstop Slovenije v Nato in proti njemu. Vsekakor ne bo katastrofa, če ne bomo sprejeti v prvem krogu. Res je prva stvar varnost, postavlja pa se tudi vprašanje stroškov in obveznosti. Res pa je, da se bo Slovenija šele z vstopom v Nato dokončno ločila od Balkana, kjer nikoli ni bilo miru.” FRANC LAVŠ, upokojenec iz Velikega Gabra: “Zdi se mi, da nas dr. Drnovšek kar ’farba\ ko zadnje čase toliko potuje okoli po svetu, kjer naj bi dosegel, da nas bodo sprejeli v NATO že v prvem krogu. Malo tudi zato, da bi prikril, česa doslej njegova vlada Še ni postorila, kar je obljubila. Predvsem pa se nam gotovo nikakor tako zelo ne mudi v NATO, da bi morali pristati na vse pogoje.”
JOŽE PODLIPNIK, vzdrževalec v sevniški Lisci: “Vsaka naglica pri vključevanju v NATO je odveč, kajti najmanj, kar je, bi morali vedeti za natančno ceno, skratka, koliko bi to stalo nas davkoplačevalce. Nekaj sicer govorijo o 6 do 8 milijonih dolarjev... Toda že naša kratkotrajna pomoč mednarodnim silam v Albaniji kaže, da to sploh ni poceni in tako preprosto.”
BOŠTJAN VENE, kemijski tehnik iz Smednika: “Tfenutno je cena vstopa v Nato previsoka. Slovenija se prilizuje zahodnim članicam Nata, na koncu pa bo razočarana nad tem, kar bo dobila. Moramo še počakati, da bomo videli, kako bodo reagirale ostale tri države in kako se bo odzvala Rusija. Nato je postal politična organizacija, sredstvo pritiska na Rusijo, izgubil pa je vojaške prvine.”
VINKO POŽGAJ, delavec iz Gaja: “Slovenija naj le gre v Nato. Vstopi naj takrat, ko se bo dalo. V Nato naj gre zaradi svoje varnosti. Slovenske meje še niso varne, ne ve se, ali bi Hrvaška še rada prišla sem gor čez mejo. Slovenija je obkrožena z vojno. Nato nas bo ščitil pred tako nevarnostjo. Res pa je, da taka zaščita ne bo zastonj, ampak jo bomo vsi plačali.” ANTON ČOLNAR, industrijski oblikovalec iz Kočevja: “V Nato hitimo, da bomo lažje prišli v EU, saj je splošno prepričanje, da prvo pomaga drugemu. Za nas bo to nekoliko dražje, saj vojska stane veliko. Vendar če to pomeni več ugodnosti pri prehajanju v EU, je prav, da pohitimo z vstopom v Nato. Drugo vprašanje je, ali se nam sploh splača vstopiti v EU.” ROBERT POTISK, delovodja v Inlesu Hrastu v Dolenji vasi: “Ne nasprotujem vključitvi v Nato, ne vidim pa prav nobenega razloga, da bi morali hiteti. Ni mi povsem jasno, kakšne koristi bomo imeli od tega, prepričan pa sem, da nas bo to precej stalo. Prej bi morali doma urediti vrsto zadev, predvsem pa posvetiti več pozornosti gospodarstvu, da sploh bo denar za Nato in drugo.”
Posavski delavci imajo vse manj pravic
V Mimi Peči dom molitve in samote
Nadškof dr. Franc Rode blagoslovil nov karmeličanski samostan - Plošča s temeljno listino
Svobodni sindikati opozarjajo na kršitve delovnega prava
BREŽICE - Posavska območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je tudi letos pred L majem pripravila konferenco za novinarje, kjer je sporočila vrsto podatkov o položaju delavcev v gospodarsko oslabljenih občinah Brežice, Krško in Sevnica. Po podatkih sindikata delodajalci na veliko kršijo delovno pravo. V Posavju je več kot 5.200 zaposlenih in najmanj dve tretjini teh sindikat zastopa v različnih postopkih na sodišču in v podjetjih. Delodajalci v domala vseh dejavnostih želijo izplačevati čim nižje plače, zato so nezadovoljni zaposleni v skoraj vseh panogah. Podjetniki in direktorji se radi ognejo stikom s sindikati, v nekaterih primerih pa delavcem celo prepovedujejo članstvo v sindikatu. Zato zveza svobodnih sindikatov predlaga delavcem, naj vsakič, ko menijo, da jih delodajalec skuša izigrati, poiščejo nasvet v sindikalnih pisarnah.
POMOČ KMETIJSTVU
ŠKOCJAN - Škocjanski svetniki so v letošnjem proračunu namenili za kmetijstvo 5.600.000 tolarjev. Denar so namenili za regresiranje: umetnih gnojil, semena krompirja, koruze, TMD, trave, detelje, pšenice, obnove sadovnjakov in vinogradov, priveza telet, obnovo črede plemenskih svinj, zavarovanja plemenskih žrebcev in 20 odst. obresti za najete investicijske kredite. Nekaj denarja so namenili še aktivu kmečkih žena, govedorejskemu in praši-čerejskemu društvu ter za izobraževanje in ekskurzije kmetov. Kmetje morajo za dodelitev denarja vložiti program svetovalne službe, račune pri nakupu sadik in semen, ustrezne pedigreje pri nabavi plemenskih živali, pri regresiranju telet pa potrdilo veterinarske službe z ušesnimi številkami. To velja do 20. decembra letos oz. do porabe proračunskega denarja. Do 30. maja pa na občini zbirajo vloge za regresiranje krompirja, koruze, TDM, detelj in mleč-no-mesne proizvodnje v lanskem letu.
VODE PRIMANJKUJE
STARI IN NOVI KOT - V tem višinskem in obširnem področju v občini Loški Potok stalno prebiva nekaj več kot 50 ljudi. Občina se trudi, da bi jim olajšala življenjske težave. Lani so preplastili 9 km ceste, pa kljub temu dodobra občutijo odmaknjenost od občinskega središča. Poleg prevažanja otrok v šolo v sosednjo občino imajo velike težave tisti, ki morajo dnevno prečkati mejo, a mejnega prehoda nikakor ne dobijo. Močno jih pesti kronično pomanjkanje vode, prav letošnja suha ' zima pa jim je dodobra izpraznila vodnjake in redke izvire. Tako so na pobudo CZ in s pomočjo gasilcev že morali dovažati vodo najbolj ogroženim, najbrž pa zadnje skromne padavine še niso ublažile pomanjkanja.
A. K.
Na cvičkariji
Od Štirih do štirih za šankom sva stala, ob štirih po štirih domov se pobrala.
JURE MURN
MIRNA PEČ - V četrtek, 1. maja, na državni praznik dela in krščanski praznik sv. Jožefa, zavetnika delavcev, so v Mirni Peči slovesno predali namenu nov karmeličanski samostan Marije, kraljice angelov, drugi te vrste v Sloveniji in prvi na Dolenjskem. Samostanske prostore, kapelo in temeljno ploščo je blagoslovil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode.
Slovesnosti še se je udeležila množica domačinov, okoličanov in drugih ljudi, sodelovalo pa je več kot 20 duhovnikov, med njimi tudi stiški opat dr. Anton Nadrah in novomeški prošt Jožef Lap. V slavnostnem govoru je dr. Rode opozoril na pomen, ki ga ima novi samostan za vernost na Dolenj-
skem in sploh za slovensko krščansko občestvo, ki mu pripada velik del Slovencev, na kar bi morali biti posebej ponosni. Blagoslov in otvoritev samostana je praznik za sestre redovnice, a tudi za vse verne Dolenjce in slovensko Cerkev, saj Cerkev z njim dobiva novo razsežnost kontem-
PODPISO VANJE TEMEUNE LISTINE - Na temeljno listino, ki so jo vzidali za ploščo na hodnik samostana, se je podpisal tudi metropolit in ljubljanski nadškof dr. France Rode. (Foto: MiM)
Uspešna srebrna cvičkarija
V tednu dni seje zvrstilo več prireditev - Na svečani otvoritvi 1. maja se je zbralo okrog 7000 ljudi
NOVO MESTO - Minuli teden je bil novomeški Glavni trg v znamenju cvičkarije, ki jo je Zveza društev vinogradnikov Dolenjske po petih letih iz Kostanjevice na Krki spet preselila v Novo mesto, kjer se je pred 25-timi leti tudi začela. Od 28. aprila do 4. maja je potekalo več prireditev, v prvem delu so se vrstila strokovna srečanja in posveti, od L maja dalje pa je na Glavnem trgu potekal zabavni del priljubljene cvičkarije s pokušnjo najbolje ocenjenih vin.
Prireditve na cvičkariji je obiskalo okrog 12.000 ljudi, 1. maja, na otvoritvi, kjer je Staneta Ravnikarja iz znane gostilne na Čatežu
• V nedeljo pa je bila tudi skupščina Zveze društev vinogradnikov Dolenjske, kjer so izvolili nov odbor. Predsednik je postal sevniški župan Jože Peternel, podpredsednik pa škocjanski župan Janez Povšič. Na skupščini so podelili tudi priznanja za najbolje ocet\jena vina lanske letine. Članom prvega upravnega odbora, ki seje pred 25 leti sestal na Otočcu, pa so podelili spominski poliček z znakom prireditve.
pri Trebnjem za kralja cvička okronala lanska kraljica cvička Anica Kos in je za zabavo skrbel ansambel Lojzeta Slaka, pa se je zbralo približno 7000 ljudi iz cele Slovenije. Otvoritvene slovesnosti seje udeležil tudi podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik, ki je dolenjskim vinogradnikom obljubil podporo v parlamentu pri njihovih prizadevanjih
za zakonsko zaščito avtohtonega dolenjskega vina cviček z novim vinskim zakonom. Predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske Otto Sevšek je Podobniku izročil zlato cvičkovo medaljo. Zadnji dan prireditve so pripravili še vinogradniške igre, v katerih se je najbolj izkazala ekipa vinogradniškega društva iz Šentruperta. Podatkov o tem, koliko je bilo popitega cvička, ni, prav gotovo pa veliko - tudi po zaslugi lepega vremena, saj v nedeljo zvečer na nobenem od šankov ni bilo več moč kupiti cvička.
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkov prijatelj
TEDEN CVIČKA - Jubilejni 25. teden cvička je na novomeški Glavni trg privabil okoli 12.000 ljudi. Najživahtnejše je bilo r četrtek zvečer, ko so okronali novega kralja cvička in je igral ansambel Lojzeta Slaka. (Foto:
Ljubljansko pismo
Stanovanjska stiska vpije po pravičnosti
Štiri “Vidmarjeva” stanovanja že morali vrniti
LJUBLJANA - Stanovanjska stiska je v Sloveniji vsako leto hujša. Lani so v Sloveniji gradbena podjetja dokončala le 676 novih stanovanj. Glede na to, da šteje slovensko gospodinjstvo povprečno po 3,1 osebe, lahko rečemo, da je lani le 2073 prebivalcev prišlo do takšnega novega stanovanja, ki so ga sezidala gradbena podjetja. Če bi takšno novo stanovanje potrebovali vsi, ki zdaj žive v Sloveniji, bi ga ob zdajšnjem stavbarskem zagonu v okviru teh podjetij dočakali v naslednjih 959 letih. Še pred desetletjem, leta 1986, smo v Sloveniji zgradili 4997 stanovanj, torej 7,4 -krat več kot lani.
Stanovanjska stiska je med slovenskimi mesti najhujša v Ljubljani. Cene stanovanj vrtoglavo naraščajo. Trgovanje s stanovanji v Ljubljani in njeni okolici zato že nekaj časa velja za izredno dobičkonosen posel. Tega ne potrjuje le naraščajoče število nepremičninskih agen-
A. B.)
placije, razsežnost premišljevalne molitve, motrenja božjega bistva, dobrote in ljubezni, razsežnost, ki je nujno potrebna vsaki cerkvi, da ne zapade v aktivizem in zgolj zunanjo dejavnost, kajti bistvo vsake cerkve in kristjana je življenje za Boga. V mirnopeškem karmelu se bo v skromnosti prehrane, obleke in življenjskega sloga, v uboštvu in spokornosti, čemur se za vse življenje zavežejo karmeličanke, dvigala hvalnica in molitev Bogu za slovensko Cerkev in krščansko občestvo. “Sestre, ki so izbrale samoto in molitev v karmelu, se niso zaprle v dolgočasno in prazno življenje, nasprotno, veliko bolj prazno in nesmiselno je življenje tistih, ki so daleč od Boga,” je poudaril nadškof.
Nadškof je blagoslovil samostanske prostore s kapelo in temeljno ploščo, ki jo bodo vzidali v steno samostanskega hodnika skupaj s temeljno listino, relikvijami svetnikov in kamnom iz Svete dežele, od koder karmeličanski red izhaja.
M. MARKELJ
• V Cerkvi je bilo treba prenoviti vse, nas same, mene najprej. Moram se spremeniti, se vsak dan spreobračati, biti vsak dan boljši kristjan, bolj zvest, odgovoren, ponižen, čist, poln ljubezni. (nadškof Rode)
KRALJ IN KRALJICA - Med pri-redtivami ob tednu cvička je bila v ponedeljek, 28. aprila, akademija v restavraciji Tango na Otočcu. Po kulturnem programu, v katerem je nastopil šentjemejski Vinogradniški oktet, je bila strokovno vodena degustacija najbolje ocenjenih cvičkov, vodila sta jo prof. dr. Slavica Šikovec in dr. Mojmir Wondra. Na tej prireditvi sta nazdravila tudi slovenska vinska kraljica Selma Lukač iz Montinjana pri Marezigah na Primorskem in letošnji kralj cvička Stane Ravnikar, gostilničar s Čateža. (Foto: A. B.)
cij, temveč predvsem to, da v prestolnici že nekaj časa primanjkuje novih stanovanj. Cene starih zato vztrajno lezejo navzgor. Najdražja so še vedno v središču mesta, kjer najvišjo tržno ceno dosega kvadratni meter eno- in enoinpolsobnega stanovanja: od 2800 do 3000 mark. Cena garsonjer ni dosti nižja, okrog 2600 mark (in več) za kvadratni meter.
Vse to, kar smo^ovedali doslej, velja za navadne smrtnike. “Zaslužni” pa so pred leti ubrali veliko lažjo pot do stanovanjskega ključa - pomoč političnih “stricev”. Z njimi so bili nagrajeni za delovanje v političnih strankah, ki so bile blizu tistemu, ki je ključe delil. To pa je bil nekdanji izvršni svet ljubljanske mestne skupšččine, ki mu je predsedoval Marjan Vidmar. Do zdaj so štirje prejemniki kadrovskih mestnih stanovanj na Vrhniki že vrnili ključe, saj so jim dokazali, da jih sploh ne uporabljajo. Zdaj pa so pristojni ugotovili, da bo treba izprazniti še dve stanovanji, obe prav tako na Vrhniki. Od obeh “najemnikov” so to že zahtevali, saj se je izkazalo, da sploh ne stanujeta na Vrhniki in da sta stanovanji prazni.
V Stanovanjskem skladu ljubljanskih občin so zdaj odločeni, da obe stanovanji dobijo nazaj in ju dodelijo tistim, kijih resnično potrebujejo. “Pa ne za otroke ali sorodnike in ne na podlagi starševskih zaslug za strankarski uspeh,” pravijo v skladu. VINKO BLATNIK
Novomeška kronika
PRAZNIK - Tudi prazniki niso več tisto, kar so včasih bili. 1. maj je bil včasih “zapovedan” praznik, res dela prost dan, razen v nujnih primerih, ko je šlo za zdravnike, železničarje, gasilce ipd. Ob zadnjem delavskem prazniku pa so morali nekateri delavci (pri privatnikih) delati po nepotrebnem. Tako je bilo na primer na ta dan odprto kar nekaj trgovin. In to kljub temu da so se ljudje pred prazniki dodobra založili z jedačo in pijačo, tako da je vprašljiv celo goli ekonomski učinek takega prazničnega dela.
ZDRAVICA - Vinogradniški oktet iz Šentjerneja poje tudi Zdravico, vendar z drugačno melodijo, kot se glasi naša himna. Tako je bilo tudi na otvoritvi cvičkarije in ljudje so bili precej zmedeni, ker niso vedeli, ali je treba tudi ob tej melodiji vstati kot ob himni. Ker tega ni storil podpredsednik vlade Marjan Podobnik, so tudi drugi obsedeli. On že ve!
PIKNIKI - Lepo vreme ob prvomajskih praznikih so ljudje izkoristili za piknike v naravi. Žal pa je bilo med njimi tudi precej “ljubiteljev” narave, se pravi takih, ki se hočejo do pikniškega prostora na vsak način pripeljati z avtom, tam skidajo ven vso kramo, zakurijo ogenj, si semarijo gore mesnine, vse zalivajo z ogromnimi količinami pijač (“Ko pa na zraku tako paše!”), ob tem na ves glas navijajo muziko iz avtomobilskih kasetofonov. Na koncu se zbašejo nazaj v avte, ostanke svojega “veselja” in “druženja z naravo” pa pustijo na kraju samem. Markacije pač.
JEDILNIK - V eni od novomeških restavracij so oni dan za malico ponujali tele jedi: švicarsko meso, srbski pasulj, cigansko nabodalo, italijansko mineštro. Na kranjsko klobaso, belokranjski matevž, vipavsko juho bo očitno treba v kakšno boljšo restavracijo v Švico, Srbijo, Italijo, v Žabjak...
Ena gospa je rekla, da bi bilo bolje, ko bi drugič pijanci pili urin in točili cviček, namesto obratno, kot se je dogajalo na cvičkariji po vseh stranskih ulicah ob Glavnem trgu.
Suhokr&njski drobiž
PRVI OBISKOVALCI - Tbplo Pomladansko vreme in šolski program sta privabila v naše kraje Prve obiskovalce. Šolarji in šolarke iz Gabrovke - kar dva avtobusa jih je bilo - žal niso videli železarske zbirke predmetov nekdanje železolivarne, ogledali pa so si lahko le plavž. TUdi ribogojnica jim je zaprla vrata, saj je zaradi varnosti in higiene morebitnih Prinašalcev raznih klic in bakte-rij za obiskovalce in oglede zapr-
OELA ZA TA KRAJ - Emil Glavič (na sliki) že več kot dvanajst let z ožjim Številom (lanov vztrajno pripravljajo veslaško regato po reki Krki. Gotovo ima največ dela z iskanjem sponzorjev. Išče jih predvsem zunaj Suhe krajine. Odzivi ia sponzoriranje so različni, najslabše pa je prav na Dolenjskem. Čolnarji ne dobijo prav Velikega odziva, nobene prave Pomoči. Pa kljub temu je Kajak-*anu klub Žužemberk v pretekih letih s trdim delom dosegel lepe uspehe, med drugim je kupil iar 10 čolnov, dva rafta in 16 oblek.
S. M.
MM IZ NAŠIH O B t I M MM
Novo leto v prenovljeni šoli
Obnova in dozidava šole v Podgradu - Štirje razredi v dveh učilnicah - Dela in oprema ____ bodo stali okoli 65 milijonov tolarjev - Tudi telovadnica
PODGRAD - Prejšnja sreda je bila za Podgorje, še posebej za Podgrad in bližnje vasi, srečen dan. Končno so prebivalci teh krajev dočakali podpis pogodbe o adaptaciji podgrajske šole in gradnji prizidka. Pogodbo so podpisali župan novomeške občine Franci Koncilija na eni strani, na drugi pa direktorja črnomaljskega Begrada Franc Panjan in novomeške obrtne zadruge Hrast Martin Bajuk.
PRED SOLO - Takole so se gostje in domačini postavili pred podružnično šolo v Podgradu pred podpisom pogodbe o njeni prenovi in dozidavi. Dela bodo veljala okoli 65 milijonov tolarjev, opravili pa jih bodo do začetka novega šolskega leta. (Foto: A. B.)
Še isti dan so zakoličili gradbišče za prizidek in telovadnico. Po praznikih so tudi začeli delati, saj gradnja prizidka ne bo motila pouka; takoj ko se bodo začele počitnice, pa bodo začeli adaptirati šolsko poslopje. Gradbena dela in ureditev okolice bo opravil Begrad - vrednost teh del je dobrih 30,6 milijona tolarjev; FIrast je prevzel obrtniška in inštalacijska dela v vrednosti 21,3 milijona tolarjev; oprema, inventar in učila pa bodo stali 13,3 milijona tolarjev. Skupaj bo torej obnova in dozidava te podružnice stopiške šole stala dobrih 65 milijonov tolarjev. Za gradbena in obrtniška dela, se pravi za okoli 52 milijonov tolarjev, bo pol prispevala občina, pol pa država oz. ministrstvo za šolstvo. Po pogodbi morajo biti dela opravljena do srede avgusta, tako da se bo pouk v novem šolskem letu začel že v povsem prenovljeni in dozidani šoli, ki bo močno podobna prenovljeni šoli v Orehovici pri Šentjerneju.
V podgrajski šoli je samo 340 m2 prostora, kar je pol premalo glede na republiške normative. V šoli sta samo dve učilnici, imajo pa štiri čiste oddelke in še malo šolo,
SLIKA ZA PODGRAJSKO ŠOLO - Na manjši slovesnosti ob podpisu pogodbe o prenovi in dozidavi štiri-razredne šole v Podgradu v gorjanskem Podgorju je direktor črnomaljskega Begrada Franc Panjan podaril šoli umetniško sliko z belokranjskim motivom, delo novomeškega slikarja Jožeta Kotarja. (Foto: A. B.)
tako da pouk že več kot 30 let poteka v dveh izmenah; seveda nimajo telovadnice. Danes hodi v podgrajsko šolo okoli 50 šolarjev, sem pa niso všteti tisti otroci, ki obiskujejo malo šolo. Število otrok v tem šolskem okolišu narašča in predvidevajo, da bo imela podgrajska šola šola čez 10 let že blizu 90 učencev.
Po adaptaciji šole bodo pridobili dve učilnici, prostor za malo šolo ter kuhinjo in jedilnico, v prizidku pa bodo manjša telovadnica, kotlarna in garderobe. Tako bo imela šola blizu 500 m2 površin, od tega 274 m2 učnih prostorov, in tako bodo dosegli raven republiških normativov.
A. B.
DARUJTE V KOŠARICE RDEČEGA KRIŽA
NOVO MESTO - V tednu Rdečega križa, ki se začne 8. maja bo novomeška območna organizacija Rdečega križa začela z akcijo zbiranja prehrambenih artiklov, ki jih bodo ljudje lahko darovali v posebne košarice Rde-
PODOBNIKOV1 V PLETERJAH - Podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik seje L maja z ženo in tremi otroki na poti na Javorovico, kjer se je udeležil prvomajskega srečanja, ustavil v Pleterjah. Vspremst\’u šentjemejskega župana Franca Hudoklina so si Podobnikovi ogledali mul-tivizijski prikaz življenja in dela v tem kartuzijanskem samostanu. Seveda ni šlo brez pokušnje znanega pleterskega sira in cvička. (Foto: A. B.)
V
V Škocjanu gradijo lekarno
Po dolgih letih prizadevanj ■ Otvoritev za občinski praznik - Dodaten prostor za knjižnico
ŠKOCJAN - Škocjanci so si že dalj časa prizadevali, da bi imeli svojo lekarno, vendar so vse do sedaj morali po zdravila ali v Šentjernej, v Mokronog ali v Novo mesto. Odkar so postali samostojna občina, so o lekarni začeli intenzivno razmišljati tudi na občini in zanjo iskati primeren prostor.
Ker takšnega prostora niso našli, so se odločili za novogradnjo oz. prizidek k zdravstvenemu domu, z deli pa naj bi začeli že v začetku tega tedna. Njenemu namenu bodo lekarno slovesno predali ob praznovanju občinskega praznika 5. julija.
vso potrebno dokumentacijo, izbranega pa imajo tudi že izvajalca, to je Strešnik iz Dobruške vasi. Škocjansko občino bo investicija stala 11 milijonov tolarjev. Za opremo pa bodo poskrbele Dolenjske lekarne. Obenem bo prepotrebne dodatne prostore dobila tudi škocjanska knjižnica.
J. D.
mini /.mu uuuu osKroen socialno ogrožene družine in posameznike na njihovem območju.
“GOSPA MINISTRICA” V ŠENTJERNEJU
ŠENTJERNEJ - OO SKD Šentjernej vabi na ogled komedije Gospa ministrica, ki bo v soboto, 10. maja, ob 19.30 v šentjernejski osnovni šoli. V petdesetih letih je bila komedija Gospa ministrica že igrana na šentjernejskem odru. Režirala jo je Vlasta Tavčar, ki je Šentjemerju vtisnila bogat kulturni pečat. V soboto pa se bo predstavila dramska skupina iz Selc nad Škofjo Loko.
OTROCI O STARIH ČASIH - V Zdravilišču Dolenjske Toplice so prejšnjo sredo odprli razstavo Življenje in dejavnosti v starih časih. Pripravili so jo mali šolarji iz topliškega vrtca pod vodstvom mentoric Marjete Jordan in Maje Gimpelj. Na otvoritvi so pred polno zdraviliško dvorano nastopili otroci (na sliki) in folklorna skupina iz Dragatuša. Razstava bo odprta do konca maja. (Foto: A. B.)
Ko so leta 1978 zgradili škocjanski zdravstveni dom, so v njem namenili tudi prostor za lekarno, vendar ker takratna zakonodaja ni dovoljevala, da bi zdravnik delil tudi zdravila, pa tudi prostorje bil premajhen, lekarne v njem niso nikoli odprli. Na potrebo po lekarni pa so ljudje še naprej opozarjali. Z nastankom občine so se v Škocjanu resno lotili iskanja primernega prostora za lekarno. Do letos spomladi so pridobili
Uidi škocjanska šola premajhna
Delo na šoli je škocjanskim svetnikom predstavil ravnatelj šole Anton Zupet - Težave z Romi - Prizadevanja za čisti romski oddelek - Primanjkuje jim prostora in učiteljev
ŠKOCJAN - Na zadnji seji konec aprila je škocjanskim članom občinskega sveta, ki so imeli na dnevnem redu tudi predstavitev dela na škocjanski osnovni šoli, ravnatelj njihove šole Anton Zupet predstavil, kty vse delajo in tudi s kakšnimi težavami se srečujejo.
Ravnatelj je članom sveta kronološko prikazal delo na šoli v zadnjih mesecih in pri tem povedal, da so se v tem času med drugim udeležili posveta o devetletki, organizirali so srečanje mladih tehnikov, pripravili dan odprtih vrat šole, začeli pa so tudi z gradnjo igrišča. Ker imajo na šoli veliko Romov, letos jih je predšolskih 20, imajo z njimi tudi veliko težav. Zato se v šoli pripravljajo, da bi v jeseni zanje odprli poseben oddelek prvega razreda, karkšnega imajo že nekaj let na bršljinski osnovni šoli. Romski otroci namreč ne poznajo slovenskega jezika, zato težko delajo v integriranih oddelkih skupaj z ostalimi učenci, njihovo počasno, dojemanje snovi pa ovira tudi ostale otroke pri pouku.
Ravnatelj je dodal, da sprem-
ljajo tudi program Korak za korakom, to je predšolski program vzgoje, ki so ga razvili ameriški in evropski strokovnjaki in ga že uspešno izvajajo v 15 državah, uvaja pa se tudi v državah centralne in vzhodne Evrope ter Azije. Slovenija se je v projekt vključila preko Zavoda za odprto družbo Slovenije, v letošnjem letu izvajajo program v osmih vrtcih po Sloveniji in na šestih šolah v njihovih prvih razredih. Program, v katerega so že vključeni v vrtcu Vavta vas, pa je po mnenju ravnatelja zanimiv tudi zanje, nenazadnje tudi kot program, ki bi jim pomagal pri vključevanju njihovih Ro-motrv predšolsko vzgojo.
Ravnatelj je svetnike seznanil še s potrebami po kadrih in dejal, da bodo morali objaviti razpis za kar nekaj učiteljev. Dejal je še, da
bo s prehodom na devetletko imela težave s prostori tudi njihova
* Na seji so obravnavali tudi predlog odloka o načinih in pogojih za izvajanje gospodarske javne službe pokopaliških dejavnosti, pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v občini in predlog odloka o gospodarskih javnih službah, ki ga morajo sprejeti najprej, šele potem vse ostale odloke, od obveznih do izbirnih gospodarskih javnih služb, kamor sodjjo tudi urejale pokopališč in oddajanje grobov ter pogrebne storitve. Imenovali so še odbor za dodelitev občinskih priznaj, saj naj bi letos na občinski praznik podelili prva občinska priznanja. Odbor sestavljajo: Franci Smrekar, Marija Halas in Bogdan Krašna.
šola, že sedaj pa ima njihov vrtec premalo prostora za jasli.
J. DORNIŽ
V
Rdeči Šentjernej
ZLSD je druga najmočnejša stranka v šentjernejski občini
ŠENTJERNEJ - Občinska organizacija Združene liste socialnih demokratov Šentjernej šteje že več kot 200 članov in se hitro približuje najmočnejši stranki v tej občini, Slovenski ljudski stranki, ki ima okoli 230 članov. Prav gotovo pa članstvo ZLSD v šentjernejski občini najhitreje narašča, saj se je v zadnjem letu podvojilo. Tako sta število članstva pri okoli 6.800 prebivalcev, kolikor jih je v šentjernejski občini, še bolj pa njegova nenavadno hitra rast nekaj posebnega ne samo na našem koncu, ampak v Sloveniji nasploh.
“Za to je v veliki meri zaslužno prejšnje vodstvo na čelu s Slavkom Frankom iz Orehovice,” pravi Jože Hribar, ki je komaj dober mesec predsednik občinske organizacije te stranke. “Poleg članov imamo tudi veliko simpatizerjev, predvsem pa volilcev,” se pohvali novi predsednik. “Na zadnjih volitvah je v naši občini največ glasov dobil kandidat SLS in domačin, šentjernejski župan Hudoklin, za njim pa je bil takoj naš kandidat, čeprav je Novo-meščan.” Lani poleti je šent-jernejska ZLSD priredila srečanje na Gorjancih in nanj je prišlo veliko ljudi. "Tam so nas spoznali in povedali smo jim, za kaj se zavzemamo. Mi ne govorimo veliko o politiki, naglas pa povemo, da se zavzemamo za delavce in kmete, in prav tem se v naših krajih najslabše godi. Iskra, ki je bila največja firma v Šentjerneju, je propadla, vse so uničili, ljudje so ostali brez dela, pri nas je pa tako in tako sam polproletariat, ki ne more živeti samo od zemlje, še posebej ne v teh časih, ko država ne da nič na kmetijstvo.”
Hribar pravi, da veliko delujejo na terenu. “Podgorske vasi smo kar dobro žobdelali’, sedaj se bomo spustili še na ravninski del občine. Ljudje nam radi prisluhnejo, ker jim govorimo v njihovem jeziku, preprosto, ljudsko. Najvažneje pa je, da jim znamo prisluhniti. Sele na terenu se vidi, kako težko danes živijo ljudje, koliko je stisk in socialnih težav. Saj jim kaj dosti ne moremo pomagati, ampak že to je dovolj, da prisluhnemo njihovim težavam, da jih potolažimo, kolikor se da, in da obljubimo, da se bomo zavzeli zanje. Naši člani in simpatizerji so tako ateisti kot verni ljudje, mladi in stari, ženske in moški, iz partizanskih in nasprotnih družin. Nobenih razlik ne delamo, vsi imamo skupen cilj, to pa je boljše in pravičnejše življenje.” Hribar pravi, da dobro sodelujejo s šentjer-nejskim županom, ki so ga podprli na volitvah in je “zagret za napredek občine”. V občinskem svetu ima ZLSD dva svetnika. Velik odziv je imela njihova propaganda za referendum o gozdovih. “Mladi in stari so podpisali, čeprav so morali za to v Novo mesto,” je povedal Hribar, ki je prepričan, da se bo njihovo članstvo še povečevalo in da bodo na prihodnjih volitvah dobili še več glasov.
A. B.
Jože Hribar
	IZ MAŠI	H	O S Č 1 M
Mii
VIŠJE SEJNINE
METLIKA - Svetniki so na zadnji seji sprejeli nove, višje cene sejnin. Tako bo predsednik občinskega sveta odslej za sejo dobil 10.000 tolarjev (doslej 5.000 tolarjev), člani občinskega sveta 8.000 tolarjev (doslej 3.000 tolarjev), prav toliko tudi predsedniki delovnih teles (doslej 2.000 tolarjev), medtem ko bodo člani delovnih teles po novem prejeli za prisotnost na seji 7.000 tolarjev (doslej 1.500 tolarjev).
KDAJ OBČINSKI PRAZNIK?
METLIKA - Metliški svetnik Anton Zupančič je že na predzadnji seji občinskega sveta spomnil, da so se ob sprejemu statuta odločili za občinski praznik. Ker ga ne praznujejo, je bilo predlagano, naj bi se sestali predsedniki strank ter začeli razmišljati o novem datumu praznika. A iz tega ni bilo nič. Predsednik sveta Juš Mihelčič je pojasnil, da ni politične volje za spremembo datuma občinskega praznika. Predlagal je, naj bi poskusili s predlogom, morda se bodo za katerega le odločili. Na zadnji seji pa je svetnik Jože Marko Matkovič dejal, da bi bil lahko občinski praznik 29. aprila, na dan, ko so leta 1365 z listino goriško-tirolskega grofa Albrehta potrdili Metliki mestne pravice. V spomin na ta dan so v Metliki letos prvič praznovali praznik mestne skupnosti, ali bo to postal tudi občinski praznik, pa bo najbrž pokazal čas.
ZIDAR BETONSKI V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - V črnomaljskem Mladinskem kulturnem klubu bo v petek, 9. maja, nastopila hrupna elektro core skupina Zidar betonski iz Splita. Koncert se bo pričel ob 22. uri.
OCENA ŠKODE ZARADI POZEBE
ČRNOMELJ - Nizke temperature v aprilu so v črnomaljski občini povzročile največ škode v sadovnjakih in vinogradih. Po ocenah je na laškem rizlingu in kraljevini 20 odst. škode. Sardone, sovinjon, modra frankiivja in žametna črnina so prizadeti tudi do 80-odst., ostale bele in rdeče sorte vinske trte pa 60-odst. Pridelek bo letos zagotovo precej manjši, za koliko, pa po prvih ocenah še ni moč predvideti. V intenzivnih sadovnjakih je na jablanah, hruškah in jagodičevju 80 odst. škode, pri breskvah 70 do 80 odst., orehi pa so povsem pozebli.
• Edina težava Slovenije je, da veliko Američanov še vedno ne ve, kdo ste in kje živite. (Senator Biden )
SPREJETA
PRORAČUNA
METLIKA, ČRNOMEU - Metliški svetniki so skoraj brez razprave sprejeli letošnji občinski proračun, ki znaša dobrih 516 milijonov tolarjev. Prav tako so občinski proračun, v katerem predvidevajo za skoraj 986 milijonov tolarjev prihodkov, sprejeli črnomaljski svetniki. Ob tem so dali in tudi sprejeli le en amandma, in sicer, da se Slovenska ljudska stranka financira tako kot ostale stranke, torej glede na rezultate na volitvah.
Pomoč na domuje nepogrešljiva
V lanskem letu je metliški Center za socialno delo nudil pomoč na domu 22 občanom -Pomoč pri reševanju romske problematike, zlasti pri urejanju naselij in šolanju otrok
METLIKA - Kljub temu da v lanskem letu v metliški občini ni bilo večjih gospodarskih pretresov, je pomoč na Centru za socialno delo iskalo 1.400 ljudi, torej približno vsak šesti prebivalec metliške občine. Res, da se je število zaposlenih v občini zmanjšalo, vendar predvsem zato, ker niso tujcem podelili delovnih viz. V metliški občini je brezposelnih okrog 400 ljudi ali 10,5 odst., kar je najmanj v regiji.
Na Centru za socialno delo pa občini dobrih 12 odst., povečuje opozarjajo na zaskrbljujoč po- pa se delež ovdovelih starostni-datek, da je med brezposelnimi	kov. Zato ne čudi, da se povečuje
največ starih do 26 let. Prebival-	pomoč ljudem na domu. Lani je
cev, starih več kot 60 let, je v	center nudil gospodinjsko pomoč,
MUZEJ IMA SVOJ ZNAK - Ob letošnjem kulturnem prazniku se je Belokranjski muzej, ki ima sedež v Metliki, predstavil s svojo novo podobo in sicer z znakom, ki ga je oblikoval arhitekt Marjan Loboda. Belokranjski muzej si je za znak izbral grb Slovenske krajine. Del Slovenije, ki je ležal med Krko, Kolpo in Savo in je torej obsegal celotno Belo krajino, se je od 12. stoletja naprej imenoval Slovenska krajina. Njen grb - črn klobuk, rdeče podložen in povezan z rdečim trakom, seje prvič pojavil v 14. stoletju. Čeprav so Slovensko krajino v 15. stoletju pridružili vojvodini Kranjski, se je njen grb v velikem grbu cesarskih dežel ohranil do konca monarhije leta 1918. Odslej bo torej vse, kar bo povezano z Belokranjskim muzejem, predstavljeno s pričujočim znakom.
pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in pri vzdrževanju socialnih stikov 21 starejšim občanom in mlajšemu invalidu, ki so bili stari od 24 do 92 let. Številnim občanom in tudi 10 tujcem pa je center nudil osebno pomoč.
V lanskem letuje center opravil tudi dva preventivna programa. V romskih naseljih Boriha in Svr-žaki so pripravili program za “življenjsko uspešnost Romov”, na osnovni šoli v Metliki pa preventivni program z osnovnošolskimi romskimi otroki. Sicer pa je bil center tudi usklajevalec pri reševanju romske problematike. Precejšnjo pozornost so na centru namenili urejanju osnovnih pogojev za njihovo življenje. Tako je občina pridobila in zemljiškoknjižno uredila zemljišče na Svr-žakih, kjer je bila opravljena tudi parcelacija. Pridobljeno je bilo tudi zemljišče v Borihi, kjer pa je nadaljnje urejanje zastalo zaradi incidenta v Rosalnicah, katerega povzročitelji so bili trije prebivalci romskega naselja. Da bi se čim bolj socializirali in sami reševali svoje eksistenčne probleme, je bilo lani vključenih v različno delo 128 Romov. V občini jih sicer živi 195, kar je 2 odst. metliških občanov. Vendar pa direktorica metliškega-Centra za socialno delo Nada Krašovec poudarja, da center sam ne more rešiti romske problematike, ampak mora biti to usklajena naloga občine in države.
M. B.-J.
(DOLENJSKI UST
POBRATENJE - Po pismu o dobrih namenih in sodelovanju, ki sta ga podpisala decembra lani, ter sporazuma o sodelovanju, podpisanega v začetku letošnjega leta, sta društvi upokojencev Semič in Olmo-Prisoje iz Kopra 1. maja v Semiču sklenila pobratenje. Gre za enega pn'ih primerov v Sloveniji, da sta se pobratili upokojenski društvi. Listino o pobratenju sta pred številnimi koprskimi in semiškimi upokojenci podpisala predsednika društev, domačin Alojz Vidmar (desno) in Jože Colja. Pobratimi bodo sodelovali na športnem in kulturnem področju ter se družili na izletih in prireditvah. (Foto: M. B.-J.)
Priznana prekratka prevozna pot
V zdravstvenem domu zatrjujejo, da kljub odhodu dveh splošnih zdravnikov med zasebnike delo poteka brez večjih težav - Večina urgentnih klicev je še vedno v zdravstveni dom
ČRNOMELJ - Tukajšnji zdravstveni dom opravlja letos svojo dejavnost v veliko marvjšem obsegu kot v lanskem letu, s^j sta oktobra lani odprla zasebni ordinaciji dva zdravnika, ki sta do takrat delala v splošnih ambulantah zdravstvenega doma. Kljub temu zdravstveni dom z 9 zdravniki, 4 zobozdravniki in ustreznim osebjem skrbi za zdravje okrog 15.000 prebivalcev črnomaljske in semiške občine. V zdravstvenem domu je zaposlenih 70 delavcev.
trebujejo nujno pomoč poskrbi zdravstveni dom, čeprav od Zavoda za zdravstveno zavarovanje
V zdravstvenem domu zatrjujejo, da kljub odhodu dveh splošnih zdravnikov med zasebnike delo poteka brez večjih težav. Zasebnike so vključili tudi v dežurno službo, ki je sami ne bi zmogli. Precej težav pa imajo v zdravstvenem domu z urgentno službo med rednim delovnim časom, ki seje vsi zdravniki branijo, ker gre za najtežje in najbolj odgovorno delo. Za večino bolnikov, ki po-
Najprej red, potem gradnja hiš
Takšna je zahteva prebivalcev vasi v bližini romskega naselja pri Štirih rokah - Proti temu, da bi se na Sovinek naseljevali Romi od drugod • Različni pogledi na socializacijo
SEMIČ - Prebivalci Črešivjevca, Cerovca, Hriba, Krvavšjega Vrha in Coklovce na zadnji seji semiškega občinskega svet niso skrivali, da so izsilili dodatno točko dnevnega reda, v kateri so želeli izraziti svoje nasprotovanje gradnji hiš v romskem naselju pri Štirih rokah. Dan pred sejo so imeli namreč sestanek, na katerem so v burni razpravi poudarili, da zgolj z gradnjo hiš Romov ne bodo socializirali.
To so utemeljevali s tem, da so jim leta 1983 prav tako zatrjevali, kako bodo z gradnjo treh hiš Rome socializirali, vendar pa jih je danes le več, imajo več orožja in razbitih avtomobilov. Vaščani so na seji sveta poudarili, da niso proti Romom, so pa proti njihovemu obnašanju. Ob tem so navedli več primerov groženj s puško ali sekiro tistim, ki se vozijo po cesti mimo Sovinka, kakor naj bi se po novem imenovalo to romsko naselje. Prepričani so, da tisti, ki ne živijo v njihovi bližini, gledajo na te probleme drugače kot oni. “Pred 15 leti so nam rekli, da bodo gradili hiše Romom, a smo bili vaščani proti. In kaj je danes boljše, ker tam stojijo hiše? Samo to, da otroci hodijo v šolo, vse ostalo pa je še bolj problematično.
Hiše imajo razbita okna, s podom so kurili, pozimi so imeli v hišah konje, žlebovi so potrgani in voda ne teče v vodnjake. Ko so zgradili hiše, se je povečalo število Romov,” je bilo slišati iz ust vaščanov, ki so poudarili, da niso prišli na sejo sveta, da bi zahtevali odselitev Romov od Štirih rok, ampak le zato, da jih ne bi bilo tam še več, kar pa se lahko zgodi, če jim bodo zgradili 10 hiš. Vaščani se zavedajo, da bodo Romi na Sovinku ostali, ne želijo pa, da bi se tja priseljevali še od drugod.
Dejali so, da niso proti civilizira-nju Romov, a če jim bodo dali hiše zastonj, jih ne bodo spoštovali, zato naj si jih zgradijo sami. Predvsem pa bi morali po njihovem najprej zagotoviti v naselju red,
šele potem bi lahko dovolili gradnjo.
Župan Janko Bukovec je dejal, da na Sovinku v devetih družinah biva okrog 70 Romov, in sicer 4 družine v hišah, ostale pa v šotorih, barakah, prikolicah. “Romsko naselje naj bi naredili na 3,5 hektarjih, in če začnemo iskati nov prostor, bomo prav tako naleteli na odpor sosedov. Če
* Svetniki so sklenili, da skličejo komisijo za reševanje romske problematike, ki bo dopolnila program socializacije Romov, ter, če bo potrebno, to točko še enkrat uvrstijo na sejo. Lahko pa skupaj s krajani, policijo, socialno službo in drugimi strokovnimi službami skličejo izredno sejo na Črešnjevcu. Občino pa so zadolžili, naj zahteva od policije poostren nadzor na Sovinku.
Romi ne bodo imeli hiš, bomo imeli čez 10 let z njimi desetkrat večje probleme,” je menil župan.
M. BEZEK-JAKŠE
Slovenije za to ne dobi posebnega plačila. V zdravstvenem domu opažajo, da se kljub opredelitvam za zasebne zdravnike večina pacientov, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč, zateče v zdravstveni dom. Tako zdravniki v zdravstvenem domu izgubijo veliko časa, zlasti če gre za obisk na domu ali celo za spremstvo v bolnico. Svoje paciente pa pustijo čakati, zato je razumljivo, da so nezadovoljni. Pri zasebnikih je takšnih nepredvidljivih primerov manj, delo je bolj tekoče in umirjeno.
V zdravstvenem domu opozarjajo tudi na težave pri nadomeščanju zasebnih zdravnikov med njihovo odsotnostjo. Zgodi se, da pooblastijo zdravnike v zdravstvenem domu, ne da bi jih o tem prej
* Direktor črnomaljskega zdravstvenega doma Anton Marentič pa je na zadnji seji občinskega sveta opozoril še na eno težavo. Gre za reševalne prevoze. Zavod za zdravstveno zavarovanje jim prizna nek^j več kot 160.000 km na leto, v prvih treh letošnjih mesecih pa so to razdaljo prekoračili za 10 odst., zlasti na račun oskrbovancev doma starejših. Za 200 oskrbovancev so namreč opravili četrtino prevozov, za ostalih 15.000 pacientov pa tri četrtine. Zato je Marentič poprosil občino, da prosi Zavod za zdravstveno zavarovanje, da jim prizna za 10 odst. več prevozov, domu starejših pa spremljevalca pri prevozih oskrbovancev v bolnico.
obvestili. Tako kot v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji imajo tudi v črnomaljskem težave pri specializaciji zdravnikov, ki jih nihče ne plača. Zato se čez nekaj let lahko zgodi, da bodo ostali zdravstveni domovi brez ustreznih specialistov.
M. BEZEK-JAKŠE
FOLKLORNI VEČER - Folklorni skupini iz Dragatuša (na fotografiji) in “Božo Račič” iz Adlešičev sla preteklo soboto pripravili vAdlešičih folklorni večer. Dragatuška folklorna skupina je namreč z gostovanji po Beli krajini začela graditi most prijateljstva med folkloristi. Z gostovanjem v Adlešičih so skupaj z domačini želeli popestriti kulturni utrip v kraju in to jim je prav gotovo odlično uspelo. Hkrati so Dragatušci s tem proslavili svoj jubilej, saj prav te dni mineva 40 let, kar so ob njihovem krajevnem prazniku prvič nastopili v narodnih nošah. (Foto: M. B.-J.)

Sprehod po Metliki
NOGOMETAŠI NOGOMETNEGA KLUBA KOLPA iz Podzemlja so ob cesti nad igriščem zabetonirali stope, napeli žico in platno ter tako onemogočili gledati tekme vsem tistim, ki ljubijo nogomet, vendar ne tako, da bi bili pripravljeni zgolj plačati vstopnino. Denar pa podzemeljski nogometaši še kako potrebujejo, saj bi radi dokončali gradnjo klubskega doma, za katerega bo šlo nekaj denarja tudi iz letošnjega občinskega proračuna, preko natečaja pa je bil izbran tudi že izvajalec del, in sicer novomeški Hrast.
DOPOLDNE JE METLIKA ZATRPANA z avtomobili in pravo srečo imaš, če najdeš v starem mestnem jedru prost parkirni prostor. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi v Črnomlju okrog tamkajšnjega gradu, dokler niso pričeli pobirati dokaj visoke parkirnine. Zdaj lahko tam sredi belega dne plešeš kan-kan, toliko je prostora. Težko je verjeti, da se bodo za kaj podobnega odločili tudi metliški občinski svetniki, saj so prav oni tisti, ki bi se z avtomobilom najraje pripeljali v sejno sobo, ves Mestni trg pa s svojimi železnimi konjički zasede občinska uprava.
ŽE LANSKO POLETJE SO
HODILE ob Kolpi patrulje in opozarjale ljubitelje neokrnjene narave, kje se sme kampirati in kje ne. Letos bo menda vse skupaj še resnejše in kršitelji reda bodo morali poseči v denarnico po tolarje za plačilo kazni. Tako ! bo v črnomaljski občini, kjer so sprejeli odlok o teh zadevah, na metliškem obkolpskem ozemlju pa bo vladal še naprej nered, kajti “ruzanci” se ne morejo spraviti k urejanju pravil o vedenju ob reki Kolpi.
Črnomaljski drobir
NESLANOSTI - V črnomaljski občini skoraj ne mine teden, da ne bi imeli vsaj ene prireditve. A na njih še nikoli ni bilo slišati, da bi za kakršne koli spodrsljaje gli nesreče v njihovi zgodovini krivili svoje sosede Semičane ali Metličane. To pa ni moč trditi za Metličane. Na prireditvi ob prvem proslavljanju praznika metliške mestne skupnosti konec aprila je bilo slišati tudi nekaj novih “zgodovinskih resnic”. Med drugim tudi, da pred stoletji Metlike niso napadali, ropali in požigali Turki, ampak v Turke preoblečeni Črnomaljci. Res na prireditvi ni bilo lahko biti Črnomaljec. Pa se bo našel tudi kdo, ki bo za te neslanosti pripravljen reči Črnomaljcem: “Oprostite!”?
HITROST - Županu Andreju Fabjanu se je na nedeljskem praznovanju florjanovega kot botru novega vozila črnomaljskih gasilcev zelo mudilo predati ključe avtomobila. To je bilo tudi razumljivo, kajti ravno takrat je močno zavijala sirena. A ne v čast sv. Florjanu, ampak zato, ker ie bil na Lokvah požar, ki pa ni bil v scenariju prireditve.
PO SLOVENSKO - Da gradi: vo za seje občinskega sveta ni pisano ravno v klenem slovenskem jeziku, od časa do časa ugotovijo celo svetniki. Tako je na zadnji seji eden od njih predlagal, da popravijo del stavka, kjer je bilo zapisano, “da se da regres po komadu”. “To ni slovensko,” je pojasnjeval svetnik ter seveda vestnim zapisovalcem vsega, kar se dogaja na seji, tudi povedal, kako naj napišejo po slovensko: “Regres se da po koristniku sredstev”. Pa še en Slovar slovenskega knjižnega jezika naj se kupi po glavi svetnika.
Semiške tropine
ZASTAVA, GRB IN SKOK -Scmiški svetniki so bili tako vzhičeni, ko so sprejeli odlok o svojem grbu in zastavi, da so začeli razmišljati, kako bi ju čim svcčaneje predstavili. Edini so si bili, da bi morali to storiti na kakšen poseben način: da bi ju na primer prinesli na mater Zemljo | z višav. In že se je utrnila ideja, naj bi župan Janko Bukovec, skočil s padalom, z grbom in ; zastavo v rokah. Skočil pa naj bi trikrat: prvič, zadnjič in nikoli več.
URA - Predsednik občinskega | sveta Anton Malenšek je na zad- ■ nji seji samokritično predlagal, da bi moral na seji sedeti tako, da bi videl na stensko uro, ne da bi mu bila za hrbtom, kot doslej. Menil je namreč, da bi bila morda seja prej končana, če bi bil čas njegov j gospodar, ki bi ga neprestano j priganjal. Toda na zadnji seji mu j sprememba sedežnega reda ne bi , kaj prida pomagala, kajti stenska j ura se je že pred začetkom seje i ustavila. Je pa dvakrat na dan ka- j zala točno.
Drobne iz Kočevja
DO PROSTOROV MIMO POSTOPKA - Kočevski občinski svetniki znajo biti pri svojem delu izredno natančni, dosledni in neomajni. Znajo pa tudi zavestno ravnati v nasprotju z ustaljenimi pravili in določenim postopkom. Na zadnji seji sveta so tako v skladu z določili o delu občinske skupščine zavrnili predlog za razširitev dnevnega reda na obravnavo (preko svetnice Alenke Gabrič ustno prenesene) prošnje kočevskega društva diabetikov za najem prostorov. V nadaljevanju razprave o tem (ki pa je sploh ne bi smelo biti!), pa so sami prekosili vse očitke, ki so jih kdajkoli izrekli občinski upravi na račun nespoštovanja dogovorjenega. V dobronamernosti, ki jo je svetnik Jože Lindič obrazložil z besedami, da “bo glasoval “za”, da ne bi kdo rekel, daje proti diabetikom, čeprav postopek ni pravilen in se tako ne dela”, so glasovali in izglasovali sklep, da bo odbor za gospodarstvo društvu diabetikov brez razpisa podelil prvi razpoložljiv prazen poslovni prostor.
SLAB ZGLED - S sprejetjem omenjenega sklepa pred sprejemom dnevnega reda (in to o zadevi, o kateri so se odločili, da je ne bodo uvrstnili na dnevni red!) svetniki “novopečeni” svetnici Alenki Gabrič niso pokazali, kako dela oziroma naj bi delal občinski svet. Čeprav je bilo ravno nasprotno, pa je “slab zgled” za delo v občinskem svetu Gabričevo tako zelo pritegnil, da je resne pripombe nekaterih svetnikov, da niso ravnali prav, ker se niso držali predpisanih postopkov, komentirala: “Izglasovali pa smo!”
Ribniški zobotrebci
1. MAJ - Delavci ribniškega Inlesa so letošnji L maj verjetno praznovali v duhu razmišljanj nekdanjih proletarcev. Tako, kot so se ti počutili ponižane, razžaljene in besne ob prejemu svojih mezd, so se Inlesovi delavci počutili izkoriščane ob preštevanju svoje plače, ki so jo prejeli zadnjega aprila. Ob trenutnih likvidnostnih težavah, kot jim pravi vodstvo podjetja, bi menda morali biti veseli, da so plačo sploh dobili, čeprav za nekaj odstotkov nižjo in delno izplačano v bonih, za katere lahko v ribniškem Mercatorju kupijo hrano. Ne da bi oporekali prizadevanjem vodstva Inlesa, ki vlaga ogromne napore, da bi zagotovili podjetju obstoj in s tem zaposlitev za okoli 700 delavcev, pa je ugotovitev delavcev, da tudi brez njih podjetje ne more obstajati, povsem upravičena. Prav zato je tudi prav, da se ob uspehih, ki jih dosega Inles v izvozu in jih potrjuje s prejemanjem prizanja za kakovost, vsaj ob prazniku dela spomnimo tudi na delavce, ki nosijo pretežni del vseh odrekanj za dosego uspeha, a so zaradi svoje “zamenljivosti”, ki visi nad njimi kot Demoklov meč zaradi velike brezposelnosti, tiho.
JANŠEVA POSLANSKA PISARNA V LOŠKEM POTOKU
LOŠKI POTOK - To bo prva taka pisarna kakšnega poslanca v Loškem Potoku. Pisarna bo v prostorih krajevne skupnosti. Prvič bo na vo-ljo občanom 5. maja, nato 19. maja pa 9. in 23. junija. Odprta bo od 14. ure do 15.30.
Dobrepoljski krompirčki
KLINČKE PRODAŠ LE ŠE PO ZVEZAH - Domača obrt v Strugah vedno bolj izumira. Nekdaj so domačini pletli koše, košare in drugo in to prodajali. Tega ne počno več. Le še redki izdelujejo klinčke, ki pa tudi ne gredo več v prodajo, saj jih - kot pravijo Stružanci - lahko prodaš le, če imaš dobre zveze.
PADAVINE NA CESTI - Na cesti od Male Gore do Strug potniki z avtomobili doživljajo najrazličnejše padavine. Na cesti in ob njej je največ odpadlih vej, ki ovirajo promet. Zaradi lukenj v makadamskem vozišču pa avto pada iz jame v jamo.
VOZNIK FANTOM - V Strugah imajo voznika, ki ima veliko avtov in se z njimi podi po Strugah. Avtomobili niso registrirani. Vozniku menda nihče nič ne more, če bi bi kaj takega počel kakšen drug Stružanec, se zanj gotovo ne bi tako dobro izteklo, pravijo Stružanci.
maš i z n
A ^
rv O
IH O 3 C I N
Kočevje: težave zaradi sklada še trajajo
Opozorila Komunale
KOČEVJE - Zaradi neurejenih odnosov s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov na Kočevskem nimajo težav le gozdarji, kmetijci in lovci, ampak domala vsi, ki imajo opravka z zemljišči, s katerimi upravlja Sklad od leta 1993. ko je bil sprejet zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Med tistimi, ki imajo zaradi tega velike težave, je tudi kočevska Komunala.
Komunala je v preteklosti za izkoriščanje gramoznice plačevala spremembo namembnosti in davek od količin prodanega gramoza, kar pa z novo zakonodajo ni določeno. Ker Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ne sme sklepati pogodb za izkoriščanje naravnih rudnin, čeprav so bila tudi takšna zemljišča prenesena nanj in z njimi upravlja, Komunali kljub prizadevanjem ni uspelo najeti ali zakupiti zemljišča za pridobivanje gramoza, saj ni jasno, kdo naj bi bil pristojen za izdajo dovoljenj oziroma soglasij za izkoriščanje gramoza. Zato Komunala opozarja, da utegne nadaljevanje neurejenih odnosov s Skladom privesti celo do ustavitve pridobivanja gramoza, tako da bodo morali nasipni material kupovati.
Še večji problem, na katerega opozarjajo, pa se nanaša na načrtovano razširitev čistilne naprave v Kočevju. Zaradi njene premajhne zmogljivosti so lani izdelali projekt razširitve čistilne naprave, ki naj bi ga uresničili letos. Po projektu naj bi zgradili sprejemni bazen in dozirne naprave, tako da bi greznične mulje prečiščevali med manjšimi obremenitvami, to je ponoči in med vikendi. Vendar pa za razširitev čistilne naprave potrebujejo zemljišče, ki je poleg obstoječe čistilne naprave in s katerim upravlja Sklad. Zaradi neurejenih odnosov s Skladom in slabih izkušenj v dogovarjanju z njim pa se bojijo, da bodo tudi pri tem imeli podobne težave kot pri gramoznici.	M. L.-S.
• Iz zgodovine se vedno znova naučimo to, da se iz nje nismo nič naučili. (Montherlant)
v
Čeprav slabše kot lani, še vedno zadovoljivo
Manjši dobiček, a tudi manjša izguba
KOČEVJE - Primerjava z republiškimi podatki kaže, da so pravne osebe z območja Kočevja, Ribnice, Loškega potoka in Osilnice v preteklem letu ob 1,1-odst. deležu zaposlenih dosegle 0,8-odst. delež prihodkov oziroma odhodkov. “Delež čistega dobička se je v primerjavi z letom 1995 sicer zmanjšal od 0,5 na 0,4 odstotke, vendar se je v primerjavi z republiko lani zmanjšal tudi delež izgube regije od 0,7 na 0,5 odstotka,” je ob predstavitvi rezultatov poslovanja gospodarskih družb z območja kočevske podružnice agencije za plačilni promet v preteklem letu povedala Ljubica Zem-ljak. Čeprav so gospodarske družbe z njenega območja lani zabeležile slab poslovni rezultat, saj so skupaj ugotovile za 445 milijonov in 763 tisoč tolarjev čiste izgube, pa kaže, kot je poudarila Zem-ljakova, da so s kapitalom pokrile 77,4 odstotka stalnih sredstev, z dolgoročnimi viri pa vsa stalna sredstva in še del gibljivih sredstev.
Od skupno 527 pravnih oseb, ki so agenciji predložile bilance stanja in uspeha, je čisti dobiček izkazalo 318 in čisto izgubo 154 pravnih oseb. Saldiran čisti dobiček v višini 180 milijonov in 732 tisoč tolarjev je izkazala le občina Ribnica (129 družb je ugotovilo dobiček in 38 izgubo), čisto izgubo, ki je bila s preko 600 milijoni tolarjev daleč najvišja v Kočevju (177 družb je ugotovilo dobiček in 107 izgubo), pa je lani prvič zabeležila tudi občina Osilnica, saj je eno podjetje (tudi prvič lani!) poslovalo z izgubo, ki je bila večja, kot je znašal ustvarjen dobiček preostalih dveh podjetij.
M. L.-S.
IDOLENJSKI LISTI
OTVORITEV PRENOVLJENE ŠOLE - Za praznik občine Osilnica I. maj so odprli prenovljene in prostore šole v Osilnici. Trak je pni ezula upokojena učiteljica Anica Štimec. (Foto: J. Primc)
Namesto na delo na center po podporo
Med upravičenci do socialnovarstvenih pomoči je vse več mladih - Število socialno ogroženih se ne povečuje - Različna izobrazbena struktura upravičencev
RIBNICA - Med upravičenci do socialnovarstvenih dajatev v ribniški občini seje v preteklem letu v primerjavi z letom poprej povečalo predvsem število mladih, ki iščejo prvo zaposlitev. Ker obubožano ribniško gospodarstvo ne zagotavlja novih delovnih mest, je vse več mladih, ki hodijo namesto na delo na center za socialno delo po podporo.
Po podatkih ribniškega centra za socialno delo, ki pokriva občini Ribnico in Loški Potok, se je
število upravičencev do denarnega dodatka lani povečalo od 125 v letu 1995 na 161, denarno pomoč kot edini vir preživljanja pa je prejemalo 8 občanov oziroma eden manj kot leto poprej. Samo enkrat je denarni dodatek uveljavljalo 62 oseb (7 iz Loškega Potoka), večkrat pa 91 (9 iz Loškega Potoka). Čeprav so imeli zato lani v povprečju na mesec okoli 85 upravičencev do denarnega dodatka in s tem precej več kot leto poprej, ko se je njihovo število gibalo med 60 in 80 upravičenci na mesec, pa po mnenju socialne delavke Ane Andoljšek kljub temu ni moč govoriti, da se je število socialno ogroženih v ribniški občini povečalo. “Število tistih, ki se obračajo po pomoč na center le v skrajni stiski, ko si na noben drug način ne morejo več zagotoviti golega preživetja, ostaja približno enako, povečuje pa se število tistih, ki se poslužujejo
ČISTILNA AKCIJA KOT OPOZORILO
LOŠKI POTOK - Planinsko društvo je letos že drugič organiziralo čiščenje smeti ob glavnih cestah. Udeležilo se jo je nekaj nad 30 članov, večjo udeležbo pa je preprečilo slabo vreme. “Akcija je bila bolj opozorilo vsem, ki odmetavajo razne predmete. Tokrat je bila akcija omejena zgolj na prostore ob cestah. Pobrali smo kar veliko odpadkov, najbrž pa bi morale biti podobne akcije večkrat letno,” pravi predsednik PD Alojz Sterle. Gotovo pa niso samo planinci tisti, ki bi morali skrbeti za čisto okolje. Odpadkov je polno ob cestah in v gozdovih, zato bi morale biti akcije obsežnejše in obvezne za vse.
A. K.
KRESOVI IN TRPEK PRIOKUS
LOŠKI POTOK - Na predvečer 1. maja je zagorelo več kresov po skoraj vseh vaseh, ki rade med seboj tekmujejo, kdo bo napravil večjega. V Retjah so sredi vasi postavili visok mlaj. TVdjjo, da sta bila največja kresova v Šegovi vasi pa tisti, ki so ga planinci napravili pri brunarici pri Mainih. Kljub dokaj kislemu vremenu se je pri kresovih zbralo veliko ljudi in dostojno proslavilo praznik, ki pridobiva na pomenu. Je protest in hkrati trpek opomin, daje dela vse mai\j. Morda je kresovalce motilo, da ni bilo nikogar, ki bi jim lahko povedal kako spodbudno besedo in z njo ustvaril bolj praznično vzdušje.	. ..
A. K.
Osilnica: tri pridobitve za praznik
Odprli prenovljeno šolo, krstili gasilsko črpalko in izročili namenu TV pretvornik
OSILNICA - Prvega maja so v Osilnici praznovali občinski praznik. Slavijo ga v spomin, ko so leta 1363 dobili svojo faro. Ob tej priložnosti so odprli prenovyene šolske prostore, krstili gasilsko črpalko in izročili namenu novi TV pretvornik. Vse tri pridobitve je blagoslovil domači župnik Jože Brilej. Svečanosti se je udeležilo okoli 200 občanov, kar pomeni polovico prebivalcev te ntjjmaiuše slovenske občine, in gostje, poslanec Benjamin Henigman, predstavniki nekaterih občin in upravnih enot (tudi s Hrvaške), desetina gasilcev s hrvaških Pleše idr.
Na osrednji svečanosti je župan Anton Kovač seznanil poslušalce z uspehi občine v teh dobrih dveh letih obstoja in tudi z deli, ki potekajo, pri čemer je še posebno poudaril pomen cestne povezave Osilnice s svetom s cesto, ki je v gradnji od Osilnice preko Borovca in Kočevske Reke. Pohvalil se je tudi z drugimi dosežki, o kate-
rih smo že sproti poročali.
V kulturnem delu proslave so nastopili domači šolarji s petjem, recitacijami, ugankami itd. Trak je prerezala in tako odprla prenovljeno šolo upokojena učiteljica Anica Štimec. Gasilsko brizgalno so krstili in preizkusili na obali Čabranke. Za zaključek pa so na hribu Kostrevec izročili namenu
še novi TV pretvornik, kjer so tudi naprave za telekom (mobitel) in za boljše sprejemanje slovenskih radijskih programov. Žal pa z izgradnjo pretvornika še vedno ni zadovoljivo rešen sprejem slovenskih TV programov za vso občino.
Po svečanostih je bilo še prijateljsko srečanje gostov in domačinov v Fruškovi ograji. Na predvečer praznika so po občini kurili več kresov in ob petju, harmoniki in zabavi preživeli prijeten večer, nekateri pa so ob kresu pričakali celo novi dan.
J. PRIMC
pravice do denarne pomoči kot iskalci prve zaposlitve,” pojasnjuje Andoljškova.
Denarni dodatek je lani prejelo 66 družin in kar 95 posameznikov, med katerimi jih je bila dobra tretjina, ki sicer živijo v matičnih družinah, vendar pa jih starši niso več dolžni preživljati. “Gre za mlade, ki so končali šolanje in iščejo prvo zaposlitev,” pravi Andoljškova in dodaja, da so bili med temi tudi mladi s fakultetno izobrazbo, največ, in sicer kar 20 odstotkov vseh prejemnikov de-
Skupna izjava “ZA”
samoprispevek
KOČEVJE - LDS, SKD, SDS, ZLSD, Neodvisni in Zeleni Kočevja so v začetku tega tedna podpisali skupno izjavo, s katero pozivajo vse občane kočevske občine, naj se v nedeljo, 11. maja, udeležijo referenduma ter glasujejo za uvedbo samoprispevka. “Uspešno izglasovan samoprispevek nam bo omogočil, da bomo v kratkem dobili novo osnovno šolo v Mestnem logu, večnamesko športno dvorano in telovadnico v Stari Cerkvi ter da bodo nadaljuj! načrti občine Kočevje na drugih področjih potekali in se izvajali neovirano po predvidenih progamih,” so zapisali v obrazložitvi poziva občanom, naj glasujejo “ZA” uvedbo samoprispevka. Poudarili so tudi, da bo za izgradnjo vseh treh nujno potrebnih objektov več kot polovico denarja prispevala država in da bo zaradi gradnje teh objektov v Kočevju več dela za gradbenike, lesno predelavo in obrtnike.
M. L.-S.
JAZBINA JE TOKRAT SAMEVALA
LOŠKI POTOK - Slabo vreme in dokaj debela snežna odeja je bila vzrok, da je 1. maja odpadlo tradicionalno srečanje pri lovski koči pod Jazbino. Tu se običajno zbere nekaj sto ljubiteljev narave. Kljub temu pa se je 27. aprila na pot odpravilo nekaj nad 40 planincev. Njih, kot pravijo, ne zaustavi nobeno vreme. Tako so izpolnili svoj program “Dan zvončkov,” žal pa so bili letos zvončki pod dokaj globokim snegom, kije na splošno presenetil ves zadnji teden aprila.
PRAZNIK PONIKEV
PON IKVE-DOBR E POLJE - Na novo urejeno vaško središče bodo odprli v nedeljo, 11. maja, na Ponikvah, hkrati pa bodo proslavili tudi gasilski praznik. Svečanosti se bodo začele ob 9.30. Na novem vaškem središču je nakazana nekdanja vaška luža, zgrajeno je novo avtobusno postajališče in nova kapelica, zasajeno pa je tudi novo okrasno drevje, grmičevje in cvetje. Gasilci in vaščani pa bodo slavili še vaškega in gasilskega patro-na sv. Florijana. Ob tej priložnosti bo zbor gasilskih enot, blagoslovitev kapelice sv. Florjana in posvetitev novega zvona. Izveden bo kratek kulturni program, v svečanosti pa bosta nastopila še pihalni orkester Dobrepolje in folklorna skupina Račna. Na programu je tudi posvetitev novega zvona in žegnanjska pogostitev.
J. P.
narnega dodatka v preteklem letu, pa jih je bilo v starosti od 18 do 21 let. Starejših od 60 let in za delo nesposobnih je bilo vsega le 15 oseb, kar polovica upravičencev do denarnega dodatka pa je bila stara od 27 do 45 let. “Večina med njimi je izgubila zaposlitev zaradi stečajev in že dalj časa prejema denarni dodatek, ker nove zaposlitve ne dobijo, nekaj pa jih je tudi težje zaposljivih bodisi zaradi poklicev, ki jih opravljajo, ali ker gre za Rome ali alkoholike,” pravi Andoljškova in dodaja, da so med upravičenci do denarnega dodatka prevladovali ljudje z osnovno in poklicno oziroma srednjo šolo.
M. LESKOVŠEK-SVETE
DODATNI STROSKI SV. LENARTA
LOŠKI POTOK - V začetku aprila so začeli obnavljati pročelje farne cerkve sv. Lenarta na Taboru. Ko so gradbeniki odstranili stari omet, so se pokazale večje razpoke na južnem delu zgradbe. Statik je ugotovil, da je nujno izvesti postopek iniciranja, obenem pa je našel razpoke na vseh štirih slavolokih v notranjosti cerkve, na katerih je zgrajena kamnita kupola. Projektanti že delajo načrte za sanacijo. Betonirali bodo vezne loke na podstrešju in napravili betonsko vez na celotnem poslopju. Računajo, da bo fasada končana v sredini maja.
A. K.
Mladi o izročilu
7 zbiranjem starih predmetov bodo nadaljevali jeseni
DOBREPOLJE - Za prvomajske praznike so otroci iz vrtca in šole v Kompoljah s svojimi učiteljicami in vzgojiteljicami pripravili na Vidmu najprej zaključno prireditev “Živimo z ljudskim izročilom”, nato pa so v občinski dvorani odprli še razstavo starih predmetov, ki bo trajala do 17. maja. *
Na zaključni prireditvi so v zvezi s temo o ljudskem izročilu nastopili poleg razen otrok še pevski zbor Zagori-ški fantje, citrar Jože Zajc in ljudska pripovednica Ančka Lazar, ki zbira narodno blago in je tudi pomagala šolarjem pri zbiranju in učenju narodnih pesmi, plesov in pripovedk. Eno pripovedko so tudi dramatizirali.
Vodja šole Kompolje Dušica Hočevarje povedala, da so začeli zbirati stare predmete in narodno blago že septembra lani. Zbrano gradivo bodo v besedi in sliki pokazali javnosti tudi v posebni brošuri, posneli pa so vse tudi na video. S to prireditvijo in razstavo pa je zaključen šele prvi del zbiranja gradiva, saj bodo delo nadaljevali tudi prihodnje šolsko leto. Hočevarjeva je poudarila, da so poleg že omenjenih za Uspešno izpeljavo tega projekta zaslužni še učiteljica Jelka Samec, vzgojiteljice Darja Erčulj, Marija Žnidaršič in Meta Hočevar ter Alojz Erčulj, ki je izdelal gajbe, na katerih razstavljajo zbrano gradivo.
J. PRIMC
kJl
Dušica Hočevar

12 MAŠI	1	rl	1 OBČI	1 i
Htoii
6. FLORJANOVA POVORKA NA RAČJEM SELU - Preteklo nedeljo so se zbrali na Račjem selu na dan svojega zavetnika sv. Florijana gasilei iz 21 društev v trebanjski občini. Pred gasilskim domom se je zbralo vsaj okrog 300gasilcev in krajanov, ki so jih domačini gostoljubno pričakali s pecivom in žganjem. Dolgoletni domači gasilec Alojz Park je bo tej priložnosti svečano odprl večnamenski asfaltiran prostor, za katerega je darovala zemljišče Alojzija Šalehar, gasilci pa so vanj vložili okrog 1000 udarniških ur in 22.000 mark. Zahvalili so se vsem donatorjem pa tudi svoji KS in trebanjski gasilski zvezi. Prostor je blagoslovil trebanjski župnik Janez Celar, ki ga je ob tej priložnosti PGD Račje selo zavoljo velikega razumevanja za gasilstvo razglasilo za svojega častnega člana. Dolga povorka s slovensko zastavo in gasilskimi prapori na čelu je zatem krenila na bližnji grič, kjer je v podružnični cerkevi sv. Florijana maševal župnik Janez Celar. (Foto: P. Perc)
». "M* '
KADETI LISCE IZGUBILI S ŠEŠIRJEM
ŠKOFJA LOKA - V drugi finalni tekmi državnega prvenstva so kadeti RK Lisca izgubili tekmo v Škofji Loki z domačim Šeširjem s 25:18 (11:8). Za liščane so bile usodne zadnje minute prvega in začetek drugega polčasa. Ob porazu Celjanov v Ljubljani proti Slovanu ostaja razmerje med finalisti nespre-
Kulturnih spomenikov je na pretek
Vse večje trume turistov spoznavajo, daje v ivanški občini poleg samostana Stična še vrsta drugih prvovrstnih kulturnozgodovinskih objektov, vrednih ogleda
IVANČNA GORICA - Pojmovanje turizma kot gospodarske panoge je v ivanški občini še zelo na začetku, ugotavljajo odgovorni občinski možje, čeravno se dobro zavedajo, da imajo za ta razvoj ugodna možnosti. Samostan Stična, Virske izkopanine in naselje Vir, Jurčičevina, Polževo, dolina Krke so znamenitosti, kijih poznajo že tudi številni tujci, zlasti iz zamejstva; slovenski turisti, privrženci ljubiteljske in tudi bolj elitistične kulture, pa so številni že lahko tudi v živo občudovali najodmevnejše kulturne prireditve, kot so Tabor pevskih zborov, igre na Jurčičevini, Extempore, Kresnik...
Pretok turistov skozi te najpo- prtih vrat. Pogrešajo turistični in-
grad Podsmreka, kjer pa gre po mnenju ivanških Občinarjev za urejanje, ki presega pristojnost občine.	P. P.
membnejše kulturnozgodovinske kraje in dogodke se sicer vsako leto povečuje, a kakšne pretirane koristi nima niti občina niti večina krajanov iz omenjenih krajev. Ivančani razmišljajo, ako bi še povečali reke turistov, zatorej so se odločili za močnejšo turistično promocijo tudi z vključevanjem občične v projekt Kulturna dediščina Dolenjske in Bele krajine.
Še najmanj pa so lahko turistični delavci in Občinarji zadovoljni s prilagajanjem gostinske ponudbe, saj se ta vse prepočasi izboljšuje. Razmišljajo, da bi ponudili gostom več t.i. kmetij od-
formativni center, ki bi bolj povezoval in uskladil ponudbo gostinstva, trgovine in drugih dejavnosti, ki se ukvarjajo s turizmom (ne)posredno. Vse bolj množična prireditev postaja vsakoletni pohod po Jurčičevi poti. Zastaja pa obnova kulturnih in zgodovinskih spomenikov. Prednost pri obnovi naj bi imeli spomeniki neprecenljivih vrednosti, spomeniško že zavarovani in tisti, kjer je že izoblikovana turistična ponudba. Pospešili naj bi obnovo mestnega jedra Višnje Gore in docela uredili središče Stične. Odprt problem ostajata dom na Polževem in
“V NAVZKRIŽNEM OGNJU”
GROSUPLJE- Domicilni odbor aktivistov OF Grosupeljsko - Stiškega okrožja in Društvo piscev zgodovine NOB vabita drevi, 8. maja, ob 16. uri v poslopje kulturnega doma (kinodvorana) v Grosuplju na predstavitev knjige “V navzkrižnem ognju, Grosupeljsko - Stiško okrožje OF 1941 - 1945" avtorjev prof. Milene Vrenčur in prof. Ivana Križnarja. Ob predstavitvi bo mogoče to novo knjigo kupiti po znižani ceni 2.500 tolarjev.
Na Mimi ni prostora za 53 otrok
Starši vse bolj nejevoljni, ker ne vedo, kam z otroki med svojo službo - Delna rešitev za 25 otrok bo selitev varovancev VDC iz stare šole v TVD Partizan
MIRNA - Vodstvo tukajšnje krajevne skupnosti so na prostorske zagate otroškega varstva, v katerega je vključeno 85 otrok, znova opozorili krajani lanskega oktobra, ko so na zborih razpravljali o uvedbi krajevnega samoprispevka. Starši 35 otrok, ki jim zadnja leta ob poskusu vpisa njihovega malčka v vrtec pojasnijo, da jih žal ne morejo sprejeti zavoljo prostorske stiske (lani je bilo takih celo 50!), se s takimi odgovori namreč vse teye sprijaznijo.
PREKOPAVANJA TRGA ŠE NI KONEC - Če le ne bo preveč ponagajalo vreme, bodo delavci sevniške Komunale po besedah njenega direktorju Bojana Lipovška do konca maja končali obnovo vodovoda r starem mestnem jedru (na posnetku na Glavnem trgu). Ko so nedavno končali prekopavanje trga ob polaganju sevniškega plinovoda, so tudi na občini upali, da bo do letošnjega občinskega praznika v novembru trg dobil lepšo podobo, zato so obvestili investitorje, naj bi uskladili svoje posege r ta prostor. Telekom se je pridružil okrog 20 milijonov tolarjev vredni naložbi Komunale in v jarke polagajo še cevi za telefonske kable. Elektro Krško pa zaradi pomanjkanja načrtov in denarja še ne bo “žice" po zraku prelevil v zemeljski kabel to pa pomeni, da prekopavanju trga, žal, še zdaleč ni konca. (Foto: P. P.)
menjeno: vse ekipe so bile enkrat poražene, enkrat pa so zmagale, in bosta o zmagovalcu odločali naslednji koli, saj so vse štiri finalne ekipe (Lisca, Šešir, Slovan in Celje Pivovarna Laško) zelo izenačene in sposobne premagovati druga drugo. Za kadete RK Lisca so dosegli zadetke: Rupret 7, Požek 8, Mlakar in Močivnik po 2 ter Dražetič L Pri Šeširju je bil najučinkovitejši Jeras z 10 zadetki.
Pavla Jarca, letos jasno opredeil, da je nujno povečati zmogljivosti otroškega varstva na Mirni. Še zlasti zato, ker je po najnovejših podatkih za mirnski vrtec letos kar 53 prosilcev, od tega 38 samo iz KS Mirna. Z vodstvom mirnske osnovne šole in z lastnikom doma TVD Partizana so ugotovili, da zmogljivost otroškega varstva v stari osnovni šoli lahko povečajo tako, da delavnice za učence, motene v telesnem in duševnem razvoju, preseliljo v dom Partizana, sedanje delavnice pa preuredijo v prostore za predšolsko varstvo in vzgojo otrok. Skupni stroški preureditve prostorov naj bi brez opreme znašali približno milijon tolarjev, delno jih bo pokrila mirnska krajevna skupnost, ki bo z denarjem, zbranim s krajevnim samoprispevkom, reševala vrtec, trebanjska občina oziroma država
r-.--------o-	— — (Ministrstvo za delo, družino in
ganizirano pospravilo m. Vse kra-	- -	•
jane KS Tržišče in ostale Slovence
Sevnica noče biti spalno naselje
Stari Sevničani ogorčeni na “pup” za staro mestno jedro, ker naj bi na račun parkirnih prostorov vzel tržanom še redke vrtove ■ Stara Sevnica naj bo živ organizem
Zatorej seje svet KS Mirna, po besedah njegovega predsednika
SKRB ZA ČISTO OKOLJE
TRŽIŠČE - Lovska družina Tržišče je pričela s čiščenjem svojega lovišča prva v sevniški občini že pred desetimi leti, in to na pobudo gospodarja LD Slavka Tršinarja. Zadnjo soboto v aprilu je LD Tržišče tako pripravila že tradicionalno čistilno akcijo. Prvo leto je bilo najtežje, saj so se odpadki kopičili že več desetletij.
Problem sanacije so še črna odlagališča ob vaseh, saj se tu nabere ogromno odpadkov, ki jih lovci pri najboljši volji ne morejo pospraviti. Zato pozivam vaščane in ostale prostovoljce, ki jim čista in neokrnjena narava nekaj pomeni,
naj smetišča v okolici svojih vasi samoprispevKom, reševala vrtec, udarniško pospravijo, saj vemo, trebanjska občina oziroma država da proračunskega denarja za or- (Ministrstvo za delo, družino in
socialne zadeve) pa naj bi poskrbeli za preselitev Varstveno-de-lovnega centra (VDC), v katerem je 20 varovancev, v TVD Partizan na Mirni. Po Jarčevih besedah naj bi tako pridobil vrtec prostor za 25 otrok že do letošnjega šolskega leta.
Po izračunih občinskega oddelka za proračun, finance ter gospodarske in družbene dejavnosti bi samo za opremo ene igralnice, brez igrač, potrebovali okrog 2 milijona tolarjev. Občina pa bi morala po normativih, ki jih je izračunalo Ministrstvo za šolstvo in šport, zagotoviti za delo oddelka iz občinskega proračuna še
okrog 5 milijonov tolarjev. Za delo oddelka je pač potrebno zaposliti vzgojiteljico, varuhinjo in sorazmerni del administrativno-tehničnega kadra. Ko bo zgrajen v Trebnjem dom starejših občanov bodo v posebnem prizidku dobili ustrezne prostore tudi varovanci VDC.	p p
naposled pozivam, naj odpadke odlagajo v za to namenjene kontejnerje, saj bomo le tako lahko ponosni na “deželo na aončni strani Alp”.
UROŠ FLAJS, Spodnje Vodale 18, Tržišče
SEVNICA - Te dni, natanko 7. m^ja, se izteka enomesečna javna razgrnitev osnutka prostorskoureditvenih pogojev, t.i. pupa, za pretežno starejši del mesta Sevnica, s^j pup obravnava območje od TVD Partizan do naselja Pod Vrtačo in Florjanske ulice. Na osnutek pupa pa so na žolčni javni obravnavi imeli ntgveč pripomb prebivalci starega mestnega jedra. Ti so izdelovalcu pupa za staro Sevnico, sevniškemu AR projektu, očitali nestrokovnost in prernj^jhen občutek za staro trško jedro, ki da ga spremii^j^jo v spalno naselje, namesto da bi (p)ostal živ organizem.
To tezo sta utemeljevala zlasti stari Sevničan, sicer zaposlen kot občinski “šolski minister”, Jože Maurer in njegova sestra Marica Zadnikar, soproga dr. Marijana Zadnikaija, dogoletnega izvedenca Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, češ da tudi udeležba nas tokratni javni obra-vanavi kaže, kdo ima interes za staro Sevnico, saj so bili prisotni pretežno le stari Sevničani, se pravi ljudje, ki že dolgo živijo v tem delu mesta ali so tod rojeni. Izkušnja novozgrajene Kruleje-vine, stanovanjskega in poslovnega poslopja sredi Glavnega trga
potrjuje to tezo še bolj kot na robu starega mestnega jedra zgrajeno naselje Pod Vrtačo.
Maurerje mnenja, da bi načrtovalec in izdelovalec tega pupa moral mnogo bolj skrbno ohranjati dragocen postor v stari Sevnici, ne pa da kar na vrtovih predvideva nove parkirne površine za jeklene konjičke, namesto da bi za parkiranje avtomobilov predvidel kakšno staro opuščeno poslopje in ga morebiti spremenil v parkirno hišo. Zadnikaijeva je iz moževe dolgoletne prakse in izkušnje izrazila bojazen, da bo naposled, navzlic nasprotovanju
ljudi in stroke, spet prevagala politika.
Lastnik in direktor AR projekta Rajko Androjna je povedal, da razume ogorčenje starih Sevniča-nov, dodal pa je, da bodo skušali pripombe ljudi v največji meri upoštevati ob pripravi predloga pupa. TUdi vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Roman Perčič je poudaril, da javna razgrnitev osnutka pupa še zdaleč ne pomeni nič dokončnega. Dodal je, da so se odločili za domačega izvajalca pupa - AR projekt, ker je domača firma, ki bolje pozna krajevne razmere in ima z njo v dolgoletnih snovanjih posegov v ta prostor ob pripravi ustreznih dokumentov dobre izkušnje. Na naše izrecno vprašanje, kaj meni o tem, da bi naj stara Sevnica dobila parkirno hišo, je Perčič dejal, da to verjetno še nekaj let ne bo uresničljivo.
P. P.
V POMOČ SOKRAJANU V STISKI
BOŠTANJ - Krajevni odbor Rdečega križa je pripravil v nedeljo dobrodelni koncert s številnimi nastopajočimi. Prišli so pevec Vili Resnik, ansambel Patrol, harmonikarja Brane Žibret in Alojz Mrgole s Telč, družina Sergej, Dijana in Ingrid Slapnik, učenci glasbene šole Sevnica, Romana Košir, Silvija Blaževič, Monika Tkalec, Urška Draksler, skupina Micki Mouse, oktet Jurij Dalmatin in duet Škoberne. V celoti so na prireditvi zbrali 147.000 tolarjev. Ker so vsi nastopajoči nastopili brez honorarja, so prireditelji primaknili še 150.000 tolarjev, kot pomoč sponzorjev pa nadaljnjih 100.000, Denar bodo podarili družini Go-letovih iz Šmarčne za nabavo invalidskega dvigala.
A. Ž.
ŠALAMON PRVI SPLEZAL NA LISCO
SEVNICA - Sevniškemu tekaču Pavletu Drobnetu in prijateljem iz športnega društva Orehovo je 1. maja uspelo pripraviti 6. gorski tek na Lisco, na katerem se je pomerilo 116 tekačev. Najhitrejši je bil Mariborčan Igor Šalamon, ki je za pot potreboval 43 minut in 19 sekund, pri ženskah pa je bila s časom 50:28 najhitrejša njegova klubska kolegica Silva Vivod. Od domačih tekmovalcev, članov atletskega kluba Sevnica, je bil Domen Kralj drugi pri mladincih, Jože Jere prav tako drugi pri mlajših veteranih, Marjeta Zalokar s Studenca pa je bila druga pri članicah. (A. Ž.)
ROK SEDMI
TREBNJE - V tretjem krogu državnega prvenstva v kegljanju za dečke in deklice je Novomeščan Rok Kocjančič podrl 386 kegljev in je v skupnem vrstnem redu sedmi, Tfebanjki Nina Miklavčič in Kristina Burger pa sta vsaka v svoji kategoriji osmi. (N. G.)
KLIC V SILI
•	Ali ste v stiski, težavah? Želite zaupni in prijateljski pogovor, strokovno pomoč? Pot za to na Dolenjskem oz. v Posavju je klic na številke 068/322-124, int. 229 Iv torek in petek med 13. in 16. uro), 21-284 ter 068/20-370 (med 19. in 21. uroi.
•	NO\ o MESTO - Otroci in mladostniki, če str zaradi neurejenih družinskih odnosov, težav v šoli, sporov z vrstniki ali česa drugega v stiski in potrebujete nasvet oz. pomoč, pokličite - prisluhnili vam bodo in vam skušali pomagati strokovnjaki Posvetovalnice za učence in starše iz Novega mesta, in sicer na številki 068/341-304 od ponedeljka do petka (med 14. do 15. uro).
•	TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka je 068/44-293.
•	ČRNOMEIJ - Otroci in odrasli, ki ste v stiski, lahko pokličete vsak drugi in četrti torek v mesecu med 19. in 20. uro na številko 068/53-213 ali se oglasite osebno v pisarni v Ulici Mirana Jarca 8.
•	SEVNICA - Otroci in odrasli, ki imate težave ali ste v stiski, lahko pokličete na številko 0608/41-536 vsako sredo med 15. in 16. uro.
Krjavljeve iskrice
TRIJE KORAKI - Po mnenju občinskega svetnika Nikolaja Erjavca bi ivanška občina lahko naredila, razvojno gledano, tri korake naprej, če bi se županstvo pogovarjalo s podjetnikom Igorjem Akrapovičem, in ne z Lazarjem. s “crknjenimi firmami”. Odgovor ivanškega župana Jerneja Lampreta, da ne pozna Akrapoviča, je Erjavca “podkuril”, da je takoj zabrusil, da je že županstvo zaman spraševal, kje ima občina zazidljiv prostor za ^podjetnike, zato je jasno, zakaj odhaja Akrapovič iz občine.
SVETNIŠKI OPOMIN - Svetnik Igor Bončina (SDS), ki jemlje politiko tudi na lokalni ravni hudo zares, je ostro opozoril zavoljo vzvišenega, nespoštljivega odnosa študentko novinarstva, ki je prišla na sejo ivanškega občinskega sveta tolmačit načrte Borštnikovega mirovnega centra na Krki, naj se zaveda, da ima opraviti - s svetniki!
Trebanjske iveri
KRJAVELJ - Na prvomajskem srečanju na Debencu se je Krjavelj iz Modre kronike lahko hvalil, da mu je zbrana množica bolj ploskala kot govornikom pred njim, čeprav sta bila med temi celo ombudsman Ivo Bizjak in novi trebanjski župan Lojze Metelko, ki pa sta bila oba zelo kratka. Kaj bi šele bilo, če bi “nakladala”, kot so tudi na tem mestu počeli politiki nekoč. Gotovo pa je imel Krjavelj mnogo lažje delo, da je do solz nasmejal ljudi s svojim aktualnim “notranjepolitičnim pregledom”, pri čemer se ni ognil niti Drnovškovi mrcini Arturju.
ENOLONČNICA - Trebanjski plavalni ultramaratonec, že kar legendarni Martin Strel (na posnetku), je bil na Debencu z mislimi že pri Rokovskem prelivu, z žlico pa še globoko v - enolončnici. (Foto: P. P.)
Sevniški paberki
STARI GODBENIKI BI IM ELI SVOJO GODBO - Tbjnik sevniškega PGD Silvo Osovnikar je prepričan, da bi stari godbeniki, ki niso več aktivni v zdajšnji Delavski pihalni godbi pri PGD Sevnica, radi imeli svojo godbo. Z Osovnikarjem pa ne soglaša Janez Hohkraut, eden mlajših iz nesojene godbe veteranov, ki bi se zadovoljili tudi z odpisanimi inštrumenti. Ni jasno, zakaj glede tega nista na isti valovni dolžini sicer dobra znanca Silvo in Janez: ali zaradi tega, ker Janez ne bi bil rad starejši, ali pa zato, ker preprosto ne bi rad sedanjim obe-tavnim sevniškim godbenikom povzročal neprijetnih občutkov...
KAMERA ODKRIVA - Sevniška občina je družno s krajevnimi skupnostmi, Komunalo in Dinosom tudi letos pripravila odvoz kosovnih odpadkov. Čeprav so krajane, kot je povedal vodja oddelka za okolje in prostor na sevniški občini Roman Perčič, obvestili na krajevno običajen način, da je potrebno pripraviti kosovni odpad na določene kraje do 21. aprila, ker se tovornjaki Dinosa in Komunale ne bodo vračali na očiščena mesta, se očitno ponavlja stara zgodba. Odpadkov je (pre)več (posnetek je iz Šentjanža), zato bodo kupi razne šare najbrž spet nekaj časa “v okras" tudi po prvomajskih praznikih.
Krške novice
MINISTER NA OBISKU -Minister Metod Dragonja je bil v začetku aprila v Krškem. Pred tem se ni govorilo, da bo prišel sem na obisk. Tudi tistega dne, ko je že bil v mestu, o tem niso sporočili ničesar. Skratka, ministrov obisk je potekal v strogi tajnosti. Vseeno seje izvedelo, da se je Dragonja v Krškem sestal s predstavniki Vidmovega češkega lastnika. Včasih so Čehi pogosto hodili v ministrovo pisarno, zdaj minister prihaja k njim v tovarno. Ali to pomeni, da ima Slovenija še kaj besede, ko se odloča o usodi krške tovarne celuloze in papirja?!
DIŠI PO VIDMU - Krčani so prepričani, da so včasih njihovi nosovi začutili Vidmovo celulozo v zraku le ob nizkem zračnem pritisku in da je zdaj vonj “po kavi” v zraku kar zmeraj. Meščani so v skrbeh, ali da lastnik tovarne dosti za krško okolje ali se požvižga na vse. Vsekakor bodo še vprašali, kako se obnaša češki Videm. Vprašanje bo še posebej neznosno, ker bo tovarni že letos poleti poteklo obratovalno dovoljenje.
ZUPAN - S Češkega so sporočili, da so tam opazili človeka, ki je na las podoben krškemu županu in se je na Češkem zadrževal pet dni na povabilo tamkajšnjih lastnikov krške tovarne celuloze in papirja. Ker krškega župana pogosto vodi pot izven Posavja, je mogoče celo res bil osebno na Češkem. Navsezadnje tudi ne bi bilo nič čudnega, če bi po številnih obiskih pri germanskih pobratimih kdaj zavil še med slovanske brate.
Novo v Brežicah
OD PLAČE - Tudi posavski novodobni kapitalisti so zelo sposobni. Kako “brihtni” so ti delodajalci, kaže tudi kričeč primer s posojili. Neki zasebnik je hotel na vsak način čim bolj ožeti svoje delavce. Da bi bilo vse skupaj vendarle videti lepše, je delavcu priznal zasluženo plačo, vendar je od nje potem trgal, kolikor mu je narekovala podjetniška pamet. In kaj mu je trgal od plače? Zneske za posojilo, ki ga delavec sploh nikoli ni imel. Se dobro, da iznajdljivi podjetnik ni naprtil delavcu svojih alimentov.
NA VELIKI NOGI - Nekda-
nji poslovni vrh Agrarie si ni vzel ničesar, kar mu ne bi pripadalo. Vodstvo Agrarie je samo nekoliko slabše gospodarilo in živelo na veliki nogi. Lepo se sliši, kajneda?
POSOJILA OFICIRJEM -
Nekdanje vojaško območje v Slovenski vasi znameniti TRZ je videti še zmeraj precej nedotaknjen. Slovenski podjetniki ga še niso uredili, ker za to nimajo dovoljenja niti ne denarja. Thko se lahko zgodi neverjetno. In sicer, da bodo oficirji nekdanje zvezne armade dobili slovenske državne ali občinske kredite za obnovo svojih nekdanjih brežiških stanovanj, ki sojih leta 1991 razbili in zapustili, medtem ko slovenskim podjetnikom Slovenija ne bo pomagala s posojili, da bi naredili delavnice v zapuščenem TRZ v Slovenski vasi.
POSAVJE ODPIRA OBNOVLJENO TRGOVINO
BREŽICE - Posavje trgovina, d.d., Brežice bo v sredo, 14. maja, ob 10. uri v Brežicah na Cesti prvih borcev 35 odprlo prodajalno Dom. Omenjeni market, ki torej v teh dneh odpira vrata, bo posloval v prostorih nekdanje trgovine Železnina, katerih obnovo končujejo v teh dneh.
W M
tz
brežiSke porodnišnice j
V času od 12. do 23. aprila so v brežiški porodnišnici rodile: Kristina Lukež iz Brežic - Bri-no, Andreja Bajs iz Črešnjic -Brigito, Fatmire Gjoshi iz Brežic - Jehono, Lili Regali iz Sp. Starega Grada - Lucijo, Ljubica Muharemovič iz Šenkovca -Zlatana, Snežana Micič iz Krškega - Ado, Andrejka Jazbin-šek iz Sevnice - Jasmino, Marinka Šušterič iz Krškega - Klaro, Majda Tovornik iz Reštanja
-	Moniko, Milena Virč s Čateža
-	Jurija, Simona Berk iz Krmelja - Tino, Vesna Selak iz Brežic
-	Loreno, Ivanka Černelič-Ju-
rečič iz Podbočja - Lovra, Anita Hržica iz Dobove - Anžeta, Melita Ferenčak z Bojsnega -Janjo.	Čestitamo!
Mi* IZ NAŠIH OBČIM MM*
Dane Mižigoj
SOLA NA OBISKU
Na radiu ^režice poteka ob četrtkih oddaja Sola na obisku. Povabljeni smo bili tudi mi. Na obisk smo šle učenke Anja Zevnik, Jožica Petan iun Nina Romih. Najprej smo predstavile našo šolo. V drugem delu smo podrobneje orisale delo dranc 1 o-lutkovnega krožka. Vmes smo se pogovarjale z voditeljico oddaje gospo Jelico Koršič. Za popestritev je poskrbela glasba učencev naše šole. V začetku smo imele tremo, vendar je kmalu minila. Ko smo končale, smo si oddahnile, kajti za nas je bila to prava pustolovščina.
NINA ROMIH, 6.r.
OŠ Globoko
SEAT TUDI V KRŠKEM
KRŠKO - V petek, 9. maja, ob 10. uri bo na Česti krških žrtev 135c v Krškem Job avto Puntar slovesno odprl avtosalon SEAT, v soboto od 8. ure pa bo dan odprtih vrat.
Vodovod je po 50 letih lahko slab
V brežiški občini se dogaja, da se inšpektorji raje ognejo vodovodu, kot bi vzeli v pregled njegovo vodo - Za 100 km 5 milijonov mark - Svetniki o vodovodih
BREŽICE - V Brežicah opozarjajo, da je precej vodovodov v občini slabih. Dogaja se, da se v posameznih primerih inšpektorji raje ognejo vodovodu, kot bi vzeli v pregled njegovo vodo. Brežičani glede tega ne obtožujejo inšpekcije, ampak so se zamislili nad tem, kaj teče po vodovodnih ceveh v brežiški občini. Ob tem opozarjajo, da se obetajo težki časi vaškim vodovodom, ki nimajo pravega gospodarja, saj ti vodovodni sistemi lahko nekega dne odnehajo.
Osrednje javne vodovode v brežiški občini upravlja KOP, kije za zdaj edino javno podjetja za te zadeve. Za številne vaške vodovode skrbijo krajevne skupnosti, vaški odbori in podobni upravljalen Razmere, ki so tako nastale z leti, so, milo rečeno, zaskrbljujoče, o čemer govorijo tudi nekateri podatki, ki jih je posredovala brežiška izpostava Vodnogospodarskega inštituta Ljubljana. Po teh podatkih bi morali v brežiški občini v nekaj naslednjih letih obnoviti 50 do 100 km obstoječih vodovodov, za kar bi potrebovali
3 do 5 milijonov mark.
Majhni vaški vodovodi že vsa leta praviloma obratujejo, ne da bi njihovi upravljalci pri tem zbirali denar, nujen za sprotna in občasna večja popravila _ , .
Taki vodovodni sistemi, od katerih so nekateri stari tudi več kot 50 let, so zaradi dosedanjega slabega vzdrževanja že precej dotrajani. Predvsem pa so dragi, saj pri nekaterih letni stroški popravil nekajkrat presegajo letni izkupiček za prodano vodo.
Zaradi navedenih in še drugih
KINOLOŠKI DAN NA TRŠKI GORI - Lovsko-kinološko društvo Posavje Krško, ki združuje rejce in vodnike lovskih psov Posavja, je zadnjo soboto v aprilu pri Lovskem domu Jožeta Jurečiča na Trški gori nad Krškim organiziralo telesno ocenjevanje lovskih psov. Tokrat so kinološki sodniki ocenili rekordno število psov, preko 100, opazno pa je tudi popravljanje kvalitete psov, predvsem jamarjev in šarivcev, medtem ko kakovost ptičarjev in goničev zaostaja. Sodniki so negativno ocenili redke pse, a le zaradi dednost nih napak, kar pa je tudi namen ocenjevanja, saj lovce zakon o varstvu, gojitvi in lovu lovce zavezuje, da morajo biti psi čistokrvni in lovski. (Foto: T. G.)
ZDOLE IMAJO GRB
ZDOLE - Krajevna skupnost Zdole je ob krajevnem prazniku predstavila grb, delo akademskega slikarja prof. Alojza Konca iz Sevnice. Osnovna zamisel novodobnega grba se opira na poimenovanje Zdol iz leta 1239 kot Villa in Monte suppani Santi Georgii oziroma Vas na hribu župnije svetega Jurija s strani takratnih lastnikov salzburških škofov. Vsebina grba zajema tako naravne kot arihtekturne značilnosti Zdol.
PRIDNI KUHARJI
BOHOR-Kdor je bil v nedeljo zjutraj v skrbeh, ali bo dobil v koči na Bohorju kaj za pod zob, si je lahko pozneje na planini oddahnil. Čeprav v bohorski planinski koči preurejajo in posodabljajo kuhinjo, je oskrbnik koče s svojo pridno ekipo delal sto na uro, tako da so žejni in lačni prišli na svoje tudi po tistem, ko so že izpraznili svoje lastne potovalne zaloge. Bohorska planinska koča tudi sicer še naprej pripravlja skoraj vse dni v tednu svoje pregovorne dobre enolončnice in nedeljska kosila.
dejstev v Brežicah načrtujejo, naj bi vaške vodovode njihovi upravljalci prepustili komu drugemu. Trenutno je edina javna služba, ki upravlja z javnimi vodovodi, KOP Brežice, kot rečeno. KOP je izmed vseh upravljalcev vodovodov v občini edini doslej odvajal od vodarine zakonsko predpisano takso, ki se usmerja v gradnjo vodovodov in kanalizacij. Ali bo potemtakem KOP tisti, ki bo v prihodnje skrbel za vse vodovode v občini, se še ne ve. Verjetno je, da bo, saj ustrezne koncesija za to podeljuje država. Vsekakor bodo v Brežicah v naslednjih dneh govorili tudi o teh rečeh, med drugim bodo o zadevi razpravljali predvidoma občinski svetniki na ponedeljkovi seji, ko bo govor o oskrbi s pitno vodo in o kanalizaciji.
M. LUZAR
KDO VE, S KOLIKŠNO HITROSTJO PO KOSTANJEVICI? -Kdor se v Kostanjevico pripelje z Oštrca, je lahko kar malo v dvomih, koliko naj peljejo čez Kostanjevico, saj le na tej vpadnici tabla označuje obvezno vožnjo 30 km/h. Glede na hitrosti voznikov sicer velikih dvomov ni, prav pa bi bilo, da bi takšno omejitev namestili na vse vpadnice. Cesta in mostovi namreč bolj kotne dovoljujejo le hitrosti, ki jih dosegajo vprežni vozovi. (Foto: T. G.)
PRAZNIK STAREJŠIH KRAJANOV V BRESTANICI - V nedeljo, 13. aprila, so krajani Brestanice, stari nad 70 let, praznovali tradicionalno 20. srečanje in v gostišču Ribnik se jih je zbralo kar 117. Prijetno vzdušje, okrašene mize, domače pecivo aktivistk itd. je dvignilo razpoloženje. Harmonikar Pribožič je razveseljeval z domačimi pesmimi in ostali so radi sodelovali. Mladi člani RK iz OŠ Brestanica so pripravili kulturni program. Udeleženci srečanja so skrbno sledili govoru predsednice KORK Brestanica Cvetki Kinčič, predsednici Območne organizacije RK Krško Meti Ha-bicht, predsedniku KS Brestanica Zvonetu Šerbcu in predsednici DU Minki Zalokar. Pripravili smo tudi srečelov ter nagradili nastarejša udeleženca 95- letno Antonijo Malus in 91-letnega Maksa Jevšnika. Vsem darovalcem materialnih dobrot se lepo zahvaljujemo. (Odbor KO RKS Brestanica)
Anton Janc
Namenski šolski sklad za brežiške dijake
Koristna pobuda
BREŽICE - Iz srednje šole Brežice, ki jo obiskuje približno 550 gimnazijcev in 800 dijakov ekonomsko-tr-govskega programa, izhajajo številni uspešni športniki, gospodarstveniki in drugi strokovnjaki, ki jim je uspelo ob požrtvovalnosti profesorjev in staršev prebroditi težave, ki pogosto zavirajo razvoj nadarjenih.
Svet staršev in učiteljski zbor sta se odločila, da ustanovita šolski sklad gimnazije Brežice, ki bo z denarno pomočjo, ki jo bodo v sklad prispevali starši, pravne in fizične osebe ter drugi (razen političnih strank), zviševal standard pouka in še povečeval uspešnost učencev. S tem denarjem bo šola nabavljala nadstandardno opremo.
“Gimnazija ima za standardni nivo sicer zagotovljena sredstva iz državnega proračuna, vendar profesorji ugotavljajo, da bi lahko na številnih področjih, na primer v športu, matematiki, fiziki in drugod, dosegli še večje uspehe. Prav zato smo se odločili za sklad, ki ga dovoljuje tudi zakon o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja, takšno obliko zbiranja sredstev pa so vpeljali še na dveh šolah v Sloveniji,” pravi predsednik upravnega odbora Anton Janc in poudarja, da bo imel vsak donator možnost vplivati na to, za kaj se bo denar porabil, na ta način pa bi prišla podjetja tudi v stik z dijaki, ki se bodo morda kasneje zaposlili prav pri njih.
T. G.
VLADNA DELEGACIJA SE JE ZGUBILA
KRŠKO - Tisti, ki so zaradi slabega zdravstvenega stanja prisiljeni kakšno urico preživeti v krškem zdravstvenem domu, imajo kaj videti, čeprav se vodstvo doma trudi, da bi pozornost pacientov v čakalnici preusmerila na televizijo, kjer občasno predvajajo kakšno videkaseto. Prostorska stiska, ki vlada na 1.500 kvadratnih metrih doma, je več kot arhitektonsko čudo: zaradi potreb pacientov in zdravstvenega osebja se namreč vztrajno krči prostor za čakalnice, stranišča, hodnike, vse skupaj pa je prepleteno s kar 260-erimi vrati. Ni torej čudno, da je delegacija ministrstva za zdravstvo, ki se je pred časom mudila v tem domu, izgubila. Niso namreč upoštevali priporočila direktorja, da bi pri ogledu doma za sabo puščali vrvico, tako kot je to naredila Ariadna v Mino-tavrovem labirintu.
T\irizem na Bohorju, zakaj pa ne?
Po oddih na podeželje
Sožitje bo organiziralo dva kluba
V Kostanjevici in na Senovem, kamor bodo s kombijem pripeljali varovance, ki se sicer ne morejo uključevati v katero od ustanov - Društvo sicer zelo aktivno
DOBROVA - Med hišami na Bohorju, ki jih ni prav veliko, je tudi Perkova turistična kmetija na Dobrovi, Kmečki turizem Perko. S strmine na nadmorski višini 660 m so Perkovi povezani z dolino s kar dobro cesto, po kateri kljub hribu lahko pripeljejo tudi avtobusi. V hiši je tudi telefon.
V Perkovem hlevu je precej živine. To je razumljivo, saj je od 32 ha, kolikor meri kmetija, približno polovica travnikov. Perkovi poleg mesnin, ki jih zagotavljajo polni hlevi na kmetiji, ponudijo gostu med drugim tudi sadje, ker imajo ob domačiji posajene hruške, breskve, marelice in še kaj. Sadno drevje tu na višini raste zdravo, vendar je letos nekoliko pozeblo in bo zato zlasti pridelek marelic najbrž majhen. Če obiskovalci Perkovega planinskega hotelčka slučajno niso preveč zagreti za kukanje v hleve ali opazovanje sadovnjakov, lahko stopijo dol do ribnika, kjer lahko namočijo trnke. Poleg ribolova jih poleti lahko razvedri med drugim jahanje konj, česar pa si niti največji pustolovci verjetno ne bodo privoščili pozimi. Tudi zima je na Bohorju lahko lepa na smučeh, o čemer se je prepričalo že nekaj oddiha zeljnih obiskovalcev Perkove kmetije.
Robi Perko, kije zrasel na tej kmetiji in se začel od staršev učiti tudi tega, kako poskrbeti za turiste, je skupaj z drugimi družinskimi člani očitno kar kos vsej stvari. Glas o hiši je šel verjetno že daleč v dolino, saj je cesta do domačije kar uglajena. “Kmetija, gozd, turizem je nekaj: bogat od tega ne moreš biti, živeti pa se od tega da,” je povedal Robi.
L. M.
KRŠKO - Društvo Sožitje Krško, ki združuje duševno prizadete osebe iz občine Krško, je z aktivnim delom že občutno izboljšalo in olajšalo življenje svojih varovancev, z aktivnostmi v letošnjem letu pa bodo dali poseben poudarek tudi prizadetim iz obrobnih krajev občine in tistim, ki se iz kakršnihkoli razlogov ne morejo vključiti v katero od ustanov, kot so varstveno-delovni center, šola ali vrtec. Organizirali bodo namreč kluba v Kostanjevici in na Senovem, kamor bodo varovance s kombijem vozili enkrat tedensko.
Kot pravi predsednik društva Dane Mižigoj, bodo sicer tudi v letošnjem letu nadaljevali aktivnosti, ki jih varovanci in njihovi starši poznajo iz preteklega leta. Tako so lani obiskali vse varovance po domovih zaradi počutja in zdravstvene nege, pripravili so štiri srečanja, na katerih se starše seznanili s predpisi, ki zadevajo varovance, z dolžnostmi države do njih in z vključevanjem varovancev v posebne oddelke vrtcev, šol in varstveno-delovnih centrov,
nudili so pomoč pri letovanju in si prizadevali, da bi se lahko čimveč družin udeležilo seminarjev. Sicer pa Sožitje Krško zelo dobro sodeluje z ostalimi ustanovami v občini, z zvezo Sožitje iz Ljubljane in tudi s podjetniki, obrtniki in podjetji, ki so s finančno podporo omogočili izvajanje obsežnega programa.
Občnega zbora društva, ki je bilo 19. aprila v gasilskem domu Veliki Podlog, se je udeležil tudi predstavnik republiške zveze
Sožitje, ki je pohvalil aktivno delo društva in zagnanost vodstva s predsednikom Danetom Mižigo-jem na čelu, staršem pa je priporočil, naj bi se v večjem številu naročili na list Naš zbornik, saj lahko tudi tako sproti spremljajo novosti, ki zadevajo varovance.
T. G.
Robi Perko
V	Danfossu poskusna proizvodnja
V	novi hali črnomaljskega podjetja Danfoss Compressors je leto dni potem, ko sojo začeli
graditi, stekla poskusna proizvodnja • V letošnjem letu 250 novih delovnih mest
KOREN NOVI PREDSEDNIK DKD POSAVJA
KRŠKO - Društvo kadrovskih delavcev (DKD) Posavja deluje že 15 let, zlasti pa skrbi za informiranje, izobraževanje in izmenjavo izkušenj kadrovskih delavcev. Na zadji skupščini DKD Posavja so sklenili, da v svoje vrste privabijo nove člane, posebej še zaposlene v raznih zasebnih podjetjih, saj je velikih podjetij, na katerih je še pred nekaj letih temeljilo posavsko gospodarstvo, vse manj. Na skupščini DKD Posavja so razrešili dosedanjega predsednika društva Lada Močivnika, diplomiranega psihologa, vodjo kadrovske službe v sevniški Lisci, in se mu zahvalili za njegovo uspešno delo. Za novega predsednika DKD pa izvolili so izvolili diplomiranega pshihologa Antona Korena, direktorja sevniške območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje.
ČRNOMELJ - 6. maja lani je črnomaljski Begrad pričel z gradnjo 14.400 kv. metrov velike proizvodne hale tovarne Danfoss Compressors in 28. aprila letos je v njej že stekla poskusna proizvodnja. Kljub temu daje bil rok za gradbena in instalacijska dela zelo kratek, pa je, kot je dejal direktor Danfossa Leopold Panjan, Begrad kljub hudi zimi pravočasno in kakovostno opravil svoje delo.
Naložba v proizvodnjo novih obsegu izvoza lani uvrstila na 30.
kompresorjev znaša 60 milijonov DEM. Od tega je samo nova proizvodna hala vredna 22 milijonov DEM, znaten delež denarja pa je bil namenjen tudi ekologiji. V starem delu tovarne Danfoss naredijo na dan po 5.000 hermetičnih kompresorjev za hladilno-zamrzovalno tehniko, v novih pa jih bodo septembra, ko bo stekla proizvodnja s polno zmogljivostjo, proizvedli prav toliko. A 10.000 kompresorjev na dan ali 2 milijona na leto je zgolj sedanja tehnološka zmogljivost opreme. Po Panjanovih besedah predvidevajo, da bodo že spomladi prihodnje leto z dodatno opremo v novi hali povečali proizvodnjo za dodatnih milijon kompresorjev na leto. Tako kot že sedaj pa bodo tudi vnaprej 95 odst. proizvodnje prodali na tuje. Ostalo pokupita Gorenje Velenje in LTH iz Škofje Loke.
Danfoss Compressors, ki je največja tovarna v črnomaljski občini po številu zaposlenih ter največja v Beli krajini glede na promet, je imela v lanskem letu 74 milijonov DEM prometa in 3 milijone DEM dobička ter se je po
mesto v Sloveniji. Vendar je to podjetje, ki je v 100-odstotni tuji lasti, vodi pa ga izključno domač
kader, tudi eno od tistih, ki so v zadnjem času največ na novo zaposlovali. Medtem ko so lansko leto zaključili s 300 zaposlenimi, jih je bilo konec aprila že 440, do konca septembra pa naj bi se jim pridružilo še 110 delavcev. Direktor Panjan je zatrdil, da bo nove delavce moč dobiti v Beli krajini.
M. BEZEK-JAKŠE
Ali res ni dovolj dela?
V črnomaljski in semiški občini je okrog 1.500 iskalcev zaposlitve. Brezposelnost je 22-odstotna, kar bi bil lahko že razlog za alarm. Toliko bolj, če vemo, da je skoraj tretjina tistih, ki so na cesti, mlajših od 26 let.
Toda zamisliti bi se veljalo tudi ob drugem podatku: na območju črnomaljskega urada za zaposlovanje dela legalno, torej z delovnim dovoljenjem ali pogodbeno, 156 tujcev. So dela, ki jih opravljajo, res takšna, da bi bilo za Slovence podcenjevalno, če bi se jih lotili? Iz dolgega seznama poklicev, ki jih opravljajo tujci, tega ne bi bilo moč sklepati, saj prevladujejo delavci s IV. stopnjo izobrazbe, 16 pa jih ima celo VI. ali VII. stopnjo izobrazbe. Šo morda tisti, ki tujcem podaljšajo delovno dovoljenje, jim ga odobrijo za štiri mesece ali na novo ali jim dovoljujejo pogodbeno delo, do njih preveč velikodušni? Zagotovo bi vsak, ki zaposluje tujce, povedal svojo zgodbo o tem, kako je iskal delavce in
kako se je končno odločil, da jih uvozi.
Veliko takšnih zgodb je bilo že slišati, najnovejšo pa je tik pred praznikom dela javno povedal eden izmed uspešnih črnomaljskih podjetnikov. Na zavodu za zaposlovanje je imel razpis za šest delavcev, a zanimanja za njegovo ponudbo ni bilo. Tisti, ki so se že oglasili pri njem, pa so prosili le za njegov podpis pod izjavo, da jih delo v njegovi delavnici ne zanima. Vendar podjetnika priganjajo roki za dokončanje izdelkov, zato delavce potrebuje takoj in ne more čakati na dobro voljo tistih, ki bi bili morda kdaj le pripravljeni poprijeti za delo. Ostane mu torej le ena pot: delavce bo prisiljen uvoziti iz Hr\>aške. V naslednjem poročilu o tujih delavcih v črnomaljski in semiški občini pa bo morda še kakšen tujec več, pa tudi kakšno začudeno vprašanje več, zakaj delodajalci raje ne zaposlijo domačinov.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
HALA ZGRAJENA V ENEM LETU - Pred natančno letom dni je črnomaljsko podjetje Begrad začelo r Črnomlju graditi 14.400 kv. metrov veliko proizvodno dvorano podjetja Danfoss Compressors. To je bilo, če odštejemo gradnje cest, eno največjih gradbišč v Sloveniji. V začetku prejšnjega tedna pa je v novi hali že stekla poskusna proizvodnja. Ob tem ni nezanemarljivo, da so ali še bodo r Danfossu letos na novo zaposlili 250 delavcev. (Foto: M. B.-J.)
Delavcem je najtežje pri majhnih
Sindikat o gospodarski in socialni krizi - Prijavljenih 6.300 brezposelnih - Na delo čakajo po dve leti - Konferenca o brezposelnosti in novih delovnih mestih
NOVO MESTO - “Upajmo, daje kriza dolenskega gospodarstva že dosegla najnižjo točko. Če se bodo izgube, stečaji, ukinjanje delovnih
nije dobi v obliki padavin izpc neba od 20 do 50 kg žvepla, odvi
mest še nadaljevali, ne bo več rešitve,” pravi Jože Miklič, sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Dolenjsko. “Velike izgube v industrije, gradbeništvu in prometu ter oklic stečajnih postopkov v večjih podjetjih so imeli za posledico ukinitev skoraj 1000 delovnih mest.”
Konec lanskega leta je bilo v novomeški, trebanjski, šentjernej-ski in škocjanski občini zaposlenih okoli 29.000 ljudi; zaposlenost v gospodarstvu seje zmanjšala za 3,6 odst., v negospodarstvu pa povečala za 3 odst. Konec lanskega leta je bilo na novomeškem Zavodu za zaposlovanje, ki deluje tudi za območje Bele krajine, prijavljenih okoli 6.300 brezposle-nih ljudi, kar je 4 odst. več kot leto
poprej. Število brezposelnih še nikoli ni bilo tako veliko in se ne zmanjšuje. Povprečna čakalna doba na zaposlitev je dve leti. Kar 70 odst. vseh novih zaposlitev pa je za določen čas, kar pomeni stalen in velik pritisk na te ljudi, poleg tega pa, če delavci, zaposleni za določen čas, ostanejo brez dela, nimajo pravic do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje.
BORZNI KOMENTAR
Sanjski zaslužki špekulantov
Za nami je še en borzni teden, v katerem so bili najrazburljivejši trenutki brokerjev, investitorjev in borznih špekulantov tisti, ki so jih le-ti preživljali med pr\’omajski-mi prazniki doma, v hribih ali na morju. Dokler realni povprečni dnevni obseg borznega prometa (to je brez prijavljanja aplikacijskih poslov) ne bo bistveno presegel 200 milijonov tolarjev, do takrat je zastonj upanje, da smo na pragu novega poleta cen delnic, ki ga večina delničarjev čaka, že od uvedbe slavnih skrbniških računov za investitorje iz tujine.
Kako trg vrednostnih papirjev še vedno težko pričakuje kakršnekoli novice v zvezi s tujimi investicijami v domače delnice, se je izkazalo ob zadnji tiskovni konferenci Dolenjske banke. Takoj ko se je izvedelo, da se za nakup paketa njenih delnic zanima po velikosti tretja japonska banka Daivva, je tečaj njenih delnic poskočil skoraj na 16.000 tolarjev. Novica o tujem kupcu je bistveno bolj vplivala na ceno kot objava dobrih poslovnih rezultatov v lanskem letu ter še vedno daleč podcenjena tržna cena delnice glede na njeno bilančno vrednost po zadnjem zaključnem računu.
Več kot so lahko sanjali, so zaslužili tudi redki špekulanti, ki so špekulirali s ceno nakupnih bonov Banke Slovenije Njihova cena namreč praviloma raste v
skladu s pričakovanji o čim večji razliki med padanjem tečaja nemške marke in rastjo domače inflacije v posameznem mesecu. Tudi največji optimisti niso pričakovali, da bo aprilska rast domačih cen večja za 1,2 do 1,3 odstotka. Objava 2-odstotne aprilske inflacije je ceno nakupnih bonov pognala od 3.000 na več kot 6.000 tolarjev za enoto.
Razočaranje tega tedna so gotovo doživeli lastniki Petrolovih delnic. V ponedeljek je bilo prvič z njimi mogoče trgovati uradno na borznem trgu v okviru najbolj prestižne A kotacije. Na žalost je bila pn i dan trgovanja njihova cena kar za 2.000 do 6.000 tolarjev nižja od nekaj dni starejših cen, ki so se oblikovale na črnem (izvenborznem) trgu. Tokrat so kratko potegnili špekulanti, ki so Petrolove delnice še pred nekaj dnevi na črno kupovalipo 19.000 in celo 23.000 tolarjev. Značilnost trgovanja z vsemi ostalimi vrednostnimi papirji so bili, kot sem že omenil: skromni prome-ti, konstantni tečaji, ki so po navadi raje celo rahlo padajoči, ter upanje na čudež. Tega naj bi na borzo prinesti ponovni nakupi tujcev, takoj ko jim bodo državna administracija in domače banke to omogočili.
IZTOK PLUT
Dolenjska borznoposredniška družba, d. o. o.
Glavni trg 10, 8000 Novo mesto Tel. 068/323-553, 323-554, fax 323-552
“Denarna nadomestila dobiva le tretjina brezposelnih, dve tretjini pa se jih preživlja na neurejen način,” pravi Miklič. Zato je tudi precej zaposlovanja na črno. Nasploh je socialna stiska ljudi vse hujša, saj veliko podjetij zamuja z izplačili plač, v podjetjih, ki so šla v stečaj, pa so delavci ostali brez treh do šestih plač.
Medtem ko je bilo včasih za sindikate največ dela v večjih podjetjih, je sedaj za zaposlene najtežje pri manjših delodajalcih, zlasti pri raznih novopečenih, povzpetniških in oderuških podjetnikih. O poglabljanju socialne krize govori tudi podatek, da je območna sindikalna organizacija lani dala premostitveno posojilo po 35 tisočakov kar 732 članom, med temi pa so 70-im to posojilo v skupni višini 2 milijona tolarjev odpisali, ker ga niso mogli vrniti. Brezplačne pravne pomoči pa se je lani poslužilo okoli 3.000 delavcev. Poleg pravnih nasvetov je najpogostejša oblika sindikalne pravne pomoči zastopanje članov pred sodiščem zaradi uvedenih
• V območni organizaciji pripravljajo skupaj z drugimi sindikalnimi organizacijami na širšem Dolenjskem v tem mesecu konferenco o problematiki brezposelnosti in odpirapju novih delovnih mest. “Na konferenci pričakujemo tudi ministra za delo Toneta Ropa,” pravi Miklič. “Do-Icnjska je od države povsem pozabljena in odripjena. Sredstva za ohrapjapje delovnih mest in odpi-rapje novih so bila za Dolepjsko zelo pičla. Če bomo na državnem razpisu za te namene spet dobili tako malo kot lani, bo to zelo slabo in žalostno.”
stečajev. Za zastopanje zaposlenih pri terjatvah v stečajnih postopkih je pravno službo ZSSS pooblastilo kar 2.580 delavcev; skupna višina teh zahtevkov je skoraj 3 milijarde tolarjev.
A. BARTEU
• Mnogi ukrepi po osamosvojitvi so bili ljudem vsiljeni. Oblast je izkoristila evforijo in z ljudmi manipulirala. Marsikaj je speljala z zavajanjem, da popravlja stare krivice, a je povzročala veliko novih, hudih. (Jože Globočnik, predsednik DeSUS)
“GNOJILO” IZPOD NEBA
LJUBLJANA - Hektar Slove-pod dvis-
no od bližine termoelektrarn in drugih virov onesnaževanja z žveplovim dioksidom. Ta količina več kot zadošča za oskrbo poljščin z žveplom, ki je tudi eno od hranil rastlin. Zanimivo je, da dobi Slovenija “v dar” na enoto površine precej več “gnojila” kot sosednja Avstrija (15 do 20 kg), Britanija (9
Avstrija (15 do 20 kg), Britanija (9 do 18 kg) ali Francija (12) in mnogo manj kot Češka (71,5 kg), ki velja v tem pogledu za najbolj
onesnaženo deželo v Evropi. V njeni pokrajini Bohemii znašajo ti letni depoziti celo do 150 kg žvepla na hektar. (Sodobno kmetijstvo št. 5/97)
PRIZNANJA OB L MAJU - Med prvomajskimi prazniki je bila v semiški občini vrsta prireditev. Na predvečer praznika dela so občina Semič, občinska organizacija ZB Semič in območna organizacija ZSSS za Belo krajino pri cerkvi sv. Mihaela na Mladici pri Semiču pripravile proslavo, na kateri so se spomnili dogodkov pred 61-imi leti, ko se je prav tam pri proslavljanju prepovedanega delavskega praznika smrtno ponesrečil Lojze Benčič iz Vavpče vasi. Ranjen pa je bil takrat Anton Lukežič (na desni), ki mu je območna sindikalna organizacija podelila priznanje za razvoj naprednega delavskega gibanja. Priznanja so prejeli še Bojan Levaj iz doma strejših občanov Črnomelj, Rudi Hrastar iz KZ Metlika, Katica Gašperič iz črnomaljskega Begrada in Anton Prus iz semiške Iskre. 3. maja je bil blagoslov freske sv. Florjana in obnovljenega gasilskega doma v Kotu pri Semiču, naslednji dan pa spominska slovesnost, na kateri so ob obletnici rojstva dekana Aleša v spomin nanj blagoslovili obnovljeno spominsko tablo. (Foto: M. B.-J.)
Na Brega!	[ikon	• • • Ji"	ikon	jsl	kec	lob	irol	te
Sejem na Bregah vsako prvo in tretjo soboto v mesecu združi rejce hladnokrvnih konj -Na sejmu se lahko prepričate, zakaj Italijani in Francozi tako radi jedo konjsko meso								
BREGE - Kot kaže, je kriza v konjereji, ki se je poznala predvsem pri prodaji konjskega mesa, mimo. Tudi po zaslugi Posavskega konjerejskega društva, ki mu je s promocijo konjskega mesa v prehrani uspelo povečati prodajo žrebet, saj konjsko meso, ki je zaradi nenasičenih maščob presenetljivo zdravo, lahko prebavljivo in primerno za diete, vse bolj izriva in nadomešča druge vrste
K temu pripomore tudi sejem vsako prvo in tretjo soboto na Bregah ob hipodromu, kjer so poleg živih konj (tudi preko 70 jih je že prišlo, med njimi se najdejo celo kak prašič, govedo, koze ali zajci), na voljo tudi specialitete iz konjskega mesa. Pobuda za ureditev sejmišča je med tamkajšnjimi kmeti in kra-
• DAN POSAVSKE KONJEREJE - Posavsko konjerejsko društvo, ki združuje okoli 120 rejcev hladnokrvnih konj iz brežiške, krške in sevniške občine, bo letos v avgustu pripravilo dan posavske konjereje in združilo revijo konj z drugimi aktivnostmi.
jevnimi skupnostmi občine zorela več let, saj je bilo nekoč samo v občini Krško kar sedem sejmov, ki ga poskuša sedaj že slabo leto nadomestiti sejem na Bregah, za katerega krajevna
skupnost Krško polje, Posavsko konjerejsko društvo in Kmetijska zadruga Krško upajo, da se bo med ljubitelji hladnokrvnih pasem konj prijel, kar pa bo odvisno od kmetov in porabnikov mesa. Zdaj se največ konjskega mesa iz Posavja proda v Ljubljano mesarstvu Krušič, ki mesečno proda 23 ton konjskega mesa, večino pa ga kupi prav v Posavju.
“Ugotavljamo, da se stalež konj ne zmanjšuje, prav nasprotno. Tako je danes v Posavju 450 plemenskih kobil in 16
žrebcev,” pripoveduje Jože Urbanč, predsednik Posavskega konjerejskega društva, ki združuje 120 članov. Prav to društvo je bilo pobudnik slovenskega združenja rejcev hladnokrvnih konj in haflingerjev, ki je bilo ustanovljeno pred tednom dni. Njegovi cilji pa so jasni: prizadevali si bodo za razvoj konjereje, za spodbude, premije in regresiranje v reji, saj ta še vedno ni najbolj rentabilna, združenje pa naj bi povezalo čim večje število slovenskih rej-
CeV'	T.G.
SEJMIŠČE V OPUŠČENI GRAMOZNICI OŽIVI DVAKRAT MESEČNO - Piro in drugo soboto na Bregah zaživi sejem konj. Na sejmu je vedno tudi domačin Vinko Škofljanc, ki je prejšnjo soboto pripeljal tri konje. (Foto T. G.)
SAD ST. 4
KRŠKO - V aprilski številki revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, ki jo izdaja Tron, d.o.o., Krško, pišejo dr. Stojan Vrabl, mag. K. Keber in mag. G. Matis o uporabi herbicidov v trajnih nasadih, mag. Gabrijel Seljak in inž. Ivan Žežiina o varstvu sliv in češpelj pred boleznimi in škodljivci, mag. Tone Breclj o bakterijskem hruševem ožigu (Envinia amylovora), inž. Zdenka Gut-man-Kobal o izkušnjah z redčenjem cvetja in plodičev jablan, enake teme pa se lotevajo tudi sodelavci mariborske univerze dr. Slavko Tojnko, inž. Simona Haut-man, Peter Zadravec in Drago Strmšnik. Običajen pregled o dogajanju v sadjarstvu in vinogradništvu je spet prispeval inž. Jurij Mamilovič, stari znanec naših kmetovalcev.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek je bilo na tržnici bolj malo kupcev, predvsem pa so povpraševali po sadikah rož in paradižniku. Poleg tega so branjevke ponujale še: kolerabo, korenje in rdečo peso po 200 tolarjev kilogram, cvetačo po 350, fižol po 400 do 500, por po 300, krompir po 60, šalotko po 400, česen po 600 do 700, radič po 400, berivko po 600, zavitek špinače po 200, šopek redkvice po 50, hruške so bile po 130 in jabolka po 50 do 100 tolarjev. Lonček domače pregrete smetane je stal od 500 do 600 tolarjev, sirček 300 do 400 kilogram, domača salama 2600, slanina 1000 do 1200, domača kokoš 600 do 700, svinjska mast 300, ocvirki 700, kozarec kuhanega masla 700,
1,5	1 jabolčnega kisa po 200, zavitek rezancev 250, med 600 do 700 in domače žganje: slivovka po 850 in viljamovka po 1500 tolarjev liter.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 60 do 3 mesece starih prašičev, 20 v starosti 3 do 5 mesecev in 20 starejših. Prvih so prodali 40 po 400 do 420, drugih 10 po 360 do 380, tretjih pa 5 po 210 do 240 tolarjev kilogram žive teže.
Odvisen od avstralskih Slovencev
Vtisi Antona Filaka iz Gribelj z 29. svetovnega tekmovanja oračev - Zahvala avstralskim Slovencem - Kako naprej, če bodo belokranjski orači še uspešni na državnih prvenstvih?
Slovenci iz domovine. Eden od njih nam je posodil celo avto, da smo se vozili do njiv. Njihova pomoč nam je zares veliko pomenila, zato se jim v imenu tekmovalne ekipe najlepše zahvaljujem,” pravi Filak,
Anton Filak je letos zastopal Slovenijo na svetovnih prvenstvih že tretjič zapored. Pred Avstralijo je bil že v Keniji in na Irskem. Poudarja pa, da bi se morali, če bi se tudi v prihodnje kateri od be-
GRIBLJE - Aprila je bilo v Geelongu, približno 90 km oddeljenem od Melbourna, 44. svetovno prvenstvo oračev, na katerem sta Slovenijo zastopala Jože Zver iz Prekmurja in Anton Filak iz belokrai\jskih Gribelj. Med 42 tekmovalci v kategoriji oranja s plugom dvobrazdnim krajnikom je Zver zasedel 22., Filak pa 29. mesto.
Anton Filak zatrjuje, da niso slovenski orači nič manj sposobni od tekmovalcev iz ostalih držav. Res pa je, da se drugi povsem drugače kot Slovenci pripravljajo na tako veliko tekmovanje. “Veliko tekmovalcev se v deželi, kjer je tekmovanje, pripravlja že dva meseca prej. Mi pa smo v avstralski Geelong, kjer je bila kljub jeseni velika suša, saj že od božiča ni deževalo, prispeli nekaj dni pred tekmovanjem. Drugačno podnebje in hrana sta bila takšen šok za naju, da sva se začela navajati na avtralske razmere šele tik pred odhodom. Na srečo so nam stali ob strani avstralski Slovenci, ki so tekmovalni ekipi prinašali celo hrano, skuhano na slovenski način. Menim pa, da bi morala Slovenija že veliko pred tekmovanji navezati stike s Slovenci v Avstraliji, ki so bili pripravljeni veliko pomagati,” pravi Filak.
Anton se kar ne more načuditi, koliko domoljubnosti je med avstralskimi Slovenci in kako ponos-
TREBA BO ODDATI PRIJAVE ZA POMOČ
LJUBLJANA - Čeprav državni proračun še nekaj mesecev ne bo sprejet in zato še ni znana višina državne podpore kmetijstvu (subvencije po zagotovilu vlade ne bodo manjše kot lani), bo v prihodnjih tednih vseeno treba vložiti najave oz. prošnje za uveljavitev državne pomoči. Najbolj se mudi s prijavami živali za številčenje, saj morajo biti vse, ki imajo pravico do denarne spodbude za rejo, opremljene z uradnimi številkami selekcijsko-kon-trolne službe. Skrajni rok je 15. m^j, prijave pa sprejemajo mlečni kontrolorji ter sodelavci svetovalne službe ali zadruge. Najobsežnejše delo bo priprava seznamov zahtevkov za subvencije pri reji dojilj - krav, ovc, koz in kobil, ki mora biti pripravljen do 10. junija. Računajo, da bodo tudi letos večino administrativnih opravil za uveljavitev državnih denarnih podpor kmetovalcem opravile kmetijske zadruge, seveda po njihovem pooblastilu. Izjemoma bo mogoče vloge uveljaviti tudi prek svetovalne službe in poslovnega združenja za prehrano.
kmetijski nasveti
Plantanaze - dodajati ali ne?
Siliranje krme seje zaradi svojihvnespornih prednosti v našem kmetijstvu že povsem uveljavilo. Živinorejci povečini že dobro poznajo tehnološki postopek in pokvarjena silaža, zlasti koruzna, je za marsikoga le še neprijeten spomin. Vedo, da je treba silirati sorazmerno mlado voluminozno krmo, ki ima v sebi dovolj sladkorja, s katerim se prehranjujejo mlečnokislinske bakterije, “izdelovalke” mlečne kisline, najučinkovitejšega naravnega konzervansa. Zato se spomladi s siliranjem mudi, žal pa prav pri kisanju mlade trave obstaja precejšnja možnost, da se postopek ponesreči, če ni bil izveden strokovno kar najbolj pravilno.
Že približno dve desetletji obstaja možnost, da s komercialnimi silirnimi dodatki mlečnokislinskih bakterij povečamo zanesljivost siliranja in izboljšamo silažo. Znan tak dodatek, ki se je uveljavil, izdeluje novomeška tovarna zdravil Krka in se imenuje plantanaze. O njem smo v tem kotičku že pisali, tudi dr. Jasna Stekar, ki je vodila poskuse, v katerih so se pokazale njegove prednosti pa tudi manjše pomanjkljivosti. V času siliranja bo zato umestno ponoviti ugotovitve, kot j ih je v Kmetovalcu zapisal njen sodelavec dr. Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije. Takole pravi:
Plantanaze je učinkovit silirni dodatek, ki izboljša potek vrenja v silosu in zmanjša izgube med siliranjem. Strošek nakupa lahko pokrijemo že z zmanjšanjem izgub neto energije za laktacijo. Od silirnega dodatka pa ne moremo pričakovati izboljšanja beljakovinske vrednosti silaže, njena aerobna stabilnost pa se lahko celo poslabša. Pri neovelih travnih silažah, ki vsebujejo le 20 do 25 odstotkov suhe snovi, bo plantanaze zagotovo izboljšal potek vrenja v silosu in kakovost silaže. Pri tako nizkem odstotku suhe snovi v silaži pa postopek ni vedno dovolj učinkovit, zato je potrebno krmo pred siliranjem bolj oveneti. Pri krmi, ki ima do 30 odst. suhe snovi, je dodajanje plantanazeja najkoristnejša. Pri še bolj uvenelih silažah dodajanje tega silirnega dodatka ni več nujno potrebno. Pri 40-odstotni uvelosti dodatek ne prinese Več izboljšanja silaže in je zato odveč.
Inž. M. L.
ni so bili, da se je na tako velikem tekmovanju oračev pomerilo tudi slovensko zastopstvo. Od vseh ekip so imeli na otvoritvi prvenstva edini čast, da sta Slovenijo predstavljali tudi dve avstralski Slovenki, oblečeni v slovensko narodno nošo. “Ves čas bivanja v Avstraliji so se tamkajšnji Soven-ci zelo trudili, da bi se počutili čim boljše. Ves čas so živeli s tekmovalno ekipo in videl sem, koliko jim pomeni, če se lahko družijo s
Strašljiva ognjevka na mejah Slovenije
Spoznajmo nevarnost
Ognjevko ali bakterijski hrušev ožig (Envinia amylo-vora) imajo mnogi sadjarski strokovnjaki za najnevarnejšo bolezen sadnega drevja in okrasnih rastlin. Da ne gre za pretiravanje, dokazuje že ravnanje ob njenem prvem pojavljanju v Sloveniji. Ko so jo pred nekaj leti prvič odkrili v nasadu hrušk v Slovenskih goricah, so po nalogu kmetijske inšpekcije ves nasad do zadnjega drevesa posekali in požgali. Tako je ob Slovaški edino še Slovenija ostala z ognjevko neokužena država v Evropi, kar pa seve ne bo večno trajalo. Bolezen se namreč hitro prenaša s sadilnim materialom, embalažo, orodjem za delo v sadovnjaku, na krajše razdalje pa ji pri širitvi pomagajo tudi žuželke, veter in dež. Kot da slutiti že ime, ognjevka povzroča ožige cvetov, mladic, listov, plodov in celo vej ter debla.
Tako kot mnoge druge rastlinske bolezni in škodljivci tudi ognjevka izhaja iz ZDA, kjer so jo poznali že ob koncu 18. stoletja, šele sto let kasneje pa odkrili njenega povzročitelja - bakterijo. Ognjevka je sploh prva znana rastlinska bolezen, ki jo povzroča bakterija (večino jih glivice), in prav iz tega izjemnega dejstva izvira tudi njena nevarnost. Učinkovitih fitofarmacevtskih sredstev zoper njo ni, če izvzamemo bakrene pripravke, ki imajo tudi nekaj baktericidnega učinka. Več obetajo antibiotiki, ki pa jih večina držav prepoveduje uporabljati v te namene. Torej se hruškam kaj slabo piše, dolgoročna rešitev je le vzgoja proti bolezni odpornih sadnih sort in okrasnih rastlin, nas pa zaenkrat rešujejo strogi karatenski ukrepi, ki naj bi pripomogli, da bi Slovenija čim dlje ostala neokužen otoček v evropskem “morju”.
\\
Anton Filak
lokranjskih oračev uvrstil na svetovno prvenstvo, belokranjski župani odločiti, ali so jih pripravljeni podpreti. “V drugih državah se povsem drugače organizirajo. A ne le v drugih državah, celo prekmurski tekmovalec je imel s seboj sodelavca, ki sta se spozna* la na oranje in stroje in sta mu bila v dobrodošlo pomoč. Jaz pa sem bil precej prepuščen sam sebi, saj je vsak iz tekmovalne ekipe imel svojo nalogo, od 26 članov spremljevalne ekipe pa je večino bolj zanimalo vse drugo kot tekmovanje. Tudi zato gre zahvala številni in glasni ekipi avstralskih Slo-. vencev, ki naju je spodbujala na tekmovanju,” je dejal Filak.
M. BEZEK-JAKŠE
SKRAJŠAN ROK ZA UVELJAVLJANJE REGRESA
V 12. in 15. številki Dolenjskega lista smo rejce krav, koz in ovac za prirejo mleka ter rejce krav, koz in ovac dojilj na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami, prav tako pa tudi vse rejce plemenskih kobil hladnokrvnih pasem obvestili, da je rok za oddajo najav za zahtevke za regres 20. junij 1997. Ta rok pa je zdaj z dopisom ministra, pristojnega za kmetijstvo, spremenjen. Thko morajo rejci, ki želijo pridobiti podpore že v juniju, najave zahtevkov oddati do 20. maja.
mag. TANJA STRNIŠA Kmetijski zavod Ljubljana Oddelek Novo mesto
VINO MESECA MAJA
PTUJ - Veritasov vinski nakupovalni vodnik je za vino meseca maja s pomočjo posebne komisije izbral ljutomerčana, letnik 1996. To je že četrto vino iz ljutomerske kleti, ki je zaslužilo ta laskavi naziv in ki ima najugodnejše razmerje med kakovostjo in ceno.
AMERŠKOVI PRISEGAJO NA MARTINČIČEVE TRSE - Amerškovi iz Žurkovega Dola so pod zidanico v Novi gori ob 10 let staremu vinogradu z okrog 1500 trtami pred prvomajskimi prazniki še za hektar povečali vinograd. Tako bodo Amerškovi, ko bo novih 2500 trsov doživelo največjo rodnost, ne le po s številnimi medaljami potrjeni kakovosti pridelane kapljice, ampak tudi po količini pridelanega vina postali ena vodilnih vinogradniških družin v okviru Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj, ki velja za enega največjih v Zvezi društev vinogradnikov Dolenjske. Gospodar, 51-letni Rudi Ameršek, ki se mu je ravno ob koncu okrog 17.000 mark vredne naložbi skrhalo zdravje, pravi, da že vsa leta kupuje trse pri priznanem vinogradniku in trsničarju Francu Martinčiču iz Smalčje vasi pri Šentjerneju in da se mu nobena trta ni posušila. Martinčič je tudi sam prišel pomagat sadil in je vsak trs natančno popisal (na posnetku). (Foto: P. P.)
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Bodimo vestni in pomagajmo prizadeti trti
Vinska trta je lahko prizadeta na več načinov. Splošna in najbolj prikrita je prizadetost zaradi prevelike obremenitve s pridelkom glede na vremenske razmere v preteklih letih. Trta, ki ji ni uspelo opomoči si od prizadetosti zaradi suše v letih 1992 in 1993, se je v letu 1996 do skrajnosti izčrpala, ker je bila deležna premalo sončne energije glede na količino pridelka. Marsikje pa je še toča močno poškodovala les, kar je trto dodatno obremenilo zaradi zaraščanja ran ob močno prizadeti oz. zmanjšani listni površini. Pozna pomladanska pozeba, ki je letos ponekod prizadela zlasti zgodnje sorte, je trto razbremenila pridelka, ker pa so pozebli zelo majhni poganjki, trta ni izčrpala zadnje rezervne snovi, ki jo bo še potrebovala za ponovno odganjanje.
In kako ravnati, da bomo omogočili trti dober razvoj? Poudarjam, da se trta resnično okrepi le, če ni obremenjena več, kot zmore glede na zalogo hranil v lesu in na zmožnost koreninskega sistema. To pomeni, daje škodljivo, če trto gnojimo, namesto da bi jo razbremenili. Tako početje pa pripelje do hiranja oz. največkrat do propada trte.
Gnojenje z mineralnimi, zlasti dušičnimi gnojili ima zelo neugodne posledice tudi za po-zeble trse. Tudi negnojeni trs brez večjega pridelka bo bujnejši. Očesa na osnovi predebelih rozg pa so nerodna, kar zahteva daljšo rez v prihodnjem letu, zaradi česar bo pognalo preveč poganjkov, vendar tisti na osnovi, ki so potrebni za vzdrževanje gojitvene oblike, ne bodo dobro razviti.
Pri pozeblih trsih (tudi delno pozeblih) bo potrebno oceniti njihovo moč in pustiti zadostno
Ureja: dr, Julij Nemanič
število mladic neglede na to, da nimajo pridelka. Premajhno število poganjkov povzroči pre-bujno rast in takšen les ni ravno primeren kot rodni in nadomestni les v prihodnjem letu. Nasprotno pa, če zaradi pozebe odganja premajhno število poganjkov, je potrebno na mladici nad četrtim listom odščipniti vrh, da se razvijejo 2 do 3 zali-stniki, ki bodo imeli bližje osnovi bolj razvita in rodna očesa kot debele rozge.
Praviloma velja, da imamo pri povprečno močnih trsih na dolžinski meter vrste približno 15 mladic (12 -18), tako ne bo medsebojnega zasenčevanja. Večje število slabo ali sploh ne-rodnih mladic bo ustvarilo presežke organskih snovi, s tem pa bo omogočen dober razvoj koreninskega sistema in pridobljena zaloga ustreznih hranil za dobro odganjanje v pomladi prihodnjega leta.
Zaradi pozebe je možno, da bo odgnalo več poganjkov iz starega lesa, kar je lahko zelo dobrodošlo za pomladitev trsa v prihodnje, zato dobro presodimo, preden vse poganjke iz starega lesa odstranimo, kajti rezerva je zelo dobrodošla.
Za boljšo oz. enakomernejšo rast v začetku vegetacije je potrebno poskrbeti za poganjke, ki odganjajo bolj pozno. Zato je škropljenje v času, ko se odpirajo prvi brsti, prezgodaj ali ga je potrebno ponoviti, ko so odprti brsti, ki zamujajo, ti namreč najbolj potrebujejo pomoč. Predvsem pa ne smemo izpustiti škropljenja ali žvepla-nja (ko so poganjki dolgi povprečno 10 cm), da zmanjšamo nastavek oidija, ki kaže (po pojavu na vrtnicah), da je zelo obilen. V deževnem in hladnem vremenu je potrebno v okuženih vinogradih preprečiti naglo širjenje črne pegavosti. Vendar samo škropljenje ne zadostuje, ampak moramo zmanjšati občutljivost trte, kar dosežemo s primernim obremenjevanjem in zvišanjem humusa v tleh brez presežka mineralnega dušika.
Inž. JOŽE MALJEVIČ
PRAVNA
svetovaInžca
Svetuje odvetnica Marta Jelačin ^
Ne plačuje najemnine
VPRAŠANJE: Oddala sem v najem poslovni prostor obrtniku za določen čas, kije že pred enim letom potekel. Ponovne pogodbe nismo sklenili. Sedaj pa že eno leto ne plačuje najemnine. Kaj naj naredim?
ODGOVOR: Najem poslovne-a prostora za določen čas prene-a z iztekom časa, za katerega je sklenjen.
Za najemno razmerje, sklenjeno za določen čas, se smatra,
daje molče obnovljeno, če najemnik še po preteku roka poslovni prostor uporablja, najemodajalec pa se temu ne protivi. Smatra se, da se najemodajalec ne protivi, če najemodajalec ni petnajst dni red iztekom časa, za katerega je il najem sklenjen, pismeno ali preko sodišča zahteval, da najemnik izprazni poslovni prostor.
V vašem primeru bi bilo potrebno pismeno opozoriti najemnika, da zaradi neplačila najemnin odstopate od pogodbe in da mora v roku 30 dni izprazniti poslovni prostor ter poravnati zapadle obroke najemnin. Če tudi to ne bo zadostovalo, boste morali svoje pravice uveljavljati na sodišču.
• Kdor še ni sedel v zaporu, ne ve, kakšna je država. (Tolstoj)
helena MRZLiKAR gospodinjski kotiček
Sušilni stroj ■
Z dobrim sušilnim strojem ohranjamo naravne lastnosti tekstilnih vlaken. Ta se med sušenjem sprostijo, zato se trikotaži in izdelkom iz frotirja povrne polnost, česar pri klasičnem sušenju ne moremo doseči. Uporaba kemikalij v obliki mehčalcev pri sušenju perila v stroju ni potrebna. Če se nam trikotaža med sušenjem skrči, je to posledica previsoke temperature. Zato je pred sušenjem potrebno na perilu pregledati všito oznako za nego perila, ki morda prepoveduje sušenje v stroju. Znak za prepoved sušenja v stroju je diagonalno dvakrat prečrtan kvadrat z vrisanim krogom.
Sušenje perila v stroju poteka hitreje kot klasično, obešeno na vrvi, saj se približno 5 kg perila posuši v eni uri in pol. Za racio-
dobra pomoč
nalno sušenje je zelo pomembno, kakšno moč centrifuge pralnega stroja imamo, torej koliko ostane v perilu vode po pranju. Če le zmoremo, kupimo stroj s količinsko avtomatiko, ki je energijsko najbolj varčen. Stroj tudi vedno vključimo v času nižje tarife, kar je s sodobnimi stroji izvedljivo tudi s predprogramt-ranjem, ki olajša načrtovanje sušenja s cenejšo energijo. Stroj potrebuje tudi redno vzdrževanje filtra za zbiranje vlaken. Čistimo ga po vsakem sušenju. Nabrana vlakna niso znak uničevanja perila, le vidna so bolj kot pri klasičnem sušenju. Enkrat na mesec pa s temeljitim prhanjem očistimo zračni filter za hlajenje v kondenznih sušilnih strojih m s tem preprečimo slabši pretok zraka, kar podaljšuje čas sušenja in poveča porabo energije.
Ko zapojeta violina in harmonika
Odmevni nastopi novomeške violinistke Petre Božič in brežiškega harmonikarja Branka Rožmana - V petih letih okrog 400 koncertov - Želita si posneti zgoščenko
Gostilna Vovko poskrbela za srečanje 11 slikarjev na Ratežu - Štiridnevno delovno druženje zaključili z razstavo
RATEŽ - V gostini Vovko se je v soboto, 3. maja, zvečer s kulturnim programom in otvoritvijo razstave zaključilo nekajdnevno slikarsko srečanje, ki je potekalo pod nazivom Slikarski maj na Ratežu. Pobudnik srečanja in njegov umetniški vodja je bil slikar Jože Marinč, omogočil pa ga je gostilničar Anton Vovko, ki je, kot je v imenu slikarjev ob zaključku povedal Jure Godec, zgledno poskrbel za menoteno delo in prijetno počutje vseh enajstih udeležencev srečanja.
Tri slikarke in osem slikarjev, Almira Breme, Martina Koritnik Fajt, Jožica Škof, Jure Cih-lar, Jože Marinč, Jože Kumer, Janko Orač, Ibro Džumhur, Jure Godec, Ljubo Skupek in Franci Les, so se zvečine odločili, da na platna prenesejo pokrajinske motive rateške okolice in Podgorja, seveda pa so jih v skladu s svojimi slogovnimi opredelitvami in ustvarjalnimi postopki predstavili vsak na svoj način, nekaj udeležencev pa se je odločilo za svobodno temo, denimo ženski akt. Kot je pokazala razstava 22 na srečanju nastalih del, je rateško slikarsko srečanje združilo zanimive ustvarjalce, ki so v ustvarjalni svobodi lahko neovirano sledili lastnim notranjim nagibom, tako da so svoja videnja in zamisli prosto oblikovali
po motivih iz pokrajine pod Gorjanci ali po domišljijskih zamislih na enotnih formatih in v akrilni tehniki. “Na razstavi tako sledimo različnim podobam, ki se vrste v široki množici motivnih in slogovnih opredelitev slehernega posameznika. Nekatere med njimi nam razodevajo tipiko dolenjske pokrajine, druge nam razkrivajo človeške podobe in sledove človekove prisotnosti v naravi. V tako heterogeni sestavi se pričakovana razlika kaže v razponu od bolj realistično in razpoloženjsko zastavljenih slikovnih interpretacij do poseganja v tokove sodobnega modernega slikarstva,” je na predstavitvi srečanja in sodelujočih umetnikov med drugim dejal višji kustos Jožef Matijevič. Slikarji so poskrbeli za slogovno in vsebinsko pestro slikarsko bero, ki bo obogatila Vovkovo gostilno in še katerega od dolenjskih domov, saj je del ust-varjenih slik tudi naprodaj. Razstava bo odprta ves maj. -
V kulturnem programu, ki ga je povezoval Rudi Škof, so nastopili: citrar Darko Duh, ženski pevski zbor Turističnega društva Ratež pod vodstvom Romane Križman, pesnika Ivan Perhaj in Smiljan Trobiš ter recitator Alojz Jožef.
M. MARKELJ
PETRA IN BRANKO - VIOLINA IN HARMONIKA - Mlada glasbenika pogosto popestrita razne prireditve in tako je bilo tudi na januarski otvoritvi duhove razstave v Dolenjskem muzeju (na sliki). (Foto: L. M.)
ŠČUKE PA NI V MIRNI PEČI
MIRNA PEČ - Dramska skupina Šentjernej bo v soboto, 10. maja, ob 20. uri gostovala v kulturnem domu v Mirni Peči s komedijo Toneta Partljiča Ščuke pa ni. Režiser in glavni igralec je mirnopeški rojak Ciril Progar.
“Maček ima sedem življenj”
Kiparska razstava Matjaža Matka
NOVO MESTO - Čeprav je mladi novomeški samostojni kulturni ustvarjalec Matjaž Matko, poznan po
Matjaž Matko
izdelovanju izdelkov domače in umetnostne obrti iz gline, že od nekdaj ljubitelj mačkov, so ga ti še posebej prevzeli v začetku leta 1992 na potovanju po baltskih deželah. So namreč razpoznaven znak teh dežel in glinaste imajo na strehah. Tako je Matjaž dobil idejo, da bi krasili tudi hiše na Bregu, kjer ima svoj atelje, in prvi trije so se kmalu znašli na njegovi strehi. Toda njegovi mački so drugačni - dinamičnost in naravna velikost jih dela še posebej žive.
Kiparska razstava z naslovom “Maček ima sedem življenj” bo prva Matkova razstava v domačem mestu. Zasnovana je tematsko, saj bo v atriju na Glavnem trgu razstavljenih sedem različnih glinastih mačkov (osmi bo zaradi kompozicije'“igra”) v različnih položajih. Kipar je zadovoljen, ker gre za ambi-entalno postavitev sedmih skulptur, ki se dobro vklap-Ijajo v staro mestno jedro. Razstavo, ki jo bo 15. maja ob 19. uri otvoril umetnostni kritik Jože Hudeček, bo na ogled do 31. maja, del pa bo tudi prodajen. Za prijetno vzdušje bo na otvoritveni večer poskrbela skupina Machu Pichu.
L. M.
Knjiga prispevkov mednarodnega znanstvenega simpozija o preteklosti Kolegiatnega kapitlja končno izšla
Vse pripravljeno za knjižni sejem
Od 12. do 16. maja bo v Ločni 20. Krkin knjižni sejem - Poleg ponudbe knjig in razstav zanimivi literarni gostje - Na otvoritvi Boris A. Novak in Maja Novak
SLIKARSKI MAJ NA RATEŽU - Sadove večdnevnega druženja v Podgorju so slikarji pokazali na zaključni razstavi v Vovkovi gostilni. (Foto: MiM)
Pestra slikarska bera
Dolenjski zbornik 1996
NOVO MESTO - Kot že vrsto let bo tudi letos KUD Krka poskrbelo za prjjetno pomladno srečapje s knjigo. Tokratni Krkin knjižni sejem, ki bo dvajseti po vrsti, bodo v Krkinih prostorih v Ločni postavili od 12. do 16. maja, zapj pa je po besedah Marjje Žveglič, predsednice Sveta za kigigo, že vse pripravljeno.
Sejem bo kot vedno obiskovalcem ponujal na ogled enoletno knjižno bero knjig slovenskih založb (ki bodo seveda tudi naprodaj vse dni sejma od 8. do 20. ure), pri čemer gre zahvala Založbi Mladinska knjiga Novo mesto. Knjižnica Mirana Jarca bo pripravila spremljajočo razstavo ob 150. obletnici izida Prešernovih poezij, zanimiva bo razstava Novo mesto skozi čas s predstavitvijo novomeške monografije ter osebne razstave gostov sejma. Najslo-vesneje bo na otvoritvi sejma v ponedeljek, 12. maja, ob 20. uri,
je povedala, da so tudi letos dali poudarek domačim ustvarjalcem in tako bodo v sredo, 14. maja, pri predstavitvi monografije Novo mesto sodelovali vsi štirje soavtorji: Jovo Grobovšek, Stane Granda, Bojan Radovič in Peter Simič.
• Marija Žveglič, ki ima največ zaslug, da Krkini kigižni sejmi ne razočarajo - pri njihovi organiza ciji pomaga že od šestega naprej -je poudarila, da ne gre pozabiti na uspešno in že utečeno sodelo vanje z Založbo Mladinska knji ga Novo mesto in Kigižnico Mira na Jarca. “Brez njiju naši sejm ne bi bili to, kar so." Mladinska knjiga bo kot vedno ob sejmu izdala katalog letošnjih novo-izdanih knjig.
ko bosta gosta priznani slovenski pesnik Boris A. Novak ter mlada ustvarjalka, letošnja nagrajenka Prešernovega sklada Maja Novak. V kulturnem programu, v katerem bo sodeloval študent AGRFT Kristijan Ostanek, bo letos nastopil mešani pevski zbor Krka pod vodstvom Sonje Čibej. Žvegličeva
Marija Žveglič
Z recitacijami bosta nastopila Staša Vovk in Janez Muhič, za glasbene užitke bo poskrbel kitarist Dušan Pavlenič. Zadnja dva dVIpva sejma, ki ju KUD Krka pripravlja skupaj z ZKO Novo mesto, bosta namenjena predvsem mlajšim. V četrtek, 15. maja, bo ob 17. uri Slavka Kristan z Oddelka za mladino Knjižnice Mirana Jarca vodila srečanje z mladimi osnovnošolskimi literati, v petek, 16. maja, pa bo ravno tako ob 17. uri srečanje mladih srednješolskih literatov in območno srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije. Njihov gost
KITARSKI KONCERT KATJE POROVNE
TREBNJE - Glasbena šola Trebnje je v ponedeljek, 5. maja, zvečer v svojih prostorih organizirala kitarski koncert Katje Po-rovne. Po glasbenem izboraževa-nju v Ljubljani študij kitare nadaljuje na Visoki šoli za glasbo na Dunaju, zelo uspešna pa je tudi na raznih tekmovanjih. Na trebanjskem koncertu seje predstavila z deli J. Dowlanda, J. S. Bacha, M. Giulianija in W. VValtona, H. W. Henzeja, A. Lauroja in J. Turina.
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA HRVOJE ORŠANIČA
NOVO MESTO - Dolenjski muzej Novo mesto in Posavski muzej Brežice sta v sredo, 7. maja, pripravila otvoritev razstave fotografij Hrvoje Oršaniča Ciklus v zelenem. V kulturnem programu je nastopila Stanka Ma-cur, razstavo, ki bo na ogled do 2. junija, pa je odprl vodja Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Novo mesto, dipl. inž. gozd. Andrej Pečavar.
NOVO MESTO - “Ni lepšega občutka kot trenutki po dobrem koncertu. Zaradi tega se splača živeti,” pravita Petra Božič in Branko Rožman. In dobrih nastopov jima ne manjka. To vemo vsi, ki smo že prisluhnili Petrini violini in Brankovi harmoniki. Njuno prepletanje, kije kot nekakšen pogovor, je res nekaj posebnega. Pa ne samo zaradi gibanja med nastopom, pač pa predvsem zaradi prepričljivosti, saj navdušujeta tako staro kot mlado publiko. Njuni glasbi verjameš, ker trka na dušo in lahko bi jima rekli glasbena oaza sredi komercialne puščave. Načrtov jima ne manjka, med njimi pa se skriva tudi izid zgoščenke.
Našla sta se po naklučju pred kakšnimi petimi leti, oba študenta. Ko je Brežičan Branko nekoč v skupni študentski kuhinji potegnil harmoniko, se mu je z violino pridružila še Novomeščanka Petra. Sotrpini so bili navdušeni in začela so se vabila na otvoritve raZnih razstav. Na koncerte sta hodila tudi z avtostopom. S posebno nostalgijo pravita, da še sedaj igrata tiste pesmi, ki sta jih prvič. Edega izmed prvih samostojnih koncertov sta imela v ljubljanskem ŠKUC-u, na Dolenjskem pa ju je k sodelovanju najprej povabila tovarna Krka. “Zahvaljujeva seji za podporo in za lep odnos,” pravita. Zadnja leta pogosto skrbita za prijetne glasbene trenutke ob raznih otvoritvah ne samo na Dolenjskem, pač pa po vsej Sloveniji, rada pa se spominjata tudi svojih gostovanj po tujini: Romuniji, Italiji, Avstriji, Rusiji, še posebej nepozabno je bilo v Bolgariji. Ko pripovedujeta, kako lepo je, da ob nastopih zraven spoznavata toliko zanimivih in prijetnih ljudi, ne moreta, da ne bi omenila nepozabnega srečanja in sodelovanja z glasbenikom Borutom Lesjakom, s katerim so že pripravili skupen
projekt, a do gostovanj po Sloveniji zaradi umetnikove smrti ni prišlo.
V glasbi ju najbolj moti sterilnost, zato sta v svoje nastopanje vnesla gibanje. Nasploh so na njuno podajanje glasbe zelo vplivali songi Kurta Weilla in Bertolda Brechta - kot večen izziv, s katerimi sta se potrdila tudi pred zahtevno kritiko. Repertoar imata zelo širok in pravita, da skušata ponuditi glasbo različnih okolij: tako filmsko kot ljudsko ter pesmi različnih narodov. Branko, ki je svoje glasbeno znanje začel pridobivati na brežiški glasbeni šoli,
poudaija Petrin vpliv na svoji glasbeni poti.
Branko se poskuša tudi v komponiranju skladb. Sedaj končuje glasbeno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Mariboru, na mariborskem Radiu študent pa. pripravlja tudi oddaje klasične glasbe. Petra je profesorica violine na Glasbeni šoli Marjana Kozine v Novem mestu, igra v Novomeškem simfoničnem orkestru in na šoli uspešno vodi mali godalni orkester. Za podporo in razumevanje se lepo zahvaljuje svojim staršem in možu Sandiju, saj bi sicer vse obveznosti, ki jih oba z Brankom imata, težko usklajevala. Še naprej želita razveseljevati ljubitelje glasbe in načrtov jima ne manjka. V prvi vrsti je to zgoščenka, ki bi bila delno rezultat sodelovanja z znanimi slovenskimi imeni, kot sta Slavko Cerjak in Milan Dekleva. Uglasbila sta namreč že songe Deklevove igre Igra na vrhu.
L. MURN
POMEMBNO DELO - Dolenjski zbornik 1996 s prispevki z mednarodnega simpozija ob 500-letnici novomeškega kapitlja so slovesno predstavili. Na sliki: prošt Jožef Lap, dr. Bogdan Kolar, Franci Šali in dr. Stane Granda.
NOVO MESTO - V dvorani proštije so v sredo, 23. aprila, zvečer predstavili Dolenjski zbornik 1996, posvečen 500-letnici Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu. Knjigo, ki je izšla pri Dolenjski založbi, so predstavili docent dr. Bogdan Kolar, predstojnik nadškofijskega arhiva v Ljubljani, docent dr. Stane Granda in urednik Dolenjske založbe Franci Šali. V kulturnem programu so nastopili Kamniški koledniki, številne goste pa sta pozdravila prošt Jožef Lap in novomeški župan Franci Koncilija.
Izdaja zbornika je postavila piko na i vrsti dogodkov, ki so se pred štirimi leti zvrstili v počastitev častiljive obletnice Kolegiatnega kapitlja, za Novo mesto nedvomno pomembne cerkvene, a tudi gospodarske in kulturne ustanove, ter je hkrati zaokrožila število publikacij, ki govore o novomeškem kapitlju, na štiri. Gre za zbornik prispevkov, ki so jih strokovnjaki iz vse Slovenije in tudi tujine pripravili za dvodnevni mednarodni znanstveni simpozij, posvečen različnim vidikom preteklosti novomeškega kapitlja. Pripravljenih je bilo 22 referatov, žal pa uredniku zbornika in glavemu pobudniku ter organizatorju simpozija dr. Stanetu Grandi ni uspelo pridobiti vseh, kljub temu da je čakal z dokončno redakcijo in je odlagal tiskanje. Tako je zdaj
v zborniku natisnjenih i8 prispevkov 17 avtorjev (France Dolinar, Tone Knez, Jelka Pirkovič, Božo Otorepec, Jože Mlinarič, Vincenc Rajšp, Ana Lavrič, Jože Faganel, Luigi Tavano, Stane Granda, Andrej Vovko, Jože Ciperle, Edo Škulj, Barbara Jaki, Ferdo Šerbelj, Tomaž Faganel in Metod Benedik). Prispevki pomembno osvetljujejo zgodovino in različne vidike delovanja novomeškega kapitlja, s tem pa seveda tudi zgodovino samega mesta in širšega prostora. Vsebinsko so razdeljeni v dva sklopa: v prvem so referati, ki govore o zgodovini kapitlja in njegovi razgibani dejavnosti, v drugem pa prispevki o posameznih razsežnostih cerkvene navzočnosti v Novem mestu. Kot sta poudarila tako urednik zbornika dr. Granda kot ocenjevalec dr. Kolar, je pomanjkljivost sicer odlične knjige predvsem v izpadu umetnostnozgodovinskih prispevkov, še posebej se čuti odsotnost zapisa o največji in najbolj poznani znamenitosti kapiteljske cerkve, Tintorettovi sliki, in o sicer manj slovitih, vendar dragocenih Metzinger-jevih umetninah v stranskih oltarjih. Je pa to izziv za strokovnjake, da nadaljujejo delo, katerega pomemben del je že opravljen in je v Dolenjskem zborniku trajno zabeležen ter na voljo vsem, ki jih zanima zgodovina. m. MARKELJ
bo novomeški novinar in literat Milan Markelj.
L. MURN
NOVAKOVA “PUŠČAVA” V BREŽICAH
BREŽICE - Knjižnica Brežice vabi v torek, 13. maja, ob 18. uri na literarno potovanje skozi “Puščavo” pisatelja Bogdana Novaka. Avtorja bo na poti skozi njegovo najnovejšo knjigo z vprašanji “nadlegoval” višji knjižničar Drago Pirman.
ANTON REPNIK RAZSTAVLJA PRI FRANČIŠKANIH
NOVO MESTO - V soboto, 10. maja, bo ob 19.45 znani naivni slikar Anton Repnik v knjižnici frančiškanskega samostana razstavil nekaj nad 30 svojih olj in risb. Slikar se je po letu 1969 pojavljal na Taborih samorastnikov v Trebnjem, leta 1975 je sodeloval na skupinski razstavi jugoslovanskih naivnih slikarjev v Dolenjskem muzeju. Ves ta čas je ostal zvest svojim načelnim motivom s socialno vsebino. Umetnika bo na sobotni otvoritvi predstavil Tone Goš-nik, kulturni program pa bosta prispevala še citrar Rudi Mlinarič in oktet Adoramus. Repnikova razstava bo odprta do konca maja.
MM

POTA IN ST#
V
*tJ
O
H
>
dežurni
poročajo
VLOMILI V BRUSNIŠKO TRGOVINO - 29. aprila je neznanec v Velikih Brusnicah vlomil v prodajalno Mercator KZ Krka v Brusnicah in odnesel cigarete in denar ter trgovino oškodoval za 400 tisočakov.
SADIL BO ROŽE - V soboto, 26. aprila, je neznanec v Dobravi pri Škocjanu prišel do rastlinjaka, last A. P. iz Dobrave, in mu ukradel večjo količino rož v lončkih in brez lončkov.
OVIRA NA CESTI - Prejšnji ponedeljek okoli 15. ure je občan obvestil policiste, da pri Trebnjem na cesti M 1 na sredini vozišča leži hlod, dolg okoli 3 metre, ki je padel s tovornjaka, ki je prevažal hlodovino. Policisti so kmalu po prejetem obvestilu v Karteljevem ustavili voznika tovornjaka in so ga prijavili sodniku za prekrške.
OB MOPEDA - V noči na 1. maj je neznanec v Črnomlju ukradel kolo z motorjem in lastnika S. Z. oškodoval za okoli 45 tisočakov, v noči na 3. maj pa je nekdo izpred gosilne Miler v Črnomlju “sunil” kolo z motorjem, last D. G. iz Črnomlja, in lastnika oškodoval za 100 tisoč tolarjev.
POSEKAL, KAR JE POTREBOVAL - V marcu je neznanec na gozdni parceli v Mačkovcu pri Dvoru posekal in neznano kam odpeljal več iglavcev in listavcev ter s tem sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije oškodoval za okoli 300 tisočakov.
VLOMILI V AVTO - Prejšnjo nedeljo je neznanec na parkirišču pred diskoteko Africa v Trebnjem vlomil v osebni avto N. H. iz Novega mesta, in ukradel avtoradio, vreden 80 tisoč tolarjev.
KAŽE, DA JE VLOMILEC POZNAL RAZMERE
LOŠKI POTOK - V noči od četrtka 24. aprila na petek je bilo vlomljeno v upravne prostore poslovne enote Kmetijske zadruge Ribnica v Loškem Potoku. Storilec - lahko jih je bilo tudi več -je vdrl skozi vhodna vrata in v vse tri prostore in jih dodobra premetal. Kaže, da mu težka železna blagajna ni delala preglavic, saj je najbrž našel ključ od nje; notranji predel pa je odprl tako, da je enostavno prerezal ključavnico z ročno žago. Pospravil je 15 tisoč mark in okrog 800 tisoč tolarjev. Svoje so seveda opravili tudi kriminalisti iz Ljubljane in Ribnice. Pomočnik komandirja policijske postaje iz Ribnice Franc Novak je potrdil gornje navedbe in povedal, da preiskava intenzivno pote-
tajnost.
da preiskava intenzivno pote-izsledki pa so zaenkrat še
V Trebnjem hiše “vabijo” tatove
Zaradi popularne diskoteke v TVebnjem je pretok ljudi v občini večji, zato je tudi večje število vlomov v avtomobile in stanovanjske hiše - Zlatnina na udaru
TREBNJE - Na policijski postaji TVebnje, kjer so v preteklem letu dosegli stabilne varnostne razmere, v letošnjem letu opažajo večje število vlomov, tako v avtomobile kot hiše, vlomilce pa zanima predvsem zlatnina.
Letos je bilo na območju občine Trebnje vlomljeno že v 6 hiš, zato policisti naprošajo občane, naj bodo pozornejši do sumljivih oseb, ki se gibajo okoli hiš, in o tem obvestijo policiste, kadar pa se od doma odpravite za več kot en dan, naj videz hiše ne daje vtisa, da ni nikogar doma, za pomoč pa poprosite sosede ali znance.
Na področju prometne varnosti je stanje vsaj za zdaj boljše, saj do konca aprila smrtnih primerov še niso obravnavali. Lani so ceste na območju policijske postaje Trebnje zahtevale 7 smrtnih žrtev (leto prej 9), 6 osebje izgubilo življenje na magistralni cesti št. 1 od Biča do Poljan, eden pa v centru Trebnjega. Sicer pa so lani policisti obravnavali za 8 odstotkov manj prometnih nesreč kot leto prej. Kot pravi komandir policijske postaje Trebnje Janez Kukec,
po dolenjski deželi
• Prejšnji ponedeljek zvečer je dal 22-letni Senovčan K. S. z osebnim avtom BMW320i policistom veliko dela. Najprej so ga okoli 20. ure ustavili v Brestanici, in ker je kazal očitne znake vinjenosti, so mu v pihanje ponudili alkotest. Policisti so preizkus vinjenosti opravili tako, kot se za ta postopek spodobi. Alkotest je pokazal 1,22 promila alkohola, vendar je bil preiskovalec mnenja, da rezultat ni pravilen, zato je bil odrejen strokovni pregled, s katerim pa se mladi voznik ni strinjal. Policisti so mu nadaljnjo vožnjo prepovedali. Mladenič jih je začel žaliti in jim groziti, potem pa je sedel v avto in se meni nič tebi nič odpeljal proti Senovemu. Ko se je druga patrulja odpravljala na Senovo, da bo opravljala kontrolo prometa, jih je z veliko hitrostjo prehitel omenjeni voznik BMW-ja. Ko se je čez čas patrulja vračala, jih je mladi voznik, da bi bila mera polna, prehitel še v nepreglednem ovinku. O izzivalni in nevarni vožnji voznika K. S. so bile obveščene ostale patrulje na območju Krškega. Ob 10. uri zvečer so policisti na mladeniča zopet naleteli v Brestanici, vendar je ta policista pričel žaliti in se skušal odpeljati, vendar mu tokrat ni uspelo. S silo so ga policisti ukrotili in ga odpeljali na treznjenje na policijsko postajo, kjer je preživel noč, obeta pa se mu tudi randi s sodnikom za prekrške.
MOTORIST UMRL - Prejšnji torek nekaj minut po 21. uri je 17-letni G. T. iz Petelmjka vozil kolo z motorjem iz centra Novega mesta proti Šentjerneju. Ko je pripeljal v križišče v Žabjo vas, je z njegove strani gorela rdeča luč. G. T. se ni ustavil, ampak je vožnjo nadaljeval skozi križišče. V tistem trenutku je od Metlike proti Ločni pripeljal voznik tovornega vozila s polpriklopnikom 35-letni S. K. iz Ankarana. G. T. je bočno zadel v blažilni drog polpriklopni-ka, nato pa ga je potegnilo pod polpriklopnik in ga pod premo kotalilo nekaj metrov. Polpriklopnik je za seboj več metrov vlekel tudi kolo z motorjem. V nesreči je voznik kolesa z motorjem zaradi hudih poškodb na kraju nezgode umrl.
POVZROČITELJ POBEGNIL-V nedeljo, 4. maja, ob 17.20 uri je 42-letni V. R. vozil osebni avto od Sevnice proti Krškemu. Vozil je v koloni, na čelu katere sta vozila neznana voznika avtomobilov golf in jetta neznanih registrskih tablic iz Bosne in Hercegovine. Pri Pijavškem je V. R. začel prehitevati avta pred seboj. Ko je
• V občini se zadnje mesece pozna, da imajo novo diskoteko, ki privablja ljudi iz širše okolice, zaradi česar seje pretok ljudi povečal, hkrati pa tudi težave, ki jih prinaša večja gneča. Kljub temu večjih kršitev javnega reda in miru policisti niso obravnavali. V občini naraščajo prekrški zakona o orožju, pereča pa je tudi romska problematika, vendar policisti za prekrške več kot to, da napišejo predloge sodnikom za prekrške, ne morejo storiti, še naprej pa bodo izvajali poostren nadzor in skušali s preventivnim delom preprečevati kršitve.
je najbolj obremenjena regionalna cesta R 326 od Trebnjega do Mokronoga, zato velja voznikom opozorilo, naj prilagodijo hitrost vožnje, saj je prehitra vožnja najpostejši vzrok nesreč, vinjenih pa je bilo več kot desetino povzročiteljev.
Janez Kukec
MOČNO VINJEN IN SE BREZ IZPITA
KRŠKO - V četrtek, 1. maja, okoli pol tretje ure zjutraj so policisti v Krškem ustavili 17-letnega M. M. iz Brežic, ki je peljal katr-co. Policisti so ugotovili, da mladenič še nima vozniškega izpita, napihal pa je kar 2,8 promila alkohola, zato so mu nadaljnjo vožnjo prepovedali. Prepovedi ni upošteval, zato so ga uro kasneje ponovno ustavili. Tokrat so ga pridržali do iztreznitve.
Lani so na policijski postaji Trebnje obravnavali 215 kaznivih dejanj, kar je 8 odstotkov več kot leto prej, porast pa gre predvsem na račun tatvin, medtem ko je število velikih tatvin upadalo. Obravnavali so tudi en umor in 4 rope, vsa hujša kazniva dejanja pa so bila raziskana, tako da so s 78-odstotno raziskanostjo skoraj za 7 odstotkov uspešnejši kot leto prej. Presenetljiv je podatek, da so lani obravnavali manj kaznivih dejanj, ko so bili storilci mladoletniki, številka se je od predlanskih 25 zmanjšala na 5. Narašča tudi število travniških požarov, zato policisti občane opozarjajo, naj travnikov ne požigajo.
T. G.
Bojte se motoristov!
V še ne celem mesecu so dolenjske in posavske ceste zahtevale kar tri mlada življenja - voznikov motornega kolesa in dveh koles z motorjem; dve žrtvi sta bili še mladoletni, ena pa je bila stara 25 let. Dovolj velik razlog torej za ponoven razmislek o mopedistih in motoristih, ki so v zadnjem mesecu spet preplavili naše ceste.
Vedno več je dvokolesnikov, katerih vozniki so mladoletniki. Starši pogostokrat dovolijo, da si mladoletniki kolesa preuredijo in povečajo moč motorja, s tem pa tudi tiho pristanejo na nespoštovanje predpisov in neposredno silijo mladoletnika v kršitve, pozabljajo pa na nevarnosti, ki prežijo. Medtem ko represivni ukrepi policistov pri mladoletnikih največkrat nimajo učinka (mladi so zaradi zakonodaje pravzaprav nedotakljivi, medtem ko starši za nesreče, ki jih povzročijo njihovi mladoletniki, niso odgovorni), zato je zdaj, dokler nimamo nacionalnega programa, ki bo naredil red tudi na tem področju, edini način za učinkovit boj proti nezgodam preventiva. Če bomo čakali le na policijo, šole in druge javne ustanove, bo morda prepozno, odločilen korak bo potrebno narediti v družini!
Verjetnost, da bo motociklist poškodovan v prometni nesreči, je kar 25-krat večja kot pri vozniku ali potniku v osebnem avtu. Trčenje motocikla pri hitrosti samo 20 km/ h z osebnim avtom, ki pelje 40 km/ h, je enako padcu na glavo iz 4. nadstropja! Je torej naše pa tudi življenje drugih tako malo vredno, da ga izgubljamo zaradi nespoštovanja najosnovnejših pravil v prometu?
T. GAZVODA
Požara ni bilo v scenariju
V Črnomlju so se na florjanovo spomnili zaščitnika gasilcev in svojega mesta - Prevzem gasilskega vozila
bil vzporedno z jetto, je slednji začel prehitevati golfa, ne da bi se prepričal, če to lahko varno stori. Da bi se V. R. izognil trčenju, je zapeljal na bankino, avto pa je zato zdrsnil na travnati nasip in tam ostal na kolesih. Golf in jetta, oba bele barve, sta odpeljala naprej, ne da bi pomagala ponesrečencem. Prometni policisti iz Krškega naprošajo vse morebitne očividce nesreče, da pokličejo na telefonsko številko 113, poziv pa velja predvsem voznici citroena AX rdeče barve, ki je na kraju nezgode tudi ustavila.
MOTORIST V AVTO - V nedeljo, 4. maja, ob 19.30 je 19-let-ni S. H. iz Stranske vasi pri Semiču
vozil neregistrirano motorno kolo po regionalni cesti proti Črnomlju. V Lokvah je začel prehitevati osebni avto, v tistem trenutku pa je nasproti z avtom pripeljal 46-letni S. P. iz Meniške vasi, ki se je umikal, vendar je motorist vseeno trčil vanj. Motorista je odbilo preko avta na nasprotni pas, kjer je obležal hudo poškodovan. Motorist, ki je vozil brez vozniškega izpita, se zdravi v novomeški bolnišnici.
ČRNOMELJ - Črnomaljski gasilci so se 4. maja, ob sv. Florjanu, spomnili zavetnika gasilcev in mesta Črnomlja. Skupaj z Zvezo kulturnih organizacij Črnomelj in aktivom kmečkih žena iz Črnomlja so na trgu sredi mesta pripravili praznovanje florjanovega, ki že postaja tradicionalno.
Praznovanje se je pričelo s promenadnim koncertom godbe na pihala in zborom gasilcev, sledila je maša v farni cerkvi, potem pa je 98 gasilcev iz devetih gasilskih društev in številne obiskovalce prireditve pozdravil župan Andrej Fabjan. Zahvalil se je gasilcem za njihovo požrtvovalno delo. Kot boter novega gasilskega vozila pa je predal ključe poveljniku' črnomaljskih gasilcev Antonu Planincu. Vozilo ima poleg sodobne gasilske opreme tudi rezervoar za 5.000 litrov vode in je veljalo 13 milijonov tolarjev. Denar zanj so prispevali ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, občinsko gasilsko poveljstvo, občina in gasilci.
Slavnostni nagovor je imel državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boris Žnidarič. Poudaril je, da so ponosni na slovensko gasilstvo, saj so gasilci sposobni opravljati najzahtevnejše naloge pri zaščiti in reševanju. Slovenija se po dosežkih na tem področju uvršča
med razvite evropske države. Črnomaljskim gasilcem pa je zaželel, da bi novo vozilo bolj kot pripožarih uporabljali pri vajah. Želja se mu ni uresničila, saj je že med njegovim govorom moralo odpeljati s prireditvenega prostora eno od gasilskih vozil, kajti dobili so sporočilo, da je zagorelo na bližnjih Lokvah. Posredovanje je bilo res hitro, saj so bili gasilci na kupu in so odhiteli gasit, še preden je začela tuliti sirena.
Poleg godbenikov, ki so nekdaj nastopali tudi kot gasilska godba, so v kulturnem programu nastopili še črnomaljski tamburaši in folkloristi ter lajnar kranjski Rastko Tepina. Popoldne pa je bila, tako kot nekdaj na florjanovo, veselica pod lipami na Gričku.
M. B.-J.
BOGAT PLEN V STRAŽI
STRAŽA - V noči na 3. maj je nekdo v Straži vlomil v prodajalno KZ Krka in iz blagajne odnesel 200 tolarjev. s seboj pa je vzel tudi registrsko blagajno, ki je bila v pisarni, v njej pa so bili shranjeni vrednostni čeki, slipi Acitve in nekaj denarja. Trgovino je oškodoval za 800 tisočakov.
Strah pred cesto smrti?
Magistralna cesta št. 1, ki se je je prijelo ime Dolenjka, bo prihodnje leto praznovala 40-letnico. Vendar jubilej gotovo ne bo ravno slavnosten. Cesta, kije na začetku sprožala hude polemike, saj je bila za tiste čase ob zelo redkem prometu razkošna, že dolgo ne ustreza več svojemu namenu. Gost promet, vse hitrejša vozila in nekulturni ter objestni vozniki so na cesti od Ljubljane od Obrežja zahtevali že na stotine žrtev, zato je nezadovoljstvo ljudi južno od Ljubljane vse glasnejše. In kljub temu da je nova cesta, ki bo primerljiva z odsekom od Višnje gore do Ljubljane, že dolgo načrtovana, na nekaterih odsekih še vedno ni jasno, kje bo sploh šla, zato so pričakovanja, da se bomo v novo tisočletje proti Zagrebu peljali po večpasovni, varni cesti, dvomljiva. In kaj o dolenjki menijo naši bralci?
JOŽE URBANČ, gostinski delavec iz Jelš pri Leskovcu: “Po magistralki se precej pogosto peljem, čeprav nerad, saj je cesta nevarna, zato ne vozim hitro,
posebno še, kadar je veliko tovornjakov, sicer pa se prilagajam cesti in prometu. Opažam, da po tej cesti norijo predvsem tisti z močnejšimi osebnimi vozili in tisti, ki nimajo šoferske kulture, zato ni prav nič čudnega, da gredo tudi po trije avtomobili vštric. Mislim, da je nova dvopasovna cesta nujna, a ne le po odsekih, ampak v celoti, ta potreba pa toliko bolj stopa v ospredje sedaj, ko se odpira promet proti jugu. Večjo varnost bi lahko sicer do-seglLtudi s strožjim kaznovanjem kršiteljev, za kar pa bo moral poskrbeti nov zakon o cestnoprometnih predpisih.”
JERCA BOŽIČ, absolventka novinarstva iz Smolenje vasi: “Po
je možno vsaj varno prehitevanje, zato je nova cesta nujna.” PETER ŽUPANC, inštruktor v uradu načelnika UNZ novo mesto iz Črnomlja: “Po magistralki se bolj redko vozim, le kadar grem proti Ljubljani ali Krškemu, saj je to pač najhitrejša pot. Strah me sicer ni, saj vozim previdno in počasi, je pa na tej cesti videti marsikaj in pravzaprav je čudno, da ni na njej še več nesreč. Policisti sicer preventivno delujejo na voznike, vendar se tisti, ki je na cesti bolj agresiven,
umiri le za kak kilometer, potem pa nadaljuje z objestno vožnjo.” MARTIN KODRIČ, uslužbenec Petrolove črpalke v Šentjerneju iz Šutne pri Podbočju: “Magistralna cesta je res v slabem stanju in takšna, kot je, današnjega gostega prometa ne more vzdržati, kot tudi ne zagotavljati varnosti, prometa pa bo z odpiranjem juga gotovo še več. Zato je tudi strah voznikov razumljiv, saj ni zadovoljivo urejena in se tudi po njej vidi, da smo jug države, prav pa bi bilo, da bi bila magistralka takšna, kot je od Ljubljane do Višnje gore. Sicer pa je ta cesta vsaj za nekaj dobra:
magistralki se pogosto vozim in me je običajno zelo strah, a ne toliko zaradi ceste kot zaradi objestnih voznikov, saj je prehitevanje v škarje očitno postalo že povsem običajno, zaradi česar so tudi prometne nesreče na magistralki tako na Dolenjskem kot v Posavju zelo pogoste. Mnogo bolj varna in sproščena vožnja je možna šele od Višnje Gore, kjer
zaradi neprestanega tresenja za volanom vsaj zaspati ne moreš.” T. G.
OBUJANJE TRADICIJE - Predvsem črnomaljskim gasilcem gre zasluga, da v mestu znova obujajo običaje, povezane s sv. Florjanom, zaščitnikom gasilcev in Črnomlja. Kot v starih časih je tudi tokrat župan (prvi z desne) pozdravil gasilce, se jim zahvalil za požrtvovalno delo in z njimi tudi nazdravil. (Foto: M. B-.J.)
POSLEDICE OBJESTNOSTI - Marsikatero prometno nezgodo povzroči objestnost. Tako je bilo tudi pred nedavnim na Šmihelski cesti v Novem mestu, Ko je mladenič prehiteval kolono in treščil v nasproti vozeči avto. Na srečo se je vsa stvar končala le z gmotno škodo in lažjimi poškodbami. (Foto: A. B.)
v
Uroš Murn dobro opravil v Španiji
Na Vuelti a la Rioji so bili Španci nepremagljivi ■ V moštvu Krke Telekoma Uroš Murn dvakrat med desetimi - V skupnem najboljši Miholjevič ■ V Pratu Bedin trinajsti
NOVO MESTO - Novomeški profesionalci so praznične dni preživeli v Španiji na dirki pete kategorije svetovnega pokala Vuelta a la Rioja, ki so jo Španci speljali po pokrajini med Saragoso in Bilbaom. Na dirki so prevladovali domači kolesarji, ki pa jih Novomeščani slabo poznajo in so zato tudi težko prilagodili taktiko dirkanja njihovim najboljšim.
Plesalci Lukca uspešni v Laškem
Odprto prvenstvo Slovenije
KRŠKO - Deset parov Posavskega plesnega kluba Lukec je nastopilo v nedeljo v Laškem na Slovenija open v organizaciji PK Fredi iz Ljubljane. V močni konkurenci plesnih parov iz Avstrije, Nemčije, BiH, Madžarske, Slovaške, Hrvaške, Jugoslavije in Slovenije so krški plesalci dosegli dobre, nekateri med njimi izjemne rezultate.
Uvrstitve parov PPK Lukec Krško - mlajši pionirji D: Luka Vodlan in Maja Bromše 2. mesto v standardnih in 4. mesto v latinskoameriških plesih. Davor Volk in Maša Mlakar 5. v ST in 6. v LA; pionirji D: Boris Kerin in Samanta Kavčič 12. v ST in 17. v LA; mlajši mladinci C: Mitja Puntar in Jasmina Zakšek 2. v ST in 5. v LA, Peter Toporišič in Tina Strgar 5. v ST in 12. v LA; Uroš Škoberne in Mojca Peterkovič 11. v ST in 14. v LA; mladinci C: David Kozmus in Maša Piki 3. v ST in 5. v LA; Jernej Ferme in Maja Lesjak 6. v LA in 7. v ST; Klemen Škoberne in Staša Puntar 8. v ST; mladinci B: Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar 5. mesto v ST in LA plesih.
ŠESTA V KRANJU
TREBNJE - TVebanjka Milena Veber, ki je zapustila domačega Mercatorja in nastopa za postonj-skega Proteusa, je bila na tekmovanju za 7. odprto prvenstvo Kranja s 404 podrtimi keglji šesta. (N. G.)
Najboljši na dirki je bil drugi mož bivšega Indurainovega moštva Ba-nesta Jose Maria Jimenez. Po besedah Srečka Glivarja je bila dirka zelo zahtevna, saj je imela vsaka etpa tudi po dva gorska cilja z nadmorsko višino preko 1.500 m, kjer Novomeščani niso bili kos domačim specialistom za gorske preizkušnje;
SOMBRERO DRUGA
NOVO MESTO - Na tradicionalni jadralni regati Rovinj - Pesaro -Rovinj je z jadrnico Sombrero nastopila tudi novomeška posadka s krmarjem Stanetom Makotarjem na čelu in z drugim mestom v kategoriji jadrnic do 8 m dosegla imeniten uspeh. V skupnem vrstnem redu je zmagala slovenska jadrnica Gaia Legend, ki jo je tokrat z 12-člansko posadko vodil Dušan Puh. Jadrnica Sombrero, na kateri so se poleg krmarja in lastnika Makoterja trudili še Matjaž Zupančič, Gorazd Gabrijel in Peter Božič, je za pot od Rovinja do Pesara v Italiji potrebovala 15 ur,'za nazaj pa 24 ur in pol.
ZA POKAL DANE
NOVO MESTO - Kolesarsko društvo krka Telekom je v nedeljo, 4. maja, v Bršljinu pripravilo kolesarsko dirko za pokal Dane, za katerega tako kot lani tudi letos tekmujejo tekmovalci v kategorijah dečkov. Pri najmlajših, dečkih C, je na 10 km dolgi progi zmagal Grega Bole z Bleda, Rok Zagorc iz krškega Savaprojekta pa je bil deveti. Med dečki B je bil najhitrejši Leon Makarovič iz novogoriškega Hit Casinoja, Janez Muhvič iz Krke Telekoma je bil drugi, Tadej Prevejšek iz krškega kluba Kobo pa osmi. Med dečki A je na prav tako 10 km dolgi progi zmagal Miha Kraker iz Save, Matej Starešinič iz Črnomlja je bil četrti, Gorazd Matko iz Krke Telekoma peti in Aleš Kebelj šesti, član Savaprojekta Gusti Fridl sedmi in Matej Kržišnik deseti.
KOSTELSKO - Na tradicionalnem, sedmem po vrsti, tekmovalno-rekreativnem spustu s čolni po Kolpi od Srobotnika do Potoka pri Fari je sodelovalo 66 prijavljenih tekmovalcev in še precej neprijavljenih, med njimi celotna slovenska reprezentanca v spustu, ki je na Kolpi vadila za naslednja tekmovanja.
V	tekmovalnem delu je med šestimi posadkami raftov zmagal Gimpex Straža, 2. Policijska postaja Kočevja, 3. občina Kočevje itd. V tekmovalnem delu K-l sta se pomerila le dva, zmagal je Jaka Jazbec (Lj), 2. Branko Žagar (Hrastnik), ostali slovenski reprezentance so tekmovali izven konkurence.
V	rekreativnem delu tekmovanja so bili v skupini K-l veterani najuspešnejši: 1. M. Zgonc (LJ), 2. M. Grašič (Šk. Loka), 3. Peter Kalan (Šk. Loka) itd.; v K-l turisti:
še najbolj enakovreden jim je bil Vlado Miholjevič, ki pa je v tretji etapi na tretjem gorskem cilju preveč zaostal in si tako zapravil boljšo uvrstitev v skupnem vrstnem redu.
Zelo dobro se je na dirki odrezal tudi Uroš Murn, ki je bil v prvi etapi peti, v zadnji etapi pa deseti. Kot ekipa so se Novomeščani dobro odrezali v drugi etapi, ko so na ekip-
DERGANC TRETJI NA PAPA CERVI
NOVO MESTO - Novomeški kolesar Martin Derganc, kije začasno v Italiji v moštvu Fior, je tudi prejšnji teden uspešno nastopil. 1. maja je na 150 km dolgi dirki Papa Cervi za pokal Bicisport, na kateri je prejšnja leta nastopalo tudi Krkino moštvo, osvojil tretje mesto. Na težki dirki s tremi zahtevnimi gorskimi cilji je nastopilo 180 kolesarjev, Martin pa je bil med 12 ubežniki, ki so pripeljali na cilj z minuto prednosti pred glavnino.
4 NASLOVI POKALNIH ZMAGOVALCEV SEVNIČANOM
ŽALEC - Na prvi pokalni tekmi za kadete in mladince, ki jo je Karate zveza Slovenije pripravila v Žalcu, je nastopilo 32 klubov. Karate klub Sevnica je bil najuspešnejši klub, Sašo Vaš pa najuspešnejši tekmovalec. Sevničani so osvojili kar štiri naslove pokalnih zmagovalcev, po eno srebrno in bronasto odličje. Prav nihče izmed sevniških karateistov ni ostal brez kolajne. Pokalna zmagovalca med posamezniki sta postala Marko Stopar pri kadetih v katah in Sašo Vaš v mladinski konkurenci v športnih bojih. Sevniški kadeti Denis Orač, Darijan Tabak in Marko Stopar so zmagali v katah ekipno, pri mladincih pa je to uspelo ekipi Sašo Vaš, Damjan Fila in Tomaž Petrovič. Posamično si je Vaš v katah priboril še srebrno medaljo. V športnih borbah mladincev do 65 kg pa je bil Fila tretji.
GOLF V MOKRICAH - Na igrišču za golf ob mokriškem gradu je bil v soboto in nedeljo velik turnir v golfu v točkovanju za slovensko častno lestvico. To je bil že četrti tak turnir po vrsti, ki ga organizirata Castrol in firma Ford Paič iz Krike vasi. Na pn ern pred štirimi leti je bilo 37 igralcev, letošnjega pa se je udeležilo kar 144 igralcev in igralk, ljubiteljskih in poklicnih. Veliki pokal Castrola je osvojil Jurc Kikelj, član kluba iz Mokric. Najdlje je žogico udaril Anton Štiherle z Bleda, letela je kar 290 metrov. Ford Paič vsako leto nameni avto kot nagrado za “hote in one ", se pravi za tistega, ki bi z enim udarcem zadel v pr\'o luknjo, oddaljeno kakih 150 m. Tokrat je bil to nova Fordova uspešnica, malček Ka, ki pa je, tako kot vsi avtomobili doslej, ostal doma. (Foto: A. B.)
Gimpex je bil najhitrejši
Drugi v tekmovanju raftov kočevski policisti • Reprezentanca na pripravah vadila spust
1. M. Grašič, 2. F. Maček (oba Šk. Loka), 3. D. Smola (Kočevje) itd. V C-2 je tekmovala le ena posadka.
Vsi tekmovalci so dobili malico, spominek (delo umetnika M. Leša) in kapo TŠD Kostel. Najuspešnejši so dobili še pokale, medalje in praktična darila organizatorja TŠD Kostel in raznih podjetij. Po tekmovanju je vse udeležence in gledalce zabaval kočevski ansambel Srčev as.
Predsednik TŠD Kostel Stanko Nikolič je ob zaključku tekmovanja povedal, da se zahvaljuje vsem udeležencem tekmovanja in gledalcem, ki so tekmovalce bodrili ob progi. Zahvala velja tudi napovedovalki radia Univox Vesni Malnar, ki je svoje delo dobro opravila. Predsednik je nato povabil vse na naslednje prvomajsko tekmovanje.
J. P.
nem kronometru osvojili šesto mesto in bili s tem najbolje uvrščeno tuje moštvo. V skupnem vrstnem redu so Novomeščani osvojili naslednja mesta: 35. Miholjevič, 46. Šumanov, 59. Murn, 69. Papež, 71. Ravbar, 76. Mervar in 91. Filip.
Drugi del moštva je nastopal na tradicionalni enodnevni dirki za veliko nagrado Prata v Italiji, ki sodi v drugo kategorijo dirk za svetovni pokal. Zmagal je Italijan Mariano Picoli, od članov Krke Telekoma pa seje izkazal Italijan Michell Bedin, ki je s 13. mestom dosegel največji uspeh svojega moštva letos, na cilj pa je pripeljal tudi njegov rojak Andrea Zatti, medtem ko sta Bogdan Fink in Gorazd Štangelj tako kot več kot polovica udeležencev dirke odstopila.
Uroš Murn
v
Šport iz Kočevja in Ribnice
SNEŽNIK JE OSTAL MED TRETJELIGAŠI
KOČEVJE - Košarkarji Snežnika so v tretji odločilni tekmi za obstanek med tretjeligaši premagali Celje s 84:79. Srečanje je bilo izredno negotovo, zmagovalec je bil odločen v zadnjih minutah. Celjani se niso strinjali z nekaterimi sodniškimi odločitvami, zato so 30 sekund pred koncem tekme zapustili igrišče. Ko so se jim glave “ohladile”, so tekmo nadaljevali in jo izgubili. Trener Henigman je po tekmi dejal, da jim obstanek v ligi veliko pomeni, kajti v nasprotnem primeru bi se kočevska košarka težko zopet postavila na noge.
V INLESU SO ZADOVOLJNI
RIBNICA - “Do polovice juni-ja bomo še vadili, sicer bolj rekreativno, pa vendar, igralci bodo skupaj,” je povedal trener Inlesa dr. Marko Šibila. Tudi on je bil več kot zadovoljen z drugim mestom ob koncu sezone. Poraz v dveh tekmah proti Sevnici ga ni preveč motil, saj se zaveda, da so Ribničani še nepripravljeni za tako pomembne tekme. Predsednik kluba Pavle Hočevarje dejal, da resno razmišljajo o okrepitvah (v igri so izključno slovenski igralci), v prihodnji sezoni pa naj bi se Inles potegoval za uvrstitev v prvo ligo.
SODRAŠKI BALINARJI DOBRO PRIPRAVLJENI
SODRAŽICA - Sezona dvoranskih športov se počasi izteka,
na svoj račun pa prihajajo tudi sodraški balinarji. Jutri, v petek, se bo začelo tekmovanje v notranjski balinarski ligi, ker bodo Sodražani igrali tudi letos. Lahko bi nastopali v ljubljanski ligi, a ker so klubi za spoznanje šibkejši, bodo raje tekmovali v boljšem razredu. Lani so se uvrstili na sredino lestvice. Letos se bodo potegovali za drugo ligo. Prepričani so, da jim bo uspelo, saj je ekipa med najmlajšimi, imajo pa tudi večletne izkušnje.
VODI AVTOCENTER PRESTIGE
RIBNICA - V 3. krogu občinske lige Ribnice v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Divji jezdeci-Lašče 4:1, Grafit-lbrjak 11:2, Biba Market T-Avtocenter Prestige 1:7, Spec-trum Treide-Kocka 6:1, Agaton-Elin Kot 2:4. Na lestvici vodi Av-tocenter Prestige-9 pred Spec-trum Treidom-7točk.
RIBNIŠKI BAZEN KMALU NARED
RIBNICA - Kmalu bodo odprli prenovlejni 25-metrski bazen v dvorani športnega centra. Delavci podjetja Grafit so znižali strop in zmanjšali okna, obnovili notranjost ter fasado. Bazen je registriran pri Plavalni zvezi Slovenije, v njem pa bodo vsa tekmovanja v manjših bazenih. Odprt bo do konca šolskega leta, v jesen bodo obnovili školjko in inštalacije, potem bo nepretrgoma odprt tudi za občane. Ker bo regijski, se bodo v njem učili plavanja učenci iz vseh šol zahodne Dolenjske.
M. GLAVONJIČ
Pod koši vse le še ni odločeno
Po desetih kolih so prva štiri moštva izenačena - Krka in Krško v devetem in desetem kolu brez težav zmagala • Zmagovalec sinočnjega derbija v Krškem bo z eno nogo v prvi ligi
NOVO MESTO, KRŠKO - Po desetih kolih končnice košarkarskega prvenstva za 9. do i6. mesto v državi so prva štiri moštva s po tremi porazi in sedmimi zmagami popolnoma izenačena, na vrhu lestvice pa je zaradi bo(jše razlike v zadetkih Krka, drugi je Slovan, tretje Krško in četrta Loka Kava. Medtem ko so ostala moštva že odpisana, lahko na prvo ligo upa le še Kraški zidar, ki zaostaja za četverico le za eno točko. Če ne bi Krka v sedmem kolu izgubila prav tekme s Kraškim zidarjem, bi bilo štiri kola pred koncem tako rekoč že vse odločeno. Krško in Krka sta se med sabo pomerila sinoči v Leskovcu, zmagovalec tega srečanja pa je z eno nogo že v prvi ligi.
PREMAGALI VILLA FRANCO
NOVO MESTO - Na košarkarski tekmi veteranov partnerskih mest Novega mesta in Villa France del Penedes iz Španije so bili v Novem mestu boljši domačini, ki so goste premagali s 83:53 (42:33). Pri Novo-meščanih je bil najboljši strelec Miro Župevec s 13 točkami, pri Špancih pa sta se s po 17 točkami najbolj izkazala Frances Mila in Joan Ripol.
V Straži za prvenstvo in za začetnike
Druga tekma v duatlonu
STRAŽA - THatlon klub Straža bo v nedeljo, 11. maja, pripravil drugo tekmo v duatlonu oziroma dve tekmi: državno prvenstvo v sprint duatlonu (5 km teka, 20 km kolesarjenja, 3 km teka) in duatlon za začetnike (2 km teka, 7 km kolesarjenja, 1 km teka). Lani je na Straškem tekmovanju sodelovalo 89 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške, zmagala pa sta Uroš Velepec in Logondrova, od domačih tekmovalcev pa se je navišje uvrstila Marjeta Sajevec.
Organizator bo zbiral prijave med 9. in 10. uro, štart duatlona za začetnike bo ob 11. uri, tekma za državno prvenstvo pa se bo začelo ob 12. uri. Proge so speljane iz Straže do vasi Loka in so pretežno ravninske. Startnina za državno prvenstvo znaša 1.500, za začetnike pa 1.000 tolarjev. Vsi tekmovalci dobijo spominsko majico in toplo malico. Dodatna pojasnila v zvezi s tekmovanji dobite po telefonu (068) 83 643.
Nepričakovani poraz košarkarjev novomeške Krke s Kraškim zidarjem je nanje po svoje deloval prav blagodejno, saj je tako vsakomur postalo jasno, da vse le še ni odločeno in da se bo za mesto v prvi ligi še treba potruditi. Tako v Ljubljani prejšnji teden proti Iliriji Krka ni imela večjih težav in je domačine predvsem z boljšo igro v drugem polčasu zlahka premagala z 92:77, medtem ko je bil izid po prvem polčasu 49:45 za Novomeščane. Zadetke za Krko so dosegli: Smodiš 30, Bajc 19, Stipaničev 12, S. Petrov 9, Bordelius 9, Samar 7 in Jazbec 6.
Še pomembnejša je bila za Novomeščane zmaga nad do sedaj vodilnim moštvom skupine za razvrstitev od 9. do 16. mesta v državi Lito-
strojem Slovanom, v 10. kolu na domačih tleh. Že po desetih minutah so Novomeščani vodili s 30:21, ob polčasu pa s 47:32. Gostje razpoloženih domačinov niso mogli ujeti in na koncu so doživeli tretji in po desetih kolih končnice najhujši poraz, za Novomeščane pa je bila zmaga z 80:58 dobra vzpodbuda pred sinočnjim posavsko dolenjskim derbijem v Krškem. Točke za Krko so dosegli: Bordelius 2, Samar 13, Stipaničev 8, S. Petrov 22, Smodiš 29 in Bajc 6.
Krčani k sreči končnico prvenstva nadaljujejo bolje, kot sojo začeli. V devetem kolu so v Šentjurju premagali tamkajšnji Kemoplast s 100:91 (46:44), čeprav so še sredi drugega polčasa za napredovanje v prvo ligo nezainteresirani domačini vodili s šestimi točkami razlike. Točke za Krško so dosegli: Jeklin 19, Zaturoski 4, Bošnjak 14, Nakič 36, Ademi 14, Krajcar 7 in Kralj 6.
Očitno so se v drugoligaško usodo vdali tudi košarkarji ljubljanske Ilirije, s katerimi v soboto Krčani na domačem igrišču niso imeli težkega dela, razlika med moštvoma pa je bila tako očitna, da Nakiču in Krajcarju sploh ni bilo treba igrati, a je Krško vseeno zmagalo z 91:65 (40:32). Točke za Krško so dosegli: Avsenak 6, Jeklin 15, Simič 3, Zaturoski 19, Božič 6, Murovec 11, Bošnjak 6, Ademi 11, Kralj 8 in Vukič 6.	v
Marjan Grah med prvih sto na svetu
Dobro začel tudi doma
NOVO MESTO - Jadralni padalci so s tremi tekmami v zahodnih Julijskih Alpah opravili prvi krog letošnje jadralno-padalske državne lige. Novomeški jadralni padalec Marjan Grah se je na obeh tekmah s Startom s Kobale nad Tolminom in na tretji tekmi s Startom z Lijaka nad Novo Gorico dobro odrezal in je v skupnem vrstnem redu med 70 piloti na 3. mestu.
Po dokaj uspešnih nastopih v Južni Ameriki je Grah pred nadaljevanjem tekem za svetovni pokal v Evropi tudi na svetovni lestvici uvrščen zelo dobro, in sicer na 100. mesto. Lepo priložnost, da to uvrstitev izboljša, bo imel od 13. do 18. maja, ko bodo tekme za svetovni pokal v kraju Lago di Como v Italiji.
IV.
Medalje v ju-jitsu v Parizu
V slovenski reprezentanci nastopili člani krškega Policista in Ninje Bele krajine ■ Dvakrat zlato v parih
Posavski in belokranjski tekmovalci v borilni veščini ju-jitsu, ki so nastopili v okviru slovenske reprezentance na mednarodnem turnirju v Parizu, ki naj bi štelo tudi za neuradno evropsko klubsko prvenstvo, so se imenitno odrezali, saj so se skoraj vsi vrnili z medaljami ter tako dosegli največji uspeh slovenskih športnikove tej športni disciplini.
V	Parizu je nastopilo 168 tekmovalcev iz 29 evropskih držav, poleg slovenske pa so nastopile tudi popolne reprezentance Nizozemske, Danske in Švice, ostale države pa so zastopali posmezni klubi. Slovensko reprezentanco so sestavljali člani krškega Policista, Ninje Bela krajina in policijskega kluba borilnih veščin PKBV iz Celja.
V	kadetski konkurenci sta se izkazala člana Ninje Tina Nemanič in Marko Šikonja, ki sta zmagala med mešanimi pari, članici Policista iz Krškega Mojca Škof in Anita Strgar sta zmagali v parih med mladinkami, med moškimi pari med mladinci pa sta bila člana Ninje Stane Ga-lovec in Branko Pezdirc tretja.
V	članski konkurenci sta najbolje nastopila člana krškega Policista Vanja Preskar in Duško Jevtič, ki jima je le za las ušla bronasta medalja med mešanimi pari. Izgubila sta
jo v boju z danskim parom, ki je na lanskem svetovnem prvenstvu v Parizu osvojil drugo mesto. Da gre za izreden uspeh, dokazuje tudi dejstvo, da so razen švedskih tekmovalcev in slovenskega moškega para na tekmovanju v Parizu nastopili prav vsi nosilci medalj z zadnjega svetovnega prvenstva.
S. PRESKAR
MEDALJE V PARIZU-Stanislav Golovec in Branko Pezdirc (stojita) sta v Parizu osvojila bron, Marko Šikonja in Tina Nemanič (klečita) pa sta med mešanimi pari zmagala.
Dolenjski jadralci so se tudi letos zbrali na prvomajskem srečanju v Nerezinah ter se med sabo pomerili na drugomajski regati - Klubska jadrnica Vitalis je ušla domov v Piran - Aleš Wachter kot Peter Gilmore ukanil tekmece
Čeprav Dolenjci nimamo svojega morja, nam nihče ne more očitati, da z njim nismo povezani. Ne le da se gremo radi turiste, pač pa je kar nekaj naših klubov in društev tesno povezanih z morjem. Nerezine na otoku Lošinju so že tradicionalno prvomajsko pribežališče potapljačev novomeškega Kluba za podvodne aktivnosti in krških potapljačev, prav tako tradicionalno pa je tudi že prvomajsko srečanje dolenjskih jadrnic, ki se potem tudi med sabo pomerijo na regati v trikotniku med Nerezinami,
otokom Mali Osir in Punto Križo.
Vreme je nekoliko zagodlo dolenjskim jadralcem, ki so se v Nerezinah zbrali v sredo, 30. aprila. Zaradi izredno močne burje, ki je v kanalu med Cresom in Lošinjem pod Televrinom potegnila tudi do 40 vozlov. Dolenjski mornarji so se v sredo zvečer sestali v gostilnici ob robu nerezinskega trga Mornar, kjer so sklenili, da bo štart regate 1. maja ob 11. uri. Ker burja nikakor ni ponehala, so naslednji dan štart najprej prestavili na poldne in se popoldne vdali usodo ter prvomajsko regato prestavili na drugi maj.
Ker je burja tudi v petek zjutraj vlekla z nezmanjšano močjo, se je posadka Vitalisa, jadrnice jadralnega kluba Novo mesto, odločila, da odplove domov. Tako so v nerezin-skem pristanu ostale le 13,6-metr-
ska Liberty, 6,5-metrska Barka Barka, 9-metrski Mak in betonska Kit-ty, dolga 7,7 m. Ker ni bilo več prav veliko časa, je padla odločitev: kljub močnemu vetru bo regata ob 11.30, ko so se vse štiri barke tudi zares pojavile na štartni liniji, ki jo je z motorno barko Mico označil navdušeni novomeški potapljač Milan Modic. Prav tedaj pa je kot zakleto veter skoraj popolnoma popustil in jadra so ostala brez vetra. Vse tri manjše jadrnice so rahel vetrič le izkoristile in se usmerile proti otoku Mali Osir, kjer je bil prvi obrat, medtem ko je krmar največje in najtežje Liberty Aleš Wachter kot Peter Gilmore v finalu svetovnega prvenstva v mach raceu leta 1995 v Rovinju ubral povsem drugačno taktiko. Ker bi v rahlem vetriču
jadra Liberty le visela, je posadki ukazal izobesiti tako imenovani dženaker, lahko jadro z veliko površino, in barko usmeril proti drugemu obratu na Punta Križi. Ukana je uspela, saj je sicer po še enkrat daljši poti do Osirja prišel le nekaj minut za Barko Barko in Makom, ki sta se do tedaj dajala za prvo mesto, med prvim in drugim obratom pa je Liberty kot gliser prehitela oba tekmeca ter do cilja le povečevala prednost. Zmage, ki ji je veliko pripomogla tudi razkošnejša oprema, ki jo je našel na Libertyju,
VISOKI IZIDI
METLIKA - V nedeljo, 4. maja, so nogometaši metliške občinske lige v malem nogometu odigrali drugo kolo. Izidi: Grabrovec: Boršt 3:0, Policijska postaja : Radoviča 6:0, Metlika I: Dobravice 6:0, Metlika II : Slamna vas 2:2, Mladina Metlika : Lokvica 3:3. S po štirimi točkami so na vrhu lestvice Policijska postaja, Metlika I in Grabrovec.
LIBERTY PREHITEL BARKO BARKO - Takole so se na krovu 13,6 m dolge banane 44 Liberty člani posadke veselili (na sliki levo), ko so prehiteli najkrajšo udeleženko regate 6,5 metrov dolgo Barko Barko, na kateri je usklajeno delovala družina Marka Šventa. Čeprav najkrajša, je Barka Barka po svoje znamenita - šest prav takih jadrnic je skonstruiral Belokranjec Jure Šter in z eno izmed njih obplul svet. Ko je Marko Švent po regati opisal tole srečanje, je hitro Liberty primerjal z gliserjem. (Foto: I. Vidmar)
Fedji Marušiču pokal Petra Klepca
Marušič prvi dan zmagal, drugi dan drugi - Slovenci in Hrvatica Vujasinovičeva najuspešnejši na veslaških tekmovanjih na divji Kolpi
OSILNICA - 3. maja je bilo na kajakaški progi na Kolpi pri Starih matnih tekmovanje veslačev na divjih vodah za pokal Petra Klepca, 4.maja pa na isti progi še člansko tekmovanje za prvenstvo Hrvaške. Prvi dan so premočno prevladovali slovenski veslači, ki so v skupini K-l osvojili kar prvih šest mest, od tega prva tri tekmovalci Soških elektrarn Fedja Marušič, Uroš Kodelja in Jernej Abramič.
Skupno je v tej kategoriji vozilo 50 veslačev iz Slovenije, Hrvaške in Bosne. V C-l je bil najboljši Grega Terdič (Rašica), 2. Danko Herceg (ZG), 3. Simon Hočevar (LJ) itd., vozilo 19 tekmovalcev. K-l, članice: 1. Gordana Vujasinovič (ZG), 2. Maruša Nolimal, 3. Helena Lahovec (obe Rašica) itd. (pet tekmovalk). C-2, člani (veslala sta le dva para): 1. Krajačič-Krajačič (Končar).
Na tekmovanju za mednarodno prvenstvo Hrvaške je v K-l zmagal Dejan Kralj (LJ), ki je bil prejšnji dan četrti; 2. F. Marušič (SE), 3. A. Kuder (LJ) itd. 22 tekmovalcev. C-1, člani: 1. S. Hočevar (LJ), 2. D. Herceg (ZG), 3. Z. Sedlar (ZG) itd., 18 tekmovalcev. K-1, članice: 1. G. Vujasinovič, 2. K. Konjevič, obe ZG. Tekmovali le dve. V C-2 pa je drugi
V GRADCU RUS
GRADAC - S turnirjem v Gradcu se je 2. maja začelo tekmovanje v belokranjski teniški ligi, ki tako stopa v tretje leto svojega obstoja. Na igrišču Cveta Rusa v Gradcu je bil prvi od osmih letošnjih turnirjev, ki bodo še v Črnomlju in Dragatušu. V finalu je Igor Rus iz Gradca s 6:0 in 7:5 premagal Miljo Gorška iz Črnomlja, v dvoboju za tretje mesto pa je Slavko Orlič iz Metlike premagal Sandija Strgarja iz Črnomlja. Na turnirju, ki je bil zelo dobro pripravljen, je nastopilo je 32 igralcev. Naslednji turnir bo 17. in 18. maja v Dragatušu.
tekmovalni dan nastopil le par Tomašek- Tomašek.
Tbdi v ekipnih tekmovanjih so bili uspešni slovenski tekmovalci, ki so v 3 x K-l osvojili med 14 ekipami kar 6 najboljših mest, zmagala je ekipa Soških elektrarn v postavi Marušič, Gec in Kodelja, 2. Hrastnik I, 3.
Ljubljana III itd. Med petimi ekipami 3xC-l je zmagala ekipa Zagreba I, 2. Slovenija I, 3. Slovenija II itd.
Najboljši posameznike in člani najboljših ekip so prejeli medalje. Prehodni pokal Petra Klepca in denarno nagrado je osvojil Fedja Marušič (SE), ki je bil v seštevku dvodnevnih tekmovanj najboljši v K-l, člani. Medalje najboljšim tekmovalcem za prvenstvo Hrvaške je podelil predsednik Kajakaške zveze Hrvaške Zvonko Kostrevc.
J. PRIMC

ŽUPAN PODEUUJE NAJBOLJŠEMU POKAL - V že tradicionalnem dvodnevnem majskem tekmovanju veslačev na divjih vodah na Kolpi je bil letos najuspešnejši tekmovalec Fedja Marušič (Soške elektrarne), kije v kategoriji K-l pni dan osvojil pn’o, drugi dan pa drugo mesto. Prehodni poka Petra Klepca mu jr podelil ošilit iški župan Anton Kovač. (Foto: J. Primc)
se je seveda najbolj veselil krmar Aleš. Zadnjo miljo pred ciljem si je s plovbo neposredno proti ciljni črti drugo mesto priborila Barka Barka, tretji je bil Mak, na katerem je za krmilom stal Marijana Lapajne, medtem ko je Straška betonska lepotica Kitty, ki je imela med posadko kar nekaj nekdanjih veslačev Straškega Gimpexa, najdlje uživala v jadranju.
I. V.
Kasači so z zmagami začeli sezono
Dirke v Šentjerneju bodo 18. maja
ŠENTJERNEJ - Člani konjeniškega kluba Šentjernej so uspešno začeli letošnjo kasaško sezono in na prvih dirkah tudi zmagovali. Na prvi dirki, ki je bila 31. marca v Ljutomeru, je bil Simon Bele s triletnim žrebcem, po imenu Peri Lobel, drugi, Franc Antončič s kobilo Piko Belo pa četrti. Dva tedna kasneje je Peri Lobel v Ljubljani s kilometrskim časom 1:20,7 že zmagal. 27. aprila je bila dirka v Ljutomeru, kjer sta bila Vojo Maletič s Sarito in Ivan Humek ml. s Figarjem AS peta, Franc Antončič pa s Piko Belo šesti. 3. maja je bila dirka v Mariboru, kjer je bil v prvi dirki Ivan Humek s Fao Lobell s kilometrskim časom 1:24,1 drugi, v drugi dirki je Antončič s Piko Belo s časom 1:22,04 zmagal, v peti dirki je Borut Antončič z Agi-lom s časom 1:21,7 delil drugo mesto, v osmi dirki pa je bil Vojo Maletič s Pelizono s časom 1:20,8 peti.
Dobro so začeli tudi Krčani. V Ljubljani je Martin Mars s Safirjem zmagal, Miro Kovačič je bil na drugi Ljutomerski dirki s Firosom četrti, v Mariboru pa je bil Rudi Govek z Indo četrti.
Tako po uspešnih nastopih na prvih štirih dirkah šentjernejski tekmovalci z napetostjo pričakujejo prvo letošnjo prireditev na domačem hipodromu, ki bo v nedeljo, 18. maja, z začetkom ob 14. uri. Upajo, da se bodo kot ponavadi izkazali kot dobri prireditelji pa tudi kot tekmovalci.
Nogometaši korajžno proti prvi ligi
Izdatna zmaga Radia Krke
NOVO MESTO - Nogometaši novomeškega moštva Radio Krka vse bolj odločno stopajo drugi ligi naproti. Da so prerasli tretjeligaško druščino, so spet dokazali, ko so.v zadnjem kolu doma premagali Mengeš kar z 8:0. Kar štirikrat je mrežo gostov zatresel Matjaž Sever, po enkrat pa so bili uspešni Janez Gruden, Gorazd Plevnik, Dejan Rodič in Bojan Žagar. Novomešča-ni so seveda še naprej na prvem mestu zahodne skupine tretje lige, pred drugouvrščenim sežanskim Taborom pa imajo že osem točk prednosti. Sedaj čakata novomeške nogometaše dve tekmi v gosteh: v soboto v Brdih in v sredo v Idriji.
Uspešno so nastopali tudi člani mlajših moštev nogometnega kluba Elan. Mladinci so v gosteh s 3:0 premagali Kamnik, kadeti doma s 3:2 trboveljskega Rudarja, starejši dečki so v gosteh premagali Kamnik z 1:0, mlajši dečki pa doma s 3:1 trboveljskega Rudarja.
POSAVSKI KARATEISTI DRUGI V NOVI GORICI
NOVA GORICA - Kombinirana ekipa posavske in zasavske regije, ki jo je vodil trener sevniških karateistov Jurij Orač, je na mednarodnem turnirju v športnih bojih v Novi Gorici, kjer so se pomerile najboljše članske ekipe Slovenije in Italije, je osvojila odlično 2. mesto. Posavski karate so zastopali tekmovalci KK Sevnica (Sašo Vaš, Damjan Fila in Martin Hriberšek), zasavskega pa karateisti KK Tika Trbovlje (Damir Vučilovski, Rok Vodišek in Igor Naraglav). Mlada posavsko-zasav-ska ekipa se je odlično borila, saj je svoje nasprotnike, ekipe iz Škofje Loke, italijanske Gorice, Veneta in Udin, gladko premagala; klonila je šele v finalu (s 4:1) pred višjim in fizično močnejšim članom ljubljanskega KK Shotokan.
PET NOVIH POTAPUAČEV - V novomeškem Klubu za podvodne aktivnosti je že tradicija, da prvomajske praznike izkoristijo za potapljaški tabor v Nerezinah na otoku Lošinju, kjer pripravijo tudi tečaj. Letos so na ta način dobili v svoje vrste pet novih potapljačev, dva pa sta si med prazniki pridobila višjo kategorijo. Kljub za ta čas zelo hladni vodi - temperatura je na nekaterih potopih znašala le lip C - so novomeški potapljači opravili načrtovano število stažnih potopov na Cresu in Lošinju. (Foto: I. V.)
DVE PODOBI GORJANCEV - Večdesetletna tradicija je, da se 1. maja Podgorci, Novomcščani in drugi Dolenjci podajo na Gorjance. Zadnje čase se jih večina na goro pripelje z avtomobili in tako so bile prejšnji četrtek trate pri Krvavem kamnu (na fotografiji), pri Miklavžu in celo na Trdinovem vrhu najvišja dolenjska parkirišča, da o številnih kuriščih pod drevesi in onečaščanju narave s hrupno glasbo niti ne govorimo. Zato je še toliko lepši pogled na skupino pohodnikov, ki seje v prelepem pomladnem popoldnevu vračala v dolino po svetli gorjanski košenici Ruti, ki je ravno začela zeleneti. (Foto: A. B.)
SREČANJE DOLENJSKIH DRUŠTEV SOŽITJA - Novomeško “Sožitje ”, društvo za pomoč duševno prizadetim osebam, je 25. aprila organiziralo srečanje z društvom iz Trebnjega in Bele krajine. Na srečanje smo povabili tudi dr. Dijano Majstorovič, vodjo razvojne ambulante pri Zdravstvenem domu v Novem mestu, ki strokovno obravnava otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Dr. Majstorovičeva je predstavila program in delo razvojne abmulante za Dolenjsko. Predstavniki društev smo izmenjali izkušnje o delu in se dogovorili za nadalnje sodelovanje. Predsednica novomeškega "Sožitja” Anica Stankovič je dr. Majstorovilčevi kot darilo izročila videokamero, ki jo razvojna ambulanta potrebuje za spremljanje razvoja obravnavanih otrok. (Besedilo in foto: Ana Bevc)
MEDNARODNI DAN KNJIGE V ŠENTJERNEJU - Tudi v knjižnici Franceta Prešerna v Šentjerneju smo počastili 23. april - mednarodni in slovenski dan knjige. Najmlajši zvesti bralci Tadej, Benjamin, Urška, Blaž, Blažka, Jan in Teja so se cel april pripravljali na zaključno prireditev z naslovom Podarimo prijatelju knjigo in rožo. Predstavili so knjige obeh avtorjev letošnje poslanice in plakata ob mednarodnem dnevu knjige za otroke, Borisa A. Novaka in Matjaža Schmidta, nato pa v zavzetem razgovoru ob plakatu, ki so ga izdelali sami o svojih najljubših knjigah, navdušili obiskovalce prireditve za branje dobrih knjig. (Foto: Marijan Hočevar)
Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9...]
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 28. maja 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...n, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo.
Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
V
Sentjernejčani na sceni
Dol. list št. 16, 24. aprila
Slovenci smo pa res nesrečen narod! Nihče nas prav posebno ne mara, naše denarnice so vse bolj prazne, ob vsakem preštevanju nas je manj - pa še tako nemogoč jezik moramo govoriti! O slednjem nas v Dolenjskem listu prepričuje še ena mlada glasbena skupina iz naših logov. Fantje se se odločili za prepe- „ vanje v tujem jeziku, ker menda v njem “mnogo lažje izražajo svoja čustva in mnenja o stvareh, o katerih govorijo”. Se več, skupina ima zaradi slovenščine za sabo že pravo malo mučeniško izkušnjo: z izražanjem v domačem jeziku je nekoč celo že poskušala, a je razočarano ugotovila, da v njihovo muziko slovenska beseda ’ne paše’. Članek, ki hoče biti verjetno predvsem afirmativno poročilo o mladi glasbeni ustvarjalnosti, tako žal izzveneva v površno in nepremišljeno polemiziranje o domnevnih izraznih nezmožnostih našega jezika. Že kar značilno je, da mladi muzikantje svoje odločitve za tujščino ne razlagajo kot poskus prilagajanja morebitnemu tujemu tržišču, ampak jo opravičujejo z naravo same slovenščine. Ih je torej po njihovem občutku okoren, nerafiniran, robusten ali pa, recimo, kar butast jezik. Fantje izpod zvona svetega Jerneja bi radi poslušalstvu pripovedovali o ekoloških tegobah, mamilih in rasizmu, pa teh tem - kot kaže - TVubarjev in Trdinov jezik ni sposoben oblikovati v sodobni uglasbitvi primerno pesemsko obliko.
Saj nimam nič proti angleščini! TUdi v tem, da se kak Slovenec odloči za ustvarjanje v njej, ni prav nič obsodbe vrednega. Gre pač za pravico do umetniške svobode. Jezi pa me ihta, s katero se nekateri trudijo to početje utemeljevati z nekakšnimi pomanjkljivostmi materinega jezika. Da po slovensko ne morejo opozarjati na ekološke probleme! Presneta reč: ali se pod Gorjanci o gozdu in potokih ter odpadkih v njih pogovarjamo po angleško?! Uidi kakšno pesem na to temo je najbrž že kdo napisal; samo toliko se je moral potruditi, da je besede izbral in razporedil tako, kot se je zdelo primerno njegovemu ritmičnemu okusu.
Kot da slovenščina za sabo nima dobrega tisočletja pisnega (in hkrati artističnega) zorenja, kot da ni z znamenitim Čppovim in Prešernovim nastopom pred več kot stopetdesetimi leti dokončno prestopila praga avtonomne pesniške umetnosti! Koliko imenitnih mojstrov besede jo pesniško obdeluje tudi v čisto našem času! In koliko najrazličnejših pesniških oblik se je skozi vsa ta leta udomačilo v njej, od metrično najzahtevnejših do neštetih različic t.i. prostega verza. Če kdo ne verjame, da je slovenščina zelo prilagodljiva, naj pobrska po “Oblikah sveta”, šaljivi enciklopediji v naši govorici udomačenih pesniških oblik, ki nam jo je pred nekaj leti v branje ponudil Boris A. Novak.
Z jezikom ni nič narobe, vedno se je pokazal dovolj raztegljivega, daje zaobjel vsakokratne praktičnospo-razumevalne, pa tudi umetniške potrebe. Prav mč se ne bojim, da si ne bi zmogel domovinske pravice priboriti tudi v zvrsteh, ki mikajo glasbenike v skupini z v čudni jezikovni mešanici zapisanim kvartopirskim imenom. Potrebno je le dovolj pristnega izpovednega navdiha, v začetku pa nemara tudi nekaj pripravljenosti za formalno eksperimentiranje. Če je MTV naša ušesa
navadila le na angleško rapovsko recitiranje, to pač f>e ne pomeni, da ta glasbena zvrst v drugih jezikih sploh ni mogoča!
Ob koncu še nekaj malce bolj osebnega. V članku, na katerega odgovarjam, berem cinično opazko, da se v polemiko o angleščini v skladbah slovenskih skupin “oglašajo tudi taki, ki se na glasbo kot tako ne razumejo prav dosti”. Domnevam, da zapisano meri (predvsem) name oz. na moj zapis v eni od prejšnjih številk tega časopisa. V zvezi s tem bi prav rad izvedel, kje je tista meja, na kateri se poslušalec iz ljubitelja prelevi v poznavalca. Zase bi težko rekel, da jo bom kdaj prestopil, čeprav sem slišal že kar nekaj glasbenih posnetkov, pol ducata let od znotraj spoznaval glasbeno šolo, prebral kak zapis o glasbi in'nenazadnje tudi z inštrumentom v rokah neenkrat stal na glas-beniških odrih. Žal pa se bojim, da se niti prizadeti s kaj bistveno boljšimi kvalifikacijami ne morejo pohvaliti.
Andrej Šurla Dolnja Težka Voda Novo mesto
V čigavi denarnici so Judeževi groši
Dol. list št. 17, 30. aprila
Prispevek na to temo sem napisal predvsem z željo, pojasniti svoje videnje okrog lažnega Štajerskega bataljona, kar je javnosti premalo znano. Mi, ki takratne dogodke poznamo, se očitno ne moremo strinjati, da je do prvih likvidacij prišlo s strani NOB. Prvo gorje je na gorjansko območje vnesel ta bataljon. Da je pobil veliko nedolžnih žrtev, je napisano v številnih publikacijah. To potijujejo tudi navedbe pripadnice tega bataljona, Roze Uhan, ki je v svojem dnevniku (zasegli so ga partizani) zapisala: “Ubili so naši partizanskega komandanta. Je zelo težko umrl. Nismo smeli streljati, morali smo ga zaklati. Streljamo malo, bolj pobijamo, škoda nabojev za partizanske buče. Kdor je proti nam gre rakom žvižgat, koder hodimo po hostah puščamo za sabo grobove.” (Konec citata). Komentar je odveč. Pisanje nekega tujca o pogajanju jugoslovanskega vodstva NOB z Nemci s tragedijo pod Gorjanci nima ničesar. Četudi taki dokumenti obstajajo, sem prepričan, da je šlo za vojno taktiko in strategijo. NOB je bila vodena odgovorno in diplomatsko.
Daje šla organizacija Štajerskega bataljona preko občine, sem prvič prebral v prispevku g. Mervarja 20. marca v tem časopisu, kjer je zapisal: “Gotovo je šla organizacija preko občine, ki jo je vodil župan Brulc.” Težko bo prepričal, kar trdi pozneje, da pri tem ni mislil tudi župana. Kako bi lahko šla organizacija tega bataljona preko občine in v njej delovala mimo župana, to je lahko le pravljica za otroke. Udim, da jaz nikoli nisem razsojal o tragediji Brulčeve družine, nasprotno, obsodil sem vsako nasilje. Napisal sem le, kar sem izvedel od očeta, ki je poskušal zastaviti ves svoj vpliv, da bi ga rešil, očitno pa mu to ni uspelo, ker ni poznal vseh dejstev.
Da sem na spisku “belogardističnih prvoborcev” v Sajetovi knjigi Belogardizem, vem brez g. Mervarja in nikoli nisem protestiral. Zakaj le? To je očiten dokaz, kako enostavno in brezvestno so cerkveni predstavniki novačili pripadnike vaških straž. Iz fantovske katoliške Marijine družbe so enostavno sestavili spisek belogardističnih vaških straž. Tega jaz nisem mogel sprejeti, zato z njimi nisem sodeloval, ker sem se pravočasno prostovoljno pridružil borcem proti okupatorju NOB. Dokazuje pa tudi dobro informiranost partizanskih piscev zgodovine, ki jih g. Mervar želi diskreditirati.
O sosedu Žurmanu sem napisal samo to, da mi je pripovedoval, kako so preganjali komuniste, ko je služil starojugoslovanski vojaški rok. Na ta podatek pa si je g. Mervar dovolil razpresti teorijo o moji vzgoji, v katero je vpletel še kalvarijo ujetništva mojega pok. očeta v prvi svetovni vojni ter ga posredno razglasil za komunističnega agitatorja. Če bi to res bil, potem ne bi svojih otrok, ki smo se rodili pozneje, vzgojil v krščanskem duhu. Ponosen pa sem, da me je vzgojil tudi v rodoljuba, zato mi ni bilo težko oceniti, kje je moje mesto, ko je bila domovina okupirana, in sem zavestno zastavil svoje življenje za njeno in svojo svobodo v boju, ki bo ostal svetla epopeja v zgodovini slovenskega naroda, tega ne bo mogla
izbrisati nobena na novo prirejena zgodovina. Toliko bolj sem ponosen, ker je ravno očetova grenka ujetniška izkušnja v meni utrdila vrednoto domovine.
Poznejša dogajanja v Hrušici, so po mojem mnenju posledica tega, da je ta vas po razkritju zločinske dejavnosti Štajerskega bataljona veljala za glavno zatočišče in oporišče njegovega vodstva.
Preostala podtikanja ne mislim komentirati ne razglabljati o pisanju tujcev. O tem, kdo je zanesel zlo med slovenski narod, pa bodo zgodovinarji težko obšli mnenja pokončnih izobraženih Slovencev, ki po svoji profesiji niso mogli biti komunisti; ta mnenja so pa znatno drugačna od tistih, ki bi sedaj radi oprali domobranstvo sodelovanja z okupatorjem proti lastnemu narodu. Naj jih navedem le nekaj: teolog dr. Trstenjak, škofa Tomažič in Grmič, pater Cerar in drugi. Nekatere njihove citate sem navedel v prejšnji številki DL.
Ne želim obremenjevati bralcev s ponavljanjem istih stvari, zato se na to temo ne bom več oglašal.
MARTIN RUKŠE Brusnice
Cerkvica ali vežica?
Dol. list št. 13, 3. aprila
Pod rubriko “Novo v Brežicah”, nas je zbodel članek anonimnega avtorja “Cerkvica ali vežica”. Na poslovilni vežici pri pokopališču na Ponikvah so opazili razpelo, ki naj bi po mnenju avtorja prišlo tja na čudežen način. Da to ni bil noben čudež, ve večina krajanov omenjenega območja.
Nekoliko bolj čudno je, da omenjeni anonimni avtor o svojih nejasnostih sprašuje Urad za verske skupnosti v Ljubljani, kjer niti ne vedo, kje ta kraj leži. Ker od tam ni dobil nobenega odgovora, se je obrnil na brežiški občinski svet, kjer pa, kot izgleda, tudi ni dobil zadovoljivega odgovora.
Pri vsem tem bi bilo najbolj pošteno, da se avtor pod svojimi članki podpiše, da bi krajani vedeli, s kom si lahko podajajo žogico. Ali se pa tega ne upa?!
Članek v Dolenjskem listu ni razburil samo krajanov Velike Doline, ampak vso župnijo in širšo
Pripombe na nadškofove izjave
Dol, list št. 16, 24. aprila
Priče smo nenasitnosti Rimoka-toliške cerkve na Slovenskem. Hoče imeti vse, od gozdov, zemlje, stavb, denarja iz državnega proračuna in iz žepov državljanov. Očitno ji ni preveč mar za propadanje tovarn in gospodarstva nasploh, ne ozira se na množico brezposelnih, lačnih in brezpravnih.
Vendar niso vsi duhovniki enaki. Sama jih delim v tri skupine. Če ne bi bilo prve skupine, narod ne bi nikoli poznal temnih časov ne grmad, na katerih je zgorelo na tisoče nič krivih ljudi samo zato, ker so bili verni, samo zato, ker so s prižnice
oznanjali Kristusov evangelij, samo zato, ker so pač morali biti nečesa krivi. Mnogi so zgnili v cerkvenih ječah, nekateri graščaki pa so dobili od Cerkve dovoljenje, da lahko po mili volji ugonabljajo vernike oziroma tlačane. Še mnogo drugih grdobij je šlo v pozabo.
V drugi skupini duhovnikov vlada čisto drugačno ozračje, prijetno. Ti duhovniki so povezani z oltarjem, Bogom in ljudmi. Uživajo zaupanje in spoštovanje, njihove cerkve so polne. Zaslužni so, da se je slovenski jezik ohranil skozi stoletja, ljudje pa se nanje radi obračajo s svojimi tegobami ali prosijo za kak nasvet. Vzamejo si čas in obiščejo ostarele in osamljene, pozabljene od lastnih otrok. Za njihovo plemenitost jim gre hvala.Tretja skupina duhovnikov so nadljudje, lahko bi jim rekla božji odposlanci. Thki so na primer župniki Sebastian Kneipp, Jurij Humar s Primskovega, Jo-hannes Greber, Jovan lljič Sergijev in misionar Emilien Tardif. Vsi ti duhovniki so ves svoj prosti čas posvetili revnim ljudem in brezplačno zdravili vsaj na svoj način. Nekateri so bili zaradi svoje plemenitosti izobčeni iz Cerkve ali bili neusmiljeno preganjani. Vzdržali so vsa ta ponižanja in naprej opravljali svoje plemenito delo.
Vse tri skupine duhovnikov obstajajo že od nekdaj in tudi danes delujejo kot struje, ena ob drugi. Menjajo se le imena.
MARIJA LIPOVŠEK Novo mesto
okolico. Čudi nas, da se išče neznana oseba, ki je obesila razpelo, kajti vse je bilo dogovorjeno. Ce neznani iskalec išče krivca, naj ga ne išče v Ljubljani in ne med svetniki brežiške občine, ampak naj se oglasi v našem kraju in in naj ne pričakuje, da ga bo na farovžu pozdravila zvezda.
FRANC GAJSKI v imenu ŽPS Velika Dolina
Romi in smeti
Dol, list št. 16, 24. aprila
Nikoli nisem bil v zaporu zaradi tatvine ali prekupčevanja. Imam ženo in štiri otroke, dva sta šoloobvezna, dva pa brezposelna. Iz centra za socialno delo dobim 17 tisoč tolarjev, zaradi poškodbe kolka pa sem nesposoben za delo. Starejši sin, ki je nezmožen za delo zaradi astme, dobi 18 tisočakov.
Drugi Romi, ki so zaposleni in imajo vsega doma, dobijo še enkrat več kot mi. S svojo družino dobimo od centra vsi skupaj 61 tisoč tolarjev, s čimer moramo plačevati stanovanje, zemljišče, hrano in ostalo. Ko gre žena na center, ji govorijo, naj se tudi mi preživljamo tako kot Romi iz Lokev in pri Štirih rokah (Coklovce) pri Metliki. S tem menda menijo, naj bi hodili po smetišču, kradli in imeli opravka s policijo.
ANTON HUDOROVAC Črnomelj
Novomeški Breg propada, oblast pa spi
Dol, list št. 14 do 17
V naravi stvari je, da se razvijajo s slabega na še slabše, vendar pa je v primeru časopisnega dopisovanja na temo novomeškega Brega že dejstvo, da se je z mestom pričela ukvarjati javnost tudi na tak način, zelo dobro. Ob kupu izrečenega balasta se namreč vendarle pokaže bistvo, to pa je, daje v mestu, pa ne samo v njem, vrsta problemov s posegi v prostor, ob tem pa tudi z varovanjem dediščine. Da ne bo pomote, tolikokrat apostrofirani Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (v nadaljevanju ZVNKD) ni edina strokovna organizacija, ki naj bi s svojimi prizadevanji bdela nad bogastvom preteklosti in ga ohranjala prihodnosti. Je le en člen v verigi, ki jo sestavljajo še strokovne službe Mestne občine in Upravne enote Novo mesto, širše gledano, pa sta v tem okviru tudi Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za okolje in prostor ter Uprava za varstvo kulturne dediščine in Uprava za varstvo narave, ki sta sestavni del obeh, inšpekcijske službe in ne nazadnje je po določilih naše ustave vsak občan dolžan s
svojim odnosom in prizadevanji skrbeti za ohranjanje naravne in kulturne dediščine.
Nimam namena razpredati političnih in politikantskih strankarskih razprtij in obračunavanj. Če so, naj bodo pri tej zadevi v ozadju. Na ZVNKD nas zanima strokovno delo, to pa je predvsem razpoznavanje, evidentiranje in dokumentiranje naravne in kulturne dediščine, in to na celotnem področju delovanja zavoda ter v celotnem spektru strok, ki jih dejavnost združuje, to pa so arheologija, etnologija, umetnostna zgodovina, arhitektura, zgodovina, tehniška dediščina ter seveda celoten spekter naravne dediščine, v sklopu zavoda pa razvijamo tudi restavratorstvo in prepa-ratorstvo. Sledi vrednotenje in utemeljevanje tistih kvalitet, za katere služba meni, da jih je vredno in potrebno ohranjati v prostoru, jim podrejati oziroma preprečevati posege v njihovem varovanem območju, pri nekaterih pa tudi načrtovati, voditi in izvajati zavarovalne posege. V sistemu pravnega varstva dediščine ZVNKD tako predlaga razpoznane kvalitete občinam v razglasitev za naravne znamenitosti ali kulturne spomenike, pri tem pa definira njihov varstveni režim. Postopek razglašanja poteka po stopnjah, pri tem pa je bistvenega pomena javna obravnava. Šele po tem občinski svet (ali nekdaj skupščina) sprejme odlok o razglasitvi. Za novomeško občino je potekal tak postopek v letu 1992, odlok pa je bil objavljen v UL RS 381992. Na ta način je občina s svojimi strokovnimi službami prevzela izvajanje odloka, ZVNKD pa v upravnih postopkih sodeluje kot soglasodaja-lec ter s tem preverja upoštevanje določil odloka, npr. o predlogu lokacijske dokumentacije, in postavlja pogoje, pod katerimi je nek poseg v prostor možen. Stavba Dolenjske banke v Kandiji na primorje od svojega nastanka dalje namenjena javni funkciji, zato zanjo veljajo drugačni kriteriji kot za njeno sosedo, ki je žal izgubila svoj primarni stanovanjski namen. Pa to ni osamljen primer. Še veliko drugih je v ožjem središču mesta. To pa ho umiralo toliko časa, dokler bo pragmatizem omogočal spreminjanje stanovanj v 1. nadstropju hiš na Glavnem trgu v poslovne prostore. Ob doslednem upoštevanju sprejetih in veljavnih urbanističnih dokumentov, pa če omenim samo PUP in že citirani odlok, to ni mogoče. Seveda pa bi tem dokumentom morali slediti še sistem mestne rente, regulacija najemnin, predvsem pa bi moral steči projekt temeljite prenove in revitalizacije. V mestih, kjer se svojega zgodovinskega pomena zavedajo (n.pr. Škofja Loka, Kamnik, Ptuj, Piran), je prenova dosegla pomembne rezultate, tudi v Novem mestu bi jih mogla in morala. Za dosego takega cilja pa je potrebno veliko interdisciplinarnega strokovnega dela, predvsem pa volje, ki bi udeležence, čeprav dostikrat različno misleče, pripeljala do željenega cilja, to je javno preverjenih in strokovno utemeljenih posegov. To pa jc povsem nasprotno neučakanosti in urejanju zadev od primera do primera, kar ima za posledico izgubljanje pregleda nad celoto, še najmanj pa se pri tem posluževati neutemeljenih podtikanj. Mimogrede: Su-hijeva lokacija (tako zadevo imenuje g. Hlavaty) že pred leti ni dobila ustreznega soglasja na ZVNKD, tokrat pa je bil postopek izveden mimo in brez sodelovanja te inštitucije, če je zadeva seveda Legalna.
Pri Seidlovem mlinu, za katerega mislim, da Se ni podrl po zaslugi ZVNKD (in tako mislim tudi za Vrhovčevo 12, Breg 10, pa tudi za Narodni dom ne, ko se mu bo sesula streha), smo sodelovali z izdelavo posnetka in konservatorskih smernic, ki naj bi lastniku in projektantu služile pri izdelavi projekta, ZVNKD sam pa projektov ne izdeluje, saj ni projektantska organizacija. Povem lahko le to, da niti lastnik niti projektant doslej nista dostavila projekta v potrditev, vsaj na ZVNKD ga torej ne poznamo, torej nam tudi v sramoto ne more biti. Smernice pa so, če jih povsem na kratko in smiselno povzamem, določale pozidavo stavbe enakih gabaritov, kot je bila nekdaj, vendar z drugačno vsebino. Na tej izjemni lokaciji bi lahko nastal gostinski lokal s prenočišči ali pa z zelo atraktivnim stanovanjem.
Naj strnem to razmišljanje z ugotovitvami, da bi se s problemi mesta morali pogosteje, predvsem pa javnosti pred očmi ukvarjati ne le arhitekti, urbanisti, delavci spomeniškega varstva, ampak tudi sociologi, etnologi, ekonomisti, pravniki in tako dalje, ter na ta način priti do
celovite prenove; da bi bilo dobro uveljaviti tudi način kritike v lastni stroki, morda v okviru novoustanovljenega društva arhitektov, ko gre za posege znotraj zgodovinskega tkiva; da bi kazalo nekatere zamisli o posegih v zavarovana območja zavrniti že samo ob upoštevanju veljavnih dokumentov; predvsem pa, da bi bilo potrebno graditi na sodelovanju, pa čeprav je to pogosto naporno, o nekaterih konkretnih primerih pa temeljiteje obveščati javnost. Morda bi o teh stvareh v lokalnem časniku res veljalo odpreti posebno rubriko.
DANILO BREŠČAK,
ZVNKD Novo mesto
Pripombe na nadškofove izjave
Dol. list št. 17, 30. aprila
Spoštovana avtorja ugovorov!
Prvo, kar sem opazila, ko sem prebrala vajini mnenji, je bilo to, da nobeden od vaju ni niti z besedo omenil skromnosti, ki jo uči vajina vera in o kateri sem jaz pisala. Mar naj to razumem tako, kot da nekaterim vernikom ni nič mar, kaj jim nalaga njihova vera, ampak se gredo samo še politiko?
Sicer pa, gospod Vrbinc, je bilo v nekaj letih to šele moje drugo pismo, v katerem sem se spotaknila ob zlorabo vere. Dolenjski list mi je objavil tudi nekaj drugih pisem, ki z vero nimajo nebene neposredne zveze. Verjetno ste jih prezrli. A nič zato. Religije namreč še zdaleč niso edini pojav, o katerem razmišljam.
Strinjam se z vami, da je tudi druga stran vredna kake ostre besede. Toda vse bolj imam občutek, da zgodovinski spomin nekaterih Slovencev ne seže dalj od povojnih pobojev oz. do leta 1942. Ali bomo večni nasprotniki? Zakaj se Slovenci končno česa ne naučimo iz skupne zgodovine, ker le tedaj bomo lahko mirno gledali v prihodnost naroda?!
Kar zadeva moje poučevanje in vzgajanje učencev v času socializma, vam nisem dolžna dajati odgovorov. Predvsem sem učila in vzgajala dobro in nisem bila od nikogar proti nikomur naščuvana. Na gospoda nadškofa Rodeta gledam predvsem kot na človeka, ki ima možnost našemu narodu doprinesti kaj dobrega ali kaj slabega. Meni kot prepričani ateistki ne pomeni kake posebne avtoritete.
Gotovo je tudi to, da je resnica o NOB samo ena, kot to velja tudi za vse drugo. Ni moj namen, da bi v pismih bralcev reševala preteklo dogajanje, saj preteklosti ni možno reševati ali popravljati. Mogoče pa je vsaj realno gledati nanjo. Seveda pa človek za takšno gledanje ne sme biti obremenjen s sovraštvom, maščevalnostjo in podobnimi čustvi.
Kar pa zadeva vaš navedek gospoda Rodeta, naj pripomnim le to, da na tak način že stoletja delujejo rimsko katoliška pa tudi vse druge religije.
DARINKA TRATAR Šmarjeta 34
Bazen v Krškem delavci Vidma podarili
Dol. list št. 15,17. aprib
Danilu Siterju, županu občine Krško Občinskemu svetu občine Krško Političnim strankam v občini Krško
Starši mladih plavalcev plavalnega kluba Vitacel Celulozar Krško se razlikujemo po izobrazbi, socialnem in družbenem statusu, gmotnem položaju in tudi narodnosti. Ločujejo nas različni politični in verski nazori. Enotni pa smo v prepričanju, da je vredno združiti moči in ukrepati za ohranitev plavalnega bazena, plavalnega kluba in strokovnega kadra, ki skrbi za zdrav razvoj naših otrok.
Že več let nas vznemirja negotova prihodnost plavalnega bazena pri tovarni celuloze in papirja v Krškem, kjer se naši otroci s trdno voljo in zagnanostjo učijo plavati, si ravnajo izkrivljene hrbtenice, se spopadajo s prvimi zmagami in porazi, spoznavajo pomen timskega dela, si krepijo telo in duha in se oblikujejo v postavne, zdrave in zgledne mlade ljudi. Peščica prizadevnih trenerjev in zagnanih volonterjev jih pri tem vodi in spodbuja ter jim zagotavlja osnovne pogoje za vadbo in udeležbo na tekmovanjih. Zadovoljni z rezultati njihovega dela, do sedaj nismo čutili potrebe po vmešavanju. Pričakovali smo, da bo prihodnost prinesla le še izboljšanje dokaj neprimernih vad-
Odgovori in popravki
po § 9...
v_________z___________/
henih pogojev. Šokirala pa nas je informacija iz časopisja, daje bazen ob tovarni celuloze naprodaj in da je prihodnost plavalnega kluba ogrožena.
Bojimo se, da ne bi žalostna usoda tovarne celuloze in papirja doletela tudi bazena ob njej. Želimo preprečiti, da ozki in kratkoročni interesi, politične manipulacije in slabi finančni položaj občine ne bi povzročili izgube tega pomembnega športnega objekta. Zavedamo se, da ga v kratkem času ne bo možno nadomestiti. Posledice takšne izgube bi nedvomno prizadele množico naslednjih generacij in ne samo naših otrok. Prepričani smo, da bi bila sanacija posledic veliko dražja od vložka v ohranitev bazena in plavalnega kluba. V urbanih središčih, kjer otroci odraščajo brez ustreznih možnosti za zdravo sprostitev, rekreacijo in uveljavitev svojih sposobnosti, raste število prestopnikov, klatežev, kriminalcev ter odvisnikov od mamil, cigaret in alkohola. Naše potomce želimo tega obvarovati. Pozivamo vas, da nam pri tem pomagate. Z nami so tudi naši prijatelji, znanci in somišljeniki. Vsi želimo ohraniti in izboljšati že obstoječe gogoje za zdrav razvoj naših otrok. Želimo zaupati vaši strokovnosti, znanju, sposobnosti, ugledu in politični modrosti, zaradi katere smo vas izvolili. Zato pričakujemo, da bo negotovost glede usode krškega bazena v kratkem prekinjena.
103 podpisniki
APLAVZ NI OBVEZEN
Iskanje praznika
Mesto Metlika je dobilo svoj praznik. Da bi se izgonilipolitičnim in drugim globokoumnim razpravam, so se v mestni skupnosti odločili za 29. april. Posegli so v leto 1365, ko je bila Metlika prvič omenjena kot mesto. V spomin na ta dogodek je bila v kulturnem domu dostojna prireditev, na kateri so nastopile metliške ljubiteljske skupine in posamezniki. Že naslednje leto bodo na podobni slovesnosti podelili prve plakate in priznanja mesta Metlika. Prejeli naj bi jih zaslužni meščani, ki so se ali se bodo izkazali na kulturnem, športnem ali katerem drugem področju.
Poudariti je treba, da ne gre za novi občinski praznik. Datum le-tega bodo morali določiti občinski svetniki, seveda če sploh želijo, da ima občina poleg mestnega praznika še občinskega. Prav bi sicer bilo, kajti zdaj imajo razlog za veseljačenje na dan 29. aprila samo prebivalci, ki sodijo k mestni skupnosti, nikakor pa ne tudi nemeščani. Ti bodo jedli z veliko žlico na dan, ki ga bodo, če ga bodo, dogovorili občinski svetniki. Nekaj poskusov je že bilo: od 12. novembra, ko goduje sv. Martin, do pusta, češ da so bili v metliški zgodovini nekdaj bogati pustni karnevali. Poleg teh sicer duhovitih pobud bo treba najti kaj pomembnejšega, kar je usodno zaznamovalo mesto ob Kolpi.
TONI GAŠPER1Č
Gasilska zveza je opravičila svoje prvo leto
Akcije uspešne, vendar še pod strokovno ravnijo
L OŠKI POTOK - 26. aprila je pred letom dni ustanovljena občinska Gasilska zveza (GZ) naredila obračun dela, iz katerega je razvidno, daje upravičila svoj obstoj. Mnogo energije je porabila za lastno organiziranje. Težave so bile tudi pri dodeljevanju denarne pomoči društvom, ki bi rada izpopolnila opremo. Taje zastarela ali pa je sploh nimajo.
Podobno je razmišljal tudi župan Janez Novak. Poudarjal je težave in nerazumevanje že pri ustanavljanju GZ, posledice pa se čutijo še sedaj. Merila za pridobivanje občinske pomoči so prej slaba in krivična, na primer število prebivalstva. Tak primer je redko poseljena KS Draga. Župan je menil, da ima občinski svet kar dober posluh za želje gasilcev, saj je letos iz proračuna namenil 2 milijona tolarjev za delovanje in nujno opremo in 5 milijonov za izgraditev hidrantskega omrežja.
Pohvalno seje izrazil tudi predstavnik republiške gasilske zveze in dal kar nekaj koristnih napotkov. Velja tudi zapisati nekaj pripomb tajnice GD Trava, ki sicer deluje po vseh pravilih, a je njen obstoj ogrožen. Društvo je bilo ustanovljeno že leta 1900, ima tradicijo in izkušnje, lepo urejen dom in usposobljeno desetino. Res pa je, da ne more izstopati po številčnosti, ker ljudi ni. —
A. KOŠMERL
Kočevarji svarilo pred nacionalizmom
T\ijec mora iz družine!
Igor Jugovič o sklepu metliške ribiške družine “Kolpa”, da tujec ne more biti član družine
Dol. list št. 17, 30. aprila
Pisno vprašanje vladi Republike Slovenge
Sprašujem Vlado Republike Slovenije, s katerim pravnim aktom je naložila delavcem občinskih upravnih enot, da slovenskim državljanom s priimki, katerih koreni izvirajo iz nemškega govornega področja, pošiljajo na domače naslove uradne dopise s predlogi, naj si pridejo spremenit svoje priimke v nemško obliko?
Primeri so znani iz Koroške (npr. občina Ravne - Prevalje) in Štajerske (npr. z Malečnika), kjer so pravzaprav zahtevali spremembe
priimkov, npr.: iz Veber v Weber, Sric v Schrietz, Hric v Hrietz in podobno. Žal ti primeri niso osamljeni in gre po prepričanju koroških domačinov za od slovenske vlade načrtovano in izpeljano akcijo, ki se izvaja po diktatu Nemcev oziroma Avstrijcev, ki hočejo biti na ta način spet za korak bližje ustanovitvi nemško govoreče manjšine na Slovenskem. Slovenska nacionalna stranka je že v prejšnjem mandatu (19. julija 1994) postavila poslansko vprašanje o ustanavljanju nemške manjšine s pomočjo ustavnega sodnika g. Lovra Šturma, na katero pa ni dobila ustreznega odgovora. Zdaj, še posebej po obisku Zernat-ta na Kočevskem, so se akcije v tej smeri zopet začele oziroma okrepile. Ali to pomeni, da je slovenska vlada pripravljena prodati slovenski inters za nemški pristanek naši priključitvi NATU ali EU?
Sprašujem tudi: kakšen odnos ima Vlada RS do avstrijske državne pogodbe, kajti glede na njeno delovanje kaže, da jo je že odpisala?
ZMAGO JELINČIČ
Slovenska nacionalna stranka
Novi slovenski zakon o društvih v 6. členu pravi: “Tujec lahko postane član društva, če je tako določeno v temeljnem aktu.” Lahko pa tudi ne postane član, če se društvo odloči drugače. Tako so pred kratkim na izrednem občnem zboru metliške ribiške družine “Kolpa”, na kateri je bilo malo članov in klavrn kvorumom, soglasno sprejeli sklep, da tujec ne more biti član družine.
Ker imajo v družini samo enega tujca, sicer hrvaškega državljana slovenske narodnosti, lahko hitro uganete, za koga gre. Že 25 let ima vikend v metliški občini, 20 let je ribič, v prvih letih samostojne Slovenije pa je bil 4 leta uspešen tajnik ribiške družine. V tem času se je družina organizacijsko okrepila, sprejela potrebne samoupravne akte, se ustrezno registrirala, uredila ribnik z okolico v Prilozju, ob njem postavila brunarico in paviljon. Vodila je komercialni ribnik s krapi, prirejala ob njem veselice in tako naprej. Tbjec je vodil tudi enkratno ekološko akcijo v slovenskem ribištvu. Sloje za raziskave rib glede zastrupitve s PCB. V Dolenjskem listu in glasilu ribiške zveze Ribiču je objavljal zapise o delu in uspehih ribiške družine. Dobro je sodeloval z ribiči iz v Metliko pobratenih občin Wagna in Ronlce.
Ko je leta 1991 postal tajnik, je bila ribiška družina v razsulu. Prejšnje vodstvo je takoj stopilo iz družine, češ, da jim ne bo komandiral “jugovič”. Ko je tajnik končal s svojim mandatom, so se vrnili v družino in sedaj želijo zopet komandirati po svoje. Komaj so dočakali nov zakon in pokazali svojo nestrpnost in sovraštvo do tujcev. V zahvalo za vse, kar je
Lani v ROVINJU, LETOS V POREČU - Tradicionalnega prvomajskega srečanja v organizaciji turistične agencije Mana in Dolenjskega lista seje letos v Poreču udeležilo nekaj manj kot sto ljudi. Nad ustvarjalnimi delavnicami, likovno in novinarsko, ter vrsto športnih aktivnosti so bili navdušeni tako otroci kot starši. Na sliki: slikar Stane Kosmač med svojimi učenci (Foto: Majda Luzar)
storil, so nekdanjega tajnika izključili iz družine, da pa bi se za njim izgubila vsaka sled, želijo iz naziva družine izbrisati še ime “Kolpa”. Ko pa so se ti metliški ribiški veljaki vračali v družino, so si, čeprav vsi premožni, izprosili, da jim ni bilo potrebno plačati pristopnine.
Najbolj glasen zagovornik sklepa, da tujec ne more biti več član ribiške družine, je pleskarski mojster in predsednik mgtliške mestne skupnosti Anton Černič, ki živi v isti vasi, v kateri ima “tujec” počitniško hišico. Podpira pa ga trgovec z gradbenim materialom Mirko Čadonič ter še nekaj obrtnikov in podjetnikov. Menim pa, daje sklep povsem zgrešen in politično nesprejemljiv. Ali bodo ribiči dojeli, kaj so naredili?
In kako je danes v ribiški družini? Prazen in zapuščen ribnik v Prilozju, saj je v njem zmanjkalo 900 kg rib. Kdo bo nadaljeval z raziskavo rib glede PCB, saj denar za to je in bo tudi v prihodnje. Novi tajnik že zapušča svojo funkcijo. Ribiški veljaki pa delajo po svoje, filozofirajo in živijo na račun nekdanjih neznanih zaslug. In se gredo pri tem svojo riboma-fijsko politiko.
Inž. IGOR JUGOVIČ
PRVOMAJSKA “VAŠKA VESELICA” SREDI MESTA
NOVO MESTO - Skupina krajanov iz vrstnih hiš ob Cesarjevi ulici seje letos prvič odločila z prijateljsko prvomajsko srečanje v domačem naselju. Iznajdljivi organizatorji so si pri gasilcih na Mokrem Polju sposodili prenosne klopi, iz Bele krajine so popoldne pripeljali pečenega prašička in jagenjčka, za pristno kapljico sta poskrbela njihova krajana, gospodinje pa so napekle dobrega peciva. Čeprav živijo v strnjenem naselju, so se nekateri med njimi šele tokrat prvič srečali! Pokazalo se je, da je med njimi veliko dobrih pevcev, tako da je bilo ob dobri volji za odrasle in otroke veliko zabave. In cena? Samo po tri tisočake je prispevala vsaka družina
“Za jesensko snidenje!” so ob koncu skupno zaželeli in poudarili, da se morajo poslej v tako prijetni družbi vsaj dvakrat na leto prijateljsko srečati in poklepetati o vsem, kar jih v naselju druži. Dali bodo izdelati tudi klopi, da bodo pri roki za vsakršne potrebe, veliko skupno lestev za popravila na strehah pa so si z združenimi sredstvi kupili že pred leti.	jg.
V Sevnici “mojškra Klara šiva, para”
Občani so zavrnili prostorsko ureditvene pogoje za staro mestno jedro Sevnice
Stara Sevnica je doživela v zgodovini dva požara, kjer so po zadnjem stari trg uredili po zavidljivih arhitektonskih načelih. Tik pred prvomajskimi prazniki je bila v sevniškem gasilskem domu javna razprava o prostorskouredit-venih pogojih za to jedro. Meščani so se bili zganili v ostrem protestu že pred tem. Na sedežu krajevne skupnosti v Sevnici se v knjigi pripomb že nahajajo listi s podpisi 60 krajanov. Svoji jezi so dali duška prav v tej razpravi. Mnogi si niso mogli kaj, da ne bi izrazili začudenja, ker izdelovalec tega “pupa” uvodoma sploh ni podal strokovnih izhodišč, kako so se lotili tega posla. Prebrali so sicer besedilo iz teh kart, citirali nekaj zakonov in to je bilo vse.
Računi nepošteni!
Plačilo za elektriko po dejanski porabi
KOČEVJE - 23. aprila je Elek-tro Kočevje na podlagi svojih ugotovitev izstavil račun, da sem za leto 1996 dolžan še 11.006,00 tolarjev. Z ženo sva se razburila, pregledala vse račune za nazaj in ugotovila, da sva sproti plačevala in sem osebno nosil denar v Elek-tro. Razočarana sva, da se na tak način hoče priti do denarja. Odšel sem vpodjetje, kjer so mi rekli, da je pac nastala razlika. Ko sem videl, da ne bom ničesar dosegel, sem z veliko jezo znesek plačal. Menim pa, da bi bilo pošteno, da se računi izstavijo takrat, ko se vidi na števcu dejanska poraba elektrike. V bodoče bom pozoren na porabo.
Takšne račune lahko plačujejo samo tisti z mesečno plačo po 200 tisoč tolarjev ali več, nikakor pa ne mi upokojenci s 30 do 60 tisoč tolarji. Napačno je tudi to, da se računi izstavljajo za mesec vnaprej, ko sploh ne vedo, koliko elektrike boš porabil. Takšni računi so nepošteni in nepravični!
IVAN RAZPOTNIK Kočevje
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkov prijatelj
Ljudje so seveda pričakovali kaj več. Kot so poudarjali nekateri, tudi analizo, o tem, kaj načrtovalci nameravajo s številnimi starimi zgradbami in lokali v njih, ne le o pozidavi vrtov in zelenic ali asfaltiranju za parkirišča. Očitno so podcenjevali stare tržane, od ka-
• KJE PARKIRIŠČA? - Da bi zagotovili večje število parkirnih mest, so Sevničani predlagali gradnjo parkirne hiše, kar pa je sestavljalec pupov AR zavračal kot predrago. Razpravljale! so obvoznico predlagali na drugi strani proge, ko bo znan vodostaj Save pred bodočo vodno elektrarno Blanco.
terih jih ima nemalo univerzitetne diplome. Pripravljalci teh zloglasnih “pupov” so zapravili edinstveno možnost, da bi se o starem mestnem jedru pogovarjali strokovno. Ljudje so se tako zagnali v čudne karte na steni in ponujene rešitve zavračali eno za drugo. So proti obvoznici vzdolž proge, proti pozidavi vrtov in zelenic, kolikor jih je še. Navajali so poplavljanje terena ali slabo preve-trenost za predvideno vrsto hiš
pod gradom in neprimerno senčno lego za drug niz neposredno pod grajskim hribom. Dipl. inž. Vida Cimperšek jim je zamerila, ker pred to razpravao niso pripravili razprave o revitalizaciji starega mestnega jedra. “Posojila, ki jih je občina pred leti dala, so bila preskopa,” je menila, “zakaj ljudje niso mogli obnoviti starih hiš in lokalov, kot bi bilo treba.” Nekateri stari Sevničani, ki kot vdova po dr. Zadnikarju živijo v prestolnici že 36 let, in sevniški rojak dipl. arhitekt Gabrič, tudi iz Ljubljane, so prihiteli na to razpravo, ker imajo svoje staro mesto radi. Pripravljalci “pupa” so bili na kraju pripravljeni vsako vrisano novo gradnjo zbrisati s karte, kar ljudi še vedno ni zadovoljilo. Slednjič so pristali na podaljšanje javne razgrnitve in na še eno javno razpravo. Morda bo na to le prišel tudi sevniški župan in krajanom vlil zaupanje, da jih vendarle nekdo predstavlja (z žalostjo so ugotavljali, da v občinskem svetu nimajo svojega predstavnika). Staro mestno jedro si zasluži dober načrt, so si bili edini vsi razpravljalci.
ALFRED ŽELEZNIK Boštanj
ZABRISAN SPOMIN - Sredi lepega trga v Beli Cerkvi je spomenik padlim partizanskim borcem in talcem. Žal sta tabli z imeni padlih in pobitih slabo vzdrževani in nekatera imena že težko berljiva. Je spomin na vojne žrtve že zabrisan ? Pa tudi sicer tak spomenik lepo urejenemu kraju, kot je Bela Cerkev, ni v okras in ponos. (Foto: A. B.)
PRED USESLOVENSKIM PARTIZANSKIM TABOROM '97
Razgibano življenje Krimskega odreda
Ljubljana je dala 22 vagonov pomoči za partizane, ki so jo s čolni spravili čez reko, naprej pa z vprežno živino in v vrečah na hrbtih domačinov
Iz obsežnega pregleda o živahnem obdobju in naglem širjenju (judske vstaje v Ljubljanski pokrajini v zgodnjem poletju 1942, ki ga je napisal Karel Kumše-Tomaž, lahko v skrčenem obsegu povzamemo samo najvažnejše podatke. Že ti povedo, da je svobodno ozem(je kljub italijanski okupaciji naraščalo tako naglo, da so bile potrebne nenehne organizacijske spremembe v hitro rastočih partizanskih enotah.
Priliv prostovoljcev v partizane enot 3. grupe odredov je bil med ljudsko vstajo spomladi 1942 tako močan, da je bilo v bataljonih teh odredov že po nekaj sto borcev. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih enot je uvidelo, da bi spremembe v njihovi organizaciji olajšale poveljevanje, partizanske čete pa bi postale še bolj gibčne in operativne. Zato so na območju Notranjskega odreda konec junija 1942 ustanovili tri nove odrede:
-	iz 1. in 5. bataljona so sestavili 3 bataljone novega Krimskega odreda, kije deloval južno od Ljubljane med železniškima progama Ljublja-na-Postojna in Ljubljana-Grosup-lje-Kočevje, vključno z Bloško planoto.
-	Iz 4. bataljona Notranjskega odreda sta zrasla dva bataljona Dolomitskega odreda, ki se je boril v Polhograjskih Dolomitih,
-	iz 2. in 3. bataljona istega odreda pa so oblikovali 3 bataljone Kočevskega odreda.
Ko je bil 1. julija 1942 ustanovljen Krimski odred, je postal njegov komandant Bojan Polak-Stjenka, politični komisar pa Janez Hribar-Tone Pogačnik. Posamezne čete na tem območju niso niti občutile organizacijskih sprememb: število borcev v njih je še vedno raslo. Zato so hitro nadomestili tiste borce, ki so bili poslani v Prvi proletarski bataljon Toneta Tomšiča, ki so ga 12. junija 1942 ustanovili v Zapo-toku.
Po tej preureditvi so se odredi 3. grupe notranje utrjevali. Ker so bile njihove čete razporejene po obrobju širokega osvobojenega ozemlja in
okoli sovražnih postojank, niso delale velikih akcij. Morale pa so se postavljati v bran čedalje pogost-nejšim krajevnim vpadom iz okupatorjevih postojank. Pred začetkom italijanske ofenzive na Krim in Mahre, kjer so taborile čete Krimskega odreda, so morali ti partizani poskrbeti še za pomembno delo. Sredi 1942 so ljubljanski aktivisti večkrat poslali na železniško postajo Drenov Grič vagonske pošiljke pomoči partizanom: orožje, strelivo, razne stroje in orodje za partizanske delavnice, obleko, obutev, sanitetne pripomočke in hrano. To blago so prenašali partizani 1. bataljona Krimskega odreda in borci Dolomitskega odreda s sodelovanjem vaščanov.
Do Ljubljanice so blago transportirali prebivalci Bevk, Blatne Brezovice, Drenovega Griča in Sinje Gorice. Prek reke so ga prevažali s čolni, naprej pa vozili z vprežno živino. Tudi nosili so ga v vrečah na ramah mimo Goričice, postaje Pre-serje-Borovnica, proti Krimu in Mačkovcu, kjer so bile delavnice in skladišča 3. grupe odredov. Take pomoči je bilo za okoli 22 vagonov, zato so morali za varen prevoz in prenos organizirati včasih tudi po več sto ljudi. Prenos ni bil le naporen, temveč tudi nevaren zaradi prečkanja proge blizu italijanskih bunkerjev. Ko pa so Italijani videli neoborožene množice, jih niso obstreljevali. Na desnem bregu Ljubljanice so čakali nosači iz vasi Jezero, Podkraj, iz Tomišlja, Vrbljen, Strahomerja, Bresta in Matene. V noči pred začetkom ofenzive, med 15. in 16. julijem 1942, so zjutraj
zadnjikrat prenašali tako blago z Drenovega Griča.
Na območju Tomišlja je v drugi polovici 1942 v gozdu nad Anzelrom v Podkraju delovala tajna ciklostil-na tehnika Krim. Tu so razmnoževali radijske vesti, Slovenskega poročevalca in razne tiske za OE
Razmah osvobojenega ozemlja in močne partizanske čete, ki so vedno bolj ogrožale italijanske posadke, oboje je napeljalo okupacijsko ftoveljstvo, da se je odločilo za veliko akcijo. Z močno italijansko ofenzivo naj bi strli upor Ljubljane in množično internirali njene prebivalce, partizansko vojsko v pokrajini pa naj bi uničila italijanska vojska. Krimsko in mokrško pogorje je bilo cilj okoli 80.000 mož močne italijanske vojske: na vsakega partizana je to okoli Krima pomenilo 27 Italijanov.
Svobodno ozemlje so bili partizani pripravljeni braniti, tudi z umiki in z vračanjem Italijanom za hrbet. S pomočjo topov in letal so se Italijani spustili v boj, vendar jim “krimska ofenziva” ni prinesla ne zmage ne časti. Partizani so se napadom spretno umikali, a tudi sami napadali in presenečali sovražnika, kar je bilo že popisano v raznih knjigah in člankih.
Krimski odred je 18. julija 1942 oblikoval svoj novi 4. bataljon, kar govori o dotoku novih borcev v partizane. Napadal je tudi “vaške straže” belogardistov v večjih krajih in politično pokazal, da Italijani partizanov niso uničili.
V novoustanovljeno Šercerjevo brigado (zaživela je oktobra 1942 na gori Mokre blizu Ljubljane) so vključili 2. in 4. bataljon Krimskega odreda in več enot iz Kočevskega ter Dolomitskega odreda. Zato je Krimski odred v jeseni 1942 prenehal obstajati, znova pa so ustanovili, zdaj že drugič, Notranjski odred.
Pošta se bori za obstoj
Pogovor z upravnico pošte Struga Jelko Pugelj
STRUGE - Na pošti v Strugah, ki deluje za območje s 183 ospodinjstvi in z okoli 500 pre-ivalci, sta zaposlena poštar in delavka v manipulaciji, ki je hkrati upravnica pošte. To je Jelka Pugelj, ki pravi:
“Kot vse manjše pošte se tudi naša trudi za obstoj. Pravega poštnega dela je premalo, zato prodajamo tudi bonbone, čokolado, žvečilne gumije, zavojni papir za darilne pakete in še kaj. Ponujamo tudi poštne nabiralnike, ki so ljudem potrebni, saj bodo potem zagotovo dobili pošiljke, medtem ko jih je treba zdaj ponekod zatakniti kar za kljuko vrat, potem pa časopis ali pismo lahko odpihne veter. Naprodaj imamo več vrst nabiralnikov, ki so primerni za postavitev ob glavni cesti oz. poti do hiše pa tudi take, ki se montirajo na hišni zid ali vrata.”
Prebivalstvo je zaposleno v glavnem izven Strug in kar tretjina jih tam vlaga in dviga prisluženi denar pa tudi kupuje. Zato ima struška pošta z denarjem kar za tretjino manj prome-
m
Jelka Pugelj
ta, kot je zaslužkov prebivalstva. Razen tega Struge niso niti turistični niti za izletnike in turiste prehodni kraj, zato je na pošti manj prometa. Gotovo bi bilo več obiskovalcev Strug, če bi bilo že asfaltiranih tistih preostalih okoli 18 km ceste v smeri proti Kočevju in onih 5 km proti Žvirčam in Novemu mestu.
Upravnica Jelka Pugelj pa je zelo zadovoljna, ker tehnični napredek prihaja tudi na pošto v Strugah. Pred kratkim so dobili računalnik.
J. PRIMC
Zidarje bi skoraj kap?
TURJAK - “Sklenili smo, da bomo zjutraj začeli graditi zadružni dom, pa na predvečer ni bilo ne peska, ne apna, ne opeke. Zjutraj, ko so prišli zidarji, pa bi jih skoraj kap, ko so videli, da zvečer ni bilo še nič gradbenega materiala, zjutraj pa je bilo vse potrebno na gradbišču. Delali smo vso noč, da smo priskrbeli material. Ena skupina je kopala pesek in ga vozila; Turjačan, šofer Apnenice Dobrepolje, je pripeljal apno, spet drugi pa je iz opekarne pripeljal opeko,” se spominja najstarejši krajan Turjaka, 82-letni Ciril Škrlj, ki je bil tudi glavni pobudnik gradnje zadružnega doma.
Ciril Škrlj, najstarejši Turjačan
Potrebni les so naprosili. Sicer pa so Turjačani takrat imeli tudi svojo kmetijsko zadrugo, a njenega dobička niso delili, ampak ga namenjali za gradnjo. Tak sklep so sprejeli na pobudo gozdarja Jakšeta, ki ga je kasneje povozil avto, se spominja Ciril Škrlj.
Dom so gradili z ozirom na možnosti od leta 1948 do 1953, j fasado pa je dom dobil šele leta i 1961. V njem je bila najprej trgovina in gostilna, nato so do- j gradili dvorano za kulturne prireditve in leta 1956 ustanovili [ prvo gledališko skupino; nastopili so z Domnom, izkupiček pa j so spet namenili za nadaljnje | širjenje in vzdrževanje doma.
“Takrat smo bili mladi in zagnani,” pravi Ciril Škrlj in doda ja, da so vse delali sami Turjačani in je to priznala tudi nova občina ter po ukinitvi krajevnih skupnosti pustila dom Turjača-nom, ki so ustanovili Kulturno- ' turistični zavod Turjak za vode- | nje tega doma, ki so si ga zgra- | dili sami z veliko napora in odrekanj.
Ciril Skrij izhaja iz družine, j kjer je bilo 8 otrok; med vojno jih je nekaj padlo na partizanski strani, sestro Meto je umorila črna roka in še danes ne vedo za njen grob. Cirila in Matijo so leta 1942 Italijani obsodili na dosmrtno ječo.
J. PRIMC
0 krivem dimniku in drugem
Grožnja s tožbo zaradi snega - Kako se znebiš sršenov - Ribniški izumitelj za pokončevanje miši
Zakuril je otep slame in z njim grel sršenje gnezdo. “Cimper je sicer zgorel, sršenov pa se je le rešil, ” se je potem pohvalil.
RIBNIŠKI IZUM - Zgodba o Ribničanu, ki je odšel v Nemčijo na delo in se po treh mesecih vrnil z mercedesom in kupom mark, je znana. Ni pa znano, da si jih je prislužil z izumom o uničevanju miši. Na deščico je postavil britev in na njeno eno stran košček sira, na drugo stran rezila pa košček salame. Miš se postavi med sirček in salamo, pogleda levo in reče: "Sirček", pogleda desno in reče: “Salam-ca ” in to počenja tako dolgo, da si prereže vrat in izdihne. Brž, ko je za to izvedel, je odpotoval v Nemčijo še en Ribničan in se prav tako vrnil z mercedesom in kupom mark, vendar še prej kot pr\’i. "Kako si pa ti tako hitro obogatel?” "I tako, da sem prijateljev izum izpopolnil in pocenil. Na deščici je ostala britvica, salama in sir pa ne. In ko se je miš postavila nad rezilo, je govorila: “Nič sirčka, nič, salamce, nič sirčka, nič salamce... "dokler si ni prerezala vratu. J. PRIMC
TURJAK - V gostilni Pri Murnu na Turjaku razderejo marsikatero resno na šaljiv način. Posebno uspešen pri tem je sam gostilničar, pomagajo pa mu tudi drugi gostje. Domislice kar same silijo na papir, denimo tele:
VAŠKA POSEBNOST, POŠEVNI DIMNIK, bi bil lahko še vedno ena izmed turističnih zanimivosti Turjaka, kot je poševni stolp v Pizi. Pa žal ne bo. Dimnik so namreč pred kratkim podrli in ga sezidali nanovo. Turjačani ugotavljajo, da je bil res lepo kriv, a če plačaš, naj bo le lepo raven. Pa je šla znamenitost po vodi.
SNEG IN TOŽBA - Ali pa tale turjaška: Sosed je sneg na-plužil sosedu, s čimer pa ta ni bil zadovoljen in je dejanje prišlo pred poravnalni svet, ki je po temeljitem presojanju odločil: “Tisti, ki je sneg naplužil, ga mora odstraniti najkasneje do 3. junija, sicer bo zadeva predana rednemu sodišču."
PREGNAL SRŠENE - Nekomu so se na podstrešju v skednju zaredili sršeni. Seveda se je reševanja zadeve lotil temeljito.
BILO JE PRED STO LETI
Novi dušni pastir
Zadnji dan prosinca smo imeli na naši fari v Brusnicah vesel pa tudi radosti poln dan, na katerega smo se farani že dolgo pripravljali. Takoj, ko smo zvedeli, da bo prišel v našo faro novi dušni pastir častiti gospod Janez Piber, bilo je naenkrat vse staro in mlado v skrbeh, kako bi visoko častitega gospoda čim lepše sprejeli. Da nismo držali pri tem križem rok, bilo je videti ta dan. Postavili smo okoli 200 mlajev, med temi eden bil je visok 15 sežnjev; okinčan je bil z zastavicami in venci. Koj na meji naše fare na Ratežu stal je veličastni slavolok s prelepim napisom. Gospod Jožef Borštnar je novodošlega pastirja duš prisrčno pozdravil v imenu občinskega odbora. Ogovorjeni se je z lepimi besedami toplo zahvalili...!.
Mnogobrojno število ljudstva in šolska mladina je potem spremila ljubega gospoda ob grmenju topičev in slovesnem zvonenju v krasno razsvetljeno cerkev, kjer je bil blagoslov z najsvetejšim in izročitev cerkvenih ključev.
Dolenjske Novice 1897
Po smeteh smo že zelo razviti
Slovensko ekološko gibanje sodeluje v vseslovenski akciji pomladanskega čiščenja okolja - V Sloveniji več kot 50.000 črnih odlagališč - Predlogi Državnemu zboru
Slavnostni večer s trpkim priokusom
Neumestne in žaljive bodice na račun Črnomlja
V ponedeljek, 28. aprila zvečer, je metliška mestna skupnost prvič praznovala svoj mestni praznik. Poleg slavnostnega govornika so nastopile vse domače ljudske prosvetne skupine in še posamezniki, zavzeti za kulturo v Metliki. Ne smemo prezreti njihove prizadevnosti, čeprav je bilo ta večer . vse pripravljeno bolj ali manj na hitro. V vabilu pa je bilo tudi zapisano, da se “mesto ponaša z bogato zgodovino in nič manj bogato kulturo”. Vendar se moramo zlasti pri slednji trditvi resno zamisliti, ce se spomnimo na vrsto spodrsljajev na tem večeru.
Predvsem ni bilo niti malo kulturno, če so posamezniki sprožili kar lepo vrsto neumestnih, skoraj žaljivih bodic na račun Črnomlja in njihovih prebivalcev. Le kaj naj to pomeni na takem slavnostnem metliškem večeru? Pa tisto neokusno tuljenje “humorista” skozi mikrofon in njegovo izzivanje poslušalcev, naj vstanejo in zopet
Po podatkih OECD po količinah odpadkov na prebivalca (Slovenija “pridela” okrog 320 kg odpadkov na prebivalca!) ne zaostajamo za Nemčijo, Švedsko in Španijo. Spomnimo se uporov ljudi proti predvidenim lokacijam nizko - in srednjeradioaktivnih odpadkov, pa smetarskih zagat (zadnja v Zgornji Savinjski doli-
RAZSTAVA BAJČEVE SE DO KONCA MESECA
ŠMARJEŠKE TOPLICE - V Zdravilišču Šmarješke Toplice od začetka aprila pa še do konca maja razstavlja novomeška slikarka Danja Bajc. Na slikarski razstavi se s 27 deli predstavlja tu že desetič, v glavnem pa gre za tihožitja, staro vaško arhitekturo, motive ob Krki, Kolpi, stare mline ipd. Razstava je prodajna.
“LIPA ZELENELA JE”
NOVO MESTO - ZKO Novo mesto vabi jutri, v petek, 9. maja, ob 20. uri v veliko dvorano KC Janeza Trdine na koncert mešanega pevskega zbora iz Ljubljane “Lipa zelena je”, ki ga vodi zborovodja prof. Jerneja Habjanič.
OBNOVA BENCINSKEGA SERVISA NA DVORU
DVOR - V aprilu in maju poteka pospešena rekonstrukcija Petrolovega bencinskega servisa. Leta bo po besedah vodje Mihe Baša nudil boljše storitve, črpalka bo samopostrežna in odprta tudi ob nedeljah. Izvajalec del je Obrtna zadruga Hrast iz Novega mesta s svojimi kooperanti.
sedejo. Saj ta večer vendar ni bil nikaka pustna prireditev! Morda pa je kdo to tudi želel, sicer ne bi
ta ali oni godbenik prišel na oder kar v trenirki, kavbojkah ali bundi. Vsekakor podcenjevanje tako pomembnega praznika.
Pohvaliti pa je treba domiselno sceno in resno prizadevnost nekaterih skupin (pevci, folklora). Tudi metliške gasilce, ki sicer niso nastopili, so se pa zavedeli pomembnosti prireditve in se je udeležili v svečanih uniformah.
Glede tistih bodic pa naj posamezniki sami premislijo in se sosedom Črnomaljcem opravičijo. Kulturno in pošteno bi bilo!
KAJ JE Z OBLOCNICO NA METLIŠKIH DRAGAH?
Že več kot leto dni ne gori obločnica (nadcestna svetilka) med hotelom Bela krajina in trgovino Mercator na nasprotni strani ceste, to je na najpomembnejšem križišču oz. ovinku, skozi katerega teče ves promet v Metliki. Ze med lansko Vinsko vi-gredjo v maju je svetilka čemela v temi in tako je ostalo vse do danes. Meščani so upali, da se bo prebudila iz teme vsaj ob kaki pomembni obletnici, na primer ob večjem prazniku, ob novem letu - pa nič! Kot kaže, namerava tudi ta mesec, ko se bo ob Vinski vigredi v Metliko znova zgrnilo na tisoče ljudi, ta svetilka ostati v temi. Zato predlagajo meščani: če se luč ne da spraviti v življenje, naj bi tisti, ki skrbe za mestno razsvetljavo, vsaj za Vinsko vigred razpostavili po metliških Dragah nekaj baklonoscev, ki naj bi ponoči s plamenicami svetili domačinom in tujcem. Nekako bo pač treba urediti to neprijetno zadevo!
ni). Slovensko ekološko gibanje (SEG) seje pripravljeno strokovno vključiti v razreševanje te problematike.
Sekcija za odpadke pri SEG-u predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, naj bodo osnovni cilji v Sloveniji zmanjševanje količine odpadkov, zagotavljanje izvajanja zakona o varstvu okolja in veljavnih podzakonskih predpisov. Onesnaževalce okolja je treba kaznovati.
Predlagamo, da Državni zbor
nekatera pridobiti še manjkajoča dovoljenja. Denar za izvedbo čistilnih akcij naj delno zagotovijo država in občine iz svojih proračunov, komunalna podjetja pa iz sredstev državljanov, ki plačujejo odvoz smeti z namensko povišano ceno za te komunalne storitve. Pristojne inšpekcije naj bodo odgovorne za morebitno nastajanje novih črnih odlagališč in so jih dolžne, če ne ugotovijo povzročitelja, sanirati iz svojih sredstev. Leto 1997 naj bo zavestno
uvrsti v svojo obravnavo predlo- začetno leto do preloma stoletja žene “Strateške usmeritve Repub- pri odstranjevanju oz. sanaciji like Slovenije za ravnanje z od- črnih odlagališč za naše nove rodove, da bo lahko Slovenija “Moja dežela - lepa, urejena in čista.” Po-
• Vseslovenski akciji Pomladansko urejanje in čiščenje okolja se je letos spet pridružilo tudi Slovensko ekološko gibanje, tokrat v petih krajih, med drugim je organiziralo akcjjo 19. aprila v okolici Stične in Ivančne Gorice). V Sloveniji je po nekaterih podatkih že več kot 50.000 črnih odlagališč, preprečiti je treba vsaj nastajanje novih.
padki”, kijih je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor in jih je vlada že sprejela. Legalna odlagališča bo treba sanirati in za
PLESNO TEKMOVANJE NA OTOČCU
OTOČEC - Plesni center Dolenjske in Hoteli Otočec priredi v soboto, 10. maja, ob štirih popoldne v restavraciji Tango plesno tekmovanje v standardnih in latinskoameriških plesih za pokal Otočca za mlajše in starejše plesalce. Zmagovalnemu paru bo novomeški Kompas podaril štiridnevno potovanje v Rim, Neapelj in Pompeje. Vabljeni ljubitelji plesa! V petek, 9. maja, pa bo v restavraciji Tango za ples “za široke množice” igral ansambel Objem.
IZLETI INVALIDOV
METLIKA - Člani društva invalidov Metlika so pred prvomajskimi prazniki obiskali Volčji Potok. To je bil že njihov drugi izlet letos, saj so si marca ogledali tehnični muzej v Bistri in gledališko predstavo v Ljubljani. Naslednji izlet v društvu, ki šteje okrog 350 članov, načrtujejo 24. maja, ko bodo odšli peš na Mirno goro.
UVODNI TEČAJ TRANSCEDENTALNE MEDITACIJE
NOVO MESTO - Danes in jutri, 8. in 9. maja, bo ob 19. uri v veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca potekal uvodni tečaj transcendentalne meditacije (TM), ki uči, kako z enostavno tehniko globinskega počitka živeti brez stresa in tako doseči zmanjšanje odvisnosti od drog vseh vrst, izboljšanje medsebojnih odnosov in okrepitev zdravja. Predavanja so brezplačna.
Jožefa Muc
Gorazdu!
METLIŠKI PRAZNIK L,kole je predsednik sveta mestne skupnosti Tone Černiča na prvi proslavitvi praznika mesta Metlike pred metliškim mestnim grbom in metliškimi folkloristi r natrpani dvorani metliškega kulturnega doma nagovoril publiko. V listini, ki nosi datum 29. april 1365, je goriško-tirolski grof Albreht priznal Metliki, do tedaj imenovani Novi trg, mestne pravice. Kaj premorejo Metličani danes, so pokazali v kulturnem programu, r katerem so se poleg folkloristov zvrstili pevci, glasbeniki, humoristi in seveda metliška mestna godba, ki tako kot mesto slovi po svoji starosti. (Foto: T. Jakše)
novimo našo misel: institucije ne zmorejo vsega same, zato je treba govoriti o “mojih smeteh”, o “naših smeteh” in to tudi plačati' Inž. KAREL LIPIČ Glavni tajnik SEG
TELEFON TUDI PETRU KLEPCU - V osilniški občini je telefon dobila že vsaka vas, vendar še ne vsaka hiša. Zato je v občini postavil Telekom še pet javnih telefonskih govorilnic, in sicer v Papežih, na Selih, v Bosljivi Loki, Mirtovičih in na Grintovcu. Na fotografiji se vidi, da je javno telefonsko govorilnico dobil tudi Peter Klepec v Mirtovičih. (Foto: J. Primc)
Alojz Puhan
Vaščani TUševega Dola smo se 28. aprila poslovili od naše drage sosede Jožefe Muc in jo pospremili na pokopališču v Kapelo. Umrla je v 89. letu starosti po kratki, a hudi bolezni. Za njo ostajajo lepi spomini, dobra dela. Zaradi svoje skromnosti je bila skoraj neopazna, vendar v svojem srcu toliko bogatejša. Mož je bil žrtev fašističnega nasilja in le kdaj pa kdaj ji je posijal žarek sreče. Z veliko truda je vzgojila dve hčerki, ki imata že svoji družini.
Soseda LOJZKA
Zvonovi. Tišina. Le solze, ki polzijo po licih sorodnikov, prijateljev. In bolečina. Zakaj? Zakaj Teje usoda vzela še ne 15-letnega, ko si vendar imel še toliko energije in načrtov? Pogreb bele krste je bil na kresni dan. Prijatelji nismo mogli na kresovanje, saj je že ogenj sveč olj tvojem preranem grobu preveč žgal. Počivaj v miru!
Prijateljica
V 82-letu starosti je za vedno zaspal Alojz Puhan iz Podturna pri Dolenjskih Toplicah, pod vznožjem roških gozdov, ki jih je desetletja negoval in neizmerno ljubil. Rodil se je v prekmurski vasici, ki mu je za popotnico dala pridnost, poštenost in pristen prekmurski nasmeh in narečje, ki ga je do zadnjega negoval. Hrepenenje po naravi je bilo tako silno, da se je vpisal v gozdarsko šolo v Mariboru in postal gozdar pri Gozdnem gospodarstvu Bled. Že spomladi leta 1948 je prišel v Gozdno upravo Poljane. Rad je pomagal vasakomur, če je le mogel, zato je bil priljubljen in cenjen. Z ženo sta si zgradila dom in ustvarila družino. Med Dolenjci je živel skoraj 50 let. Deloval je v družbenih organizacijah in društvih in bil večkrat izvoljen za pomembnejše naloge. Delal je tudi v vaškem odboru in bil ustanovitelj in dolgoletni predsednik DU Dolenjske Toplice. Marca lani je prejel na občnem zboru društva republiško priznanje za dolgoletno in požrtvovalno delo.
Hvala vam, Alojz Puhan za vse, kar ste dobrega storili v Topliški dolini za napredek in sožitje med ljudmi. Bodi vam lahka dolenjska zemlja pod roškimi gozdovi, ki ste jih brezmejno ljubili, kakor ste v mladosti imeli radi prekmursko deželico.
TONE VIRANT Soteska
fM) 0= ID- M (D CT P Q ^ D uC,
MODNI KOTIČEK
Obleke, obleke!
Za spremembo naj bo tokratni modni kotiček malo drugačen, predvsem pa iskriv, kot so iskrive pesmi za otroke (in odrasle) naše gore lista Andreja Rozmana -Roze, ki ga bralci bolj poznajo po domiselnih televizijskih reklamah za igro na srečo 3 x 3.
JERCA LEGAN
OBLEKE
TA, KI SLEČE SI OBLEKO in obleče se v reko, je nekoliko manj nag kot ta, ki oblečen je le v zrak.
KDOR SE RAD OBLAČI V DIM in nosi zadušljiv kostim, tvega, da ga veter ujame in sredi ceste nag ostane.
KDOR SE OBLAČI V PLOČEVINO, cesto nor je na brzino.
Če s ceste ven zleti v smreko, si uniči dragoceno obleko.
KDOR HOČE, DA BI SE GA BALI, oblači kože divjih živali Če srečajo ga lačni psi, mrmrajo: “Ham, kako diši.”
KDOR PA SE POGLEDALO OBLEČE, svetlobo stran od sebe meče.
Vsi vidijo v njem le svoj lik, tako da ta je najbolj skrit.
ANDREJ ROZMAN - ROZA
S HODULJAMI -Če so s hoduljami fantje včasih bežali čez koprive, kot so prepričani nekateri, pa se da ta naprava uporabiti tudi v druge namene. V nedeljo so na Bohorju tekmovali v hoji s hoduljami, kar kaže tudi fotografija fanta, ki je tik pred uradnim nastopom še enkrat pregledal tekmovalno strmino. Med tistimi, ki so se vzpeli na hodulje, ni manjkalo pravih mojstrov v hoji. Letos so nastopile tudi ženske, kar je po svoje popestrilo vso razburljivo zadevo. (Foto: L. M.)
"Mavrična ribica ” iz vrtca Vavta vas smo pravi vandrovčki. Realizirali smo že veliko izletov in obiskov. V četrtek smo na povabilo skupine "Ribic", ki jo vodi Minka Jric, obiskali male šolarje v Žužemberku. Prijetno bivanje in dobro počutje nam je ob prihodu zaželela ravnateljica Jelka Mrvar. (Milena Legan in Jožica Mirtič)
NAJ SE PREDSTAVIM
Sem tretji otrok v družini, imam še brata Robija in sestro Jožico. Sem velike in suhe postave, imam sivozelene oči in dolge temne lase. Po naravi sem mirno in zadržano dekle, rada imam poštene in iskrene ljudi. To pa ne pomeni, da sem resna. Zelo rada se družim s sošolci in prijatelji. Najlepše mi je, kadar se lahko od srca nasmejem. Nikoli mi ne zmanjka idej, kaj početi: rada se vozim s kolesom, si nabiram rožice, pa tudi šolanje postaja vse zahtevnejše. Starši me potrebujejo pri opravljanju raznih del, saj imamo kmetijo, ki zahteva pridne roke. Kot številna družina se dobro razumemo in pomagamo drug drugemu. Moje veliko veselje sta dva bratrančka, dvojčka Matej in Jernej, stara komaj osem mesecev. Komaj čakam počitnice, da bom šla k njim v Šmarjeto. Imam še veliko slabih in dobrih lastnosti, in če bi radi kaj več vedeli o meni, pridite na Vrhovo.
RENATA KUŽNIK, 5.b OŠ Mirna Peč
ZDRAVJE ■ NAŠE BOGASTVO
Zdravje je naše največje bogastvo. Kaj nam pomagajo gore denarja, če nismo zdravi. Zdravje ni odvisno od denarja. No, ne povsem, Res j.e, če nimaš prav nič denarja, ne moreš na operacijo, kjer si samoplačnik. Ne moreš si plačati dobrega kirurga ali specialista. Po časopisih beremo, kako so nekateri bogataši nesrečni, ker so njihovi otroci bolni, pa jih kljub denarju ne morejo pozdraviti. Z denarjem pa si lahko na primer, če kupiš droge nakoplješ bolezen. Lahko si jih privoščijo samo tisti, ki imajo premožne starše. Tisti jim dajejo denar, pa ne vedo za kaj, saj jim otroci ne povedo vsega. Včasih slišim starejše, ki pravijo: “Ves denar bi dal, kar ga imam, samo da bi bil zdrav!” Denar ni vse na svetu. Najvažnejše je zdravje.
BOJANA ŠKOFUANC, 7.4.
Novinarski krožek Artiče
DAN ZEMLJE V ŠMARJETI
22. aprila smo se popoldne vsi učenci višje in nižje stopnje udeležili delovne akcije ob dnevu Zemlje. Urejamo arboretum, saj smo postali VIC za vrtnarstvo Slovenije. V okolici šole imamo sadovnjak, vrt, cvetlične gredice, park z drevesi in grmovnicami, gozdno in biološko učno pot, čebelnjak, hlevček domačih živali in še in še. Ker pa nam je sneg preprečil delo, smo v učilnicah imeli razne delavnice. Ob 17. uri smo imeli proslavo, posvečeno materi Zemlji. Na koncu smo si ogledali bogato razstavo v telovadnici. Slovesno smo odprli taborniško hišico ob gozdu, ki so jo uredili učenci 6.r.
POLONCA BEVC OŠ Šmarjeta
OŠ MIRNA PEČ NA DSI V LJUBLJANI
MIRNA PEČ - Na Dnevih slovenskega izobraževanja (DSI) od 4. do 9. maja sodeluje tudi OŠ Mirna Peč. V sredo, 7. maja, se je v Štihovi dvorani Cankarjevega doma dopoldne predstavil dramski krožek, ki ga vodi Lojzka Krevs. Zaigrali so dramski prizor “Žganje apna na star način”, ker so v okviru letošnjega šolskega projekta “Lepote in skrivnosti dolenjskega krasa" raziskovali žganje apna v apnenicah. Okrog leta 1950 so v mirnopeški krajevni skupnosti namreč prižgali več kot 50 apnenic na leto.
VELIKE LAŠČE - Na območju občine Velike Lašče je več opuščenih šolskih stavb. Nekatere propadajo, nekatere pa so namenjene drugim dejavnostim.
Opuščeno podružnično šolo v Dvorski vasi so si prišli ogledat celo predstavniki tujih diplomatskih predstavništev v Sloveniji, ko so iskali primerno stavbo za šolanje svojin otrok. Šola v Dvorski vasi bi bila primerna, saj ni preveč oddaljena od Ljubljane. Žal pa je šolska stavba že več let opuščena, nevzdrževana in preveč uničena. Zato bi bili preveliki stroški za njeno usposobitev.
Podobno je prazna šola v Krvavi Peči. Zadnji njeni upravijalci so
Leta otroška
Prehitro!
Zakaj tako hitro,
leta otroška, ve ste minila?
V	pomanjkanju in siromaštvu.
Leta otroška bila so lepa.
V	naročju vasi, umazan, raztrgan.
V	kratkih hlačah in bos v letih otroštva.
Vendar brezskrbno mladost je minila, leta otroštva so se izgubila.
MAJA GORENC, Z.e OŠ Center
NA DNEVIH SLOVENSKEGA IZOBRAŽEVANJA
ČRNOMELJ - Od 6. do 9. maja bodo v Cankarjevem domu prvič Dnevi slovenskega izobraževanja. Namen predstavitve različnih zavodov (vrtci, osnovne, srednje šole..) je seznanjanje širše javnosti z njihovo inovacijsko, razvojno in strokovno dejavnostjo. Predstavljenih bo 6 vsebinskih sklopov, med njimi so najpomembnejši nova učila in didaktične rešitve, inovacijski projekti šol itd. V sklopu DIS 1997 bodo tudi glasbene prireditve in svoj program je prijavila tudi Glasbena šola Črnomelj. Tamuraški orkesterpod vodstvom Silvestra Mihelčiča itaj-mlajšega in solisti vabijo na koncert v petek, 9. maja, ob 12. uri v Kosovelovo dvorano Cankarjevega doma. V soboto, 10. maja, pa bo v Unionski dvorani v Mariboru druga republiška revija godalnih orkestrov Zveze slovenskih glasbenih šol. Na revijo se je prijavilo 16 orkestrov, med katerimi so tudi godalni orkestri iz brežiške, novomeške in črnomaljske glasbene šole.
MAJA DELA VNICE V DOLENJSKEM MUZEJU - Poleg stalnih muzejskih zbirk: arheološke, etnološke, NOB in Jakčevega doma Dolenjski muzej vabi na ogled razstave ilustracij Lucijana Reščiča. Ob tej razstavi bomo v četrtek, 15. maja, spoznali tudi tehniko slikanja na steklo, v sredo, 28. maja, pa, kaj je ilustracija in kako nastane - obakrat od 9. do 12. ure pod vodstvom Lucijana Reščiča. Na sliki se mladi seznanjajo z različnimi vrstami lokov in se učijo streljati. To delavnico smo pripravili ob razstavi Orožje iz depojev Dolenjskega muzeja. (Ivana Tanko)
bili teritorialci. Zdaj šola sameva in propada. Nekoliko bolje pa se godi šolskima stavbama na Mohorju in Velikem Osolniku. Na Mohorju so v prostorih nekdanje šole uredili spodaj trgovino, v srednjem delu je atelje akademskega slikarja Marka Jakšeta, v podstrešnem delu pa je stanovanje. Tako stavba ne propada več. V prostorih nekdanje podružnične šole na Velikem Osolniku pa so uredili prostore za potrebe gasilcev, dvoranico za vaške sestanke in še stanovanje za učiteljico, ki poučuje zdaj na podružnični šoli TUrjak.
J. P.
“Diplomatske” šole ne bo
Šola v Dvorski vasi je preveč uničena - Nekatere opuščene šole žalostno propadajo
V šoli Montessori
Izobraževanje v Rimu
Od 26. in 27. aprila je v Rimu potekal mednarodni kongres Montessori pedagogike v počastitev 90. obletnice ustanovitve prve Montessori ustanove - Otroškega doma. Udeležili so se ga predstavniki iz Slovenije, med njimi so bili tudi vzgojitelji in učitelji iz OŠ Šmarjeta.
Maria Montessori je bila ena izmed vodilnih predstavnic progresivne pedagogike v svetu. Skupaj z Decrolyjem, Cou-sinejem in Ferriejem je začrtala novo pedagoško pot, ki je danes spet aktualnejša kot kdaj koli prej. Njena znanstvena pedagogika, ki se navezuje na zakone psihološkega razmerja in je sposobna zagotoviti vsem otrokom sveta - brez razlikovanja med rasami, religijami, spoloma in družbenimi razredi - najboljše pogoje za rast in bogatitev njihovih zmožnosti, je bila temeljna misel Mednarodnega kongresa.
“Človekovo delo:” piše Maria Montessori, “je pomembno, ker izdeluje sredstva napredka, otrokovo delo pa je še pomembnejše, ker gradi človeka prihodnosti.”
Po kongresu so si učitelji iz Šmarješke Osnovne šole ogledali Montessorijeve jasli, vrtce in šole v Rimu, ki so ali privatne ali državne ustanove.
DARKA PEČNIK
PROJEKT ‘ OBRTNIKI IN STARE OBRTI” - Pred prvomajskimi prazniki smo na podružnični šoli v Birčni vasi slavnostno zaključili projekt Obrtniki in stare obrti. Učenci so poizvedovali o kovaštvu, sodarstvu, čebelarstvu in pletarstvu. Obiskali so obrtnike po vaseh šolskega okoliša, zbirali staro orodje, izdelovali različne izdelke iz naravnega materiala, pisali spise in pesmi, prepevali ljudske pesmi,... Delo smo sproti snemali in nastal je prijeten film Predstavitve so se udeležili starši, obrtniki in vodstvo matične šole Šmihel. Učenci so vse postregli z medenim pecivom in jim izročili zloženke, na katerih smo ponazorili potek delu. Na bogati razstavi so učenci prikazali delo posameznih obrtnikov. Na sliki ple-tar Franc Bartolj iz Stranske vasi predstavlja svoje delo. (Foto: Vida Šter).
DALEČ JE PODPRESKA - Na sliki je sedem učencev 1. in 2. razreda podružnične šole v Podpreski. V eni letošnjih številk smo objavili sliko 3. in 4. razreda, pa se je mlajšim vrstnikom to zdelo krivično. Tokrat je to zanje, imajo pa podobne želje. Pravijo, da radi prihajajo v šolo, da imajo radi športne dneve in svojo tovarišico Jožico Lavrič. (Besedilo in fotografija A. K.)
POSTAVNA PONIJA - Fredi in Tomi sta ponija, ki sta v veliko veselje ljubitelju konj Danetu in njegovemu sinu Dančiju Mižigoju iz Krškega. Okoli konjičkov se še posebno radi vrtijo otroci, saj sta zelo priljubljena. Zanimivo je, da poniji dočakajo večjo starost kot običajni konji, saj živijo od 35 do 40 let. Pozornost vzbujata še posebej takrat, ko ju lastnika vprežeta v prilagojenega zapravljivčka. (Foto: M. Vesel)
VSE ZA PLANET ZEMLJA - Na dan planeta Zemlja smo na naši šoli organizirali naravoslovni dan mentorica je bila učiteljica Marija Šterk. Učenci smo bili razdeljeni v več skupin: zgodba o papirju (od smeti do knjige), zgodba o steklu (zbiranje, predelava) in zgodba o plastiki (ki seje narava boji). Ob svojem delu so učenci spoznavali, kako vse vrste odpadkov kazijo naravo, ji večinoma škodujejo, in kako se jih da disciplinirano zbirati in koristno uporabiti. Ob zaključku so učenci poročali o svojem delu, tudi za rastavo. Posebej so se izkazali učenci likovne skupine mentorice Svetlane Rodič, ki so izdelali veliko ekološko drevo. V sklopu svetovnega in slovenskega dneva knjige smo ta dan počastili na poseben način. Na šolo smo povabili avtorico knjige Sanje male miške Zdenko Vugrinec iz Tržiča, ki se je v šolski knjižnici predstavila učencem 2. in 3. razredov (na sliki). Lutkovna skupina z mentorico Jano Špringer je pripravila lutkovno igrico, za glasbeno doživetje je poskrbela Cvetka Hribar. Želimo si še veliko tako prijetnih srečanj. (Teja Mirtič, Sanja Rajlič, 6. r., novinarski krožek OŠ Vavta vas)
BODOČI UČITELJI IZ TRSTA V ŽUŽEMBERKU - V četrtek, 24. aprila, smo na OŠ Žužemberk gostili dijake 4. in 5. letnika Pedagoškega liceja iz Trsta. Dijaki so prisostvovali pouku v L, 2.a in 2.b razredu. Po nastopih smo se pogovarjali o učnih urah, načinih dela, sodelovanju s starši, o dnevih dejavnosti in izmenjali izkušnje z njihovimi profesorji. V prijetno toplem spomladanskem vremenu so si pod vodstvom krajevnega turističnega vodnika ogledali šolo in zanimivosti Žužemberka: grad (na sliki), cerkev, reko Krko... Srečanje smo zaključili s skupnim kosilom in sproščenim pogovorom. Ekskurzijo zamejskih Slovencev - bodočih učiteljev je omogočilo in organiziralo Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, vodila pa sta jo profesorja g. Cok in ga. Zerjalova ter pedagoška svetovalka ga. Andreja Duhovnik. (Alenka Pavlin, foto: Vlado Kostevc)
DOLENJSKI LIST
17
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 8. V.
SLOVENIJA 1
7.15	-1.55 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
8.30	VIDEORING
10.35	TEDENSKI IZBOR
MOESHA, amer. naniz., 5/14
11.00	SULLIVANOVA POPOTOVANJA, amer. film (čb)
12.30	SVET DIVJIH ŽIVALI, angl.
• poljudnoznan. serija, 10/13
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov. tv igrice
14.15	MADE IN SLOVENIA
14.45	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
15.10	V VRTINCU
15.40	TRIO, češka drama
17.00	OBZORNIK
17.10	SPREHODI V NARAVO
17.25	OUASIMODOVE ČAROBNE DOGODIVŠČINE, fran. serija, 3/26
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	TEDNIK
21.05	FORUM
21.15	FRASIER, amer. naniz., 11/24
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.40	OMIZJE
SLOVENIJA I
9.00	Euronews - 10.05 Evrosong 97 -12.35 Tedenski izbor: Koncert simfoničnega orkestra; 13.15 Posadka, amer. naniz., 12/20 -13.35 Nogomet -15.20 Izzivalci, franc, naniz., 10/52 -15.50 Svojeglavi politik, angl. nadalj., 4/7 -
16.40	Globus - Nevv York -17.20 Oddajo računalništvu -17.55 Hokej - 20.15 Tatoti filmov, italij. film - 21.15 Podoba podobe - 22.20 Henry Miller, franc. dok. oddaja - 23.20 Aliča, evropski kulturni magazin
KANALA
10.15	Risana serija -10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah shovv (ponov.) ■ 11.50 ’alo, 'alo (ponov.) • 12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Vojak naj bo (ponov.) -15.00 Dannyjeve zvezde -16.00 Oprah show (ponov.) -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (125. del) -17.45 Rajska obala (124. del) -18.10 Očka major (30. del) -18.40 Nora hiša (124. del) -19.05 Družinske zadeve (125. del) - 19.35 Cooperjeva druščina (42. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (125. del) - 20.30 Nujni primeri (13. del) - 21.20 Odklop (10. del) - - 21.55 Nenavadna doživetja -
22.40	'alo, ’alo (14. del) - 23.30 Vitez za volanom (49. del) - 0.20 Dannyjeve zvezde
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -
12.00	Poročila • 12.25 Marisol (serija, 83/145) -
13.10	Santa Barbara (serija) -14.10 Izobraževalni program -16.45 Hrvaška književnost: bajke -
17.15	Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.40 Obnova Hrvaške -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Policijske zgodbe (dok. oddaja) - 21.05 To sem jaz (shovv program) - 22.10 Opazovanja - 22.40 Klub d.d. -
23.00	Obseden (film) - 0.50 Poročila
HTV 1
14.10	Tv koledar -14.25 Potovanje (dok. serija) -
15.05	Madžarski film -16.50 Telo in duša (serija) -
17.15	Obalna straža (serija) -18.05 Glasebna oddaja -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport -20.15 Dosje X (serija, 29/49) - 21.10 Najdaljši dan (amer. film) - 0.00 Filmska gibanja - 0.40 Seinfeld (hum. serija)
PETER, 9. V.
SLOVENIJA 1
7.15	- 2.25 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.45	VIDEORING
10.15	OTROŠKI PROGRAM DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER, amer. naniz., 14/20
10.40	TEDENSKI IZBOR SVOJEGLAVI POLITIK, angl. nadalj., 4/7
11.30	TATOVI FILMOV, amer. fil (čb)
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
13.50	OMIZJE
15.20	KONCERT GLASBENIH ŠOL SLOVENIJE
15.55	PALETE, ponov.
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	HUGO, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	PLANET IN
21.30	CLIVE JAMES, angl. dok. serija, 5/6
22.30	ODMEVI, VREME, ŠPORT
23.10	MURPHY BROWN, amer. naniz.
23.35	KAČA IN MARVRICA, amer. film
1.10	ODDAJA O RAČUNALNIŠTVU
SLOVENIJA 1
9.00	Euronevvs - 9.20 Tedenski izbor: Mostovi;
9.50	Slvoenski utrinki; 10.20 Oddaja o računalništvu -10.55 Slovenski open v tenisu -13.00
alica, evropski kulturni magazin -13.30 Podoba podobe -14.00 Forum -14.10 Zgodbe iz školjke -14.40 Ženska na odru, fran. film -
16.25	Frasier, amer. naniz., 11/14 - 16.50 Izzivalci, franc, naniz., 11/52 - 17.20 Saga o Mcgregorjevih, avstral. nadalj., 10/26 -18.10 Sonce ne sije vsak dan, češka nadalj., 6/6 -
19.00	Tuji dok. film -19.30 izzivalci, franc, naniz., 12/52 - 20.00 Krinka in bodalo, amer. film - 21.40 10.000 obratov - 22.30 Haložan, dok. oddaja - 22.55 Slovenski jazz v klubu Gajo
KANALA
10.00	Risana serija -10.20 Rajska obala (ponov.) -10.50 Oprah shovv (ponov.) -11.35 'alo, 'alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Vitez za volanom (ponov.) • 14.50 Karma -16.00 Oprah shovv (107. del) -16.50 Drzni in lepi (pondv.) -17.15 Drzni in lepi (126. del) -17.40 Kuharska oddaja -1750 Rajska obala (125. del) -18.15 Očka major (31. del) -18.40 Nora hiša (125. del) -19.05 Družinske zadeve (126. del) -
19.35	Cooperjeva druščina (43. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (126. del) - 20.30 Tinta (1. del) - 21.00 Odmev (film) - 22.35 Junaki (film) - 0.30 Karma -1.40 Ulica ljubezni (25. del)
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Marisol (serija, 84/145) - 13.10 Santa Barbara (serija) -
14.15	Izobraževalni program -16.45 Spomini reporterja, dok. serija -17.15 Hrvaška danes -
18.05	Kolo sreče -18.40 Govorimo o zdravju - 19.10 Hrvaška spominska knjiga - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Lepa naša (shovv program) - 21.40 Pol ure kulture - 22.15 Opazovanja - 22.45 Potovanje (dok. serija, 2/39) -
23.40	Glasbena oddaja - 0.30 Poročila
HTV*
13.05	Tv koledar -13.15 Seinfeld (hum. serija) -13.40 Emil in detektivi (nem. film) -15.10 Hišice v cvetju -15.55 Triler -16.55 Telo in duša (serija, 20/120) - 17.20 Zvezdne steze (serija) -18.05 Kronika -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Zakon v LA. (serija, 29/44) -21.10 Kdo je moj šef? (serija, 18/22) - 21.40 Smrt rdečeoke Rite (nem. film) - 23.10 Prihaja dr. Beeching (hum. serjja, 8/9) - 23.45 Osmi potnik (amer. film) - 2.00 Košarka
SOBOTA, 10. V.
SLOVENIJA 1
7.15	- 23.45 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
7.50	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
8.10	POD KLOBUKOM
8.55	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
9.25	NAŠA PESEM
9.55	TEDENSKI IZBOR
SAGA O MCGREGORJEVIH, avstral. naniz., 10/26
10.45	HUGO, tv igrica
11.15	TEDNIK
12.10	10.000 OBRATOV
13.00	POROČILA
13.05	KARAOKE
14.00	POLICISTI S SRCEM, avstral. naniz., 26/26
14.45	TABORNIKI IN SKAVTI
15.00	SPREHODI V NARAVO
15.15	IZSTOPIL BI, franc, film
17.00	OBZORNIK
17.10	KRONIKA DIVJE NARAVE, franc, poljudnoznan. serija, 11/12
18.00	4x4, oddaja o ljudeh in živalih
18.25	OZARE
18.35	HUGO - TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.50	UTRIP
20.10	LETNI KONCERT BIG BANDA
21.10	ZA TV KAMERO
21.25	EVROSONG PO EVROSONGU
22.15	ODMEVI, VREME ŠPORT
22.45	ZLATA NAVEZA, angl. nadalj., 2/12
SLOVENIJA I
8.00	Tedenski izbor: Sonce ne sije vsak dan, češka nadalj., 6/6; 8.50 Krinka in bodalo, amer. film; 10.30 Roka rocka -11.30 Izzivalci, franc, naniz., 12/52 - 11.50 Slovenski open v tenisu -
15.00	Odbojka - 16.40 Super kongres '97 v Madridu -18.00 Hokej -19.30 Izzivalci, franc, naniz., 13/52 - 20.00 Scott Joplin, amer. film -
21.35	Življenje na zemlji, jap. dok. serija, 8/9 -
22.25	Zlata šestdeseta slovenske popevke -
23.25	V vrtincu - 23.55 Sobotna noč
KANALA
8.40	Risana serija - 9.00 Kaličopko • 10.00 Risana serija -10.30 Nora hiša (ponov.) -10.55 Očka major (ponov.) -11.20 Cooperjeva druščina (ponov.) -11.45 Princ z Bel Aira (ponov.) -12.10 Junaki (film) -14.00 Kako je bil osvojen divji zahod (18. del) -15.40 Ta čudna znanost (24. del) -16.00 Alf (49. del) -16.30 Mupet show -17.00 Aladin; Račje zgodbe • 17.50 Miza za pet (25. del) -18.40 Atlantis • 19.25 Fawlty Towers (6. del naniz.) - 20.00 Runski kamen (film) - 21.45 Sestavljanka (film) - 23.25 Vroči pogovori (7. del) - 23.55 Prava ljubezen (erotični film)
HTV 1
8.00	Tv koledar - 8.10 Poročila - 8.15 Risana serija - 8.40 Risanka • 9.00 Dobro jutro, Hrvaška -11.10 Dok. oddaja -12.00 Poročila -
12.25	Dok, serija -14.35 Briljanten -15.25 Fili-
povi otroci -15.55 Dok. oddaja -16.25 Televizija o televiziji -16.55 Poročila -17.00 Mladinski film - 18.00 Sinovi Nevihte - 19.03 V začetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme -
20.10	Coca - cola nagradno žrebanje - 20.25 Tv dnevnik, amer. film - 22.40 Opazovanja - 23.15 Svet zabave - 23.45 Mia Farrosv Story (film)
HTV*
10.30 Tv koledar -10.40 Obalna straža -13.45 S knjigo v glavo -14.30 Telo in duša -16.20 Zakon v L. A. (serija, 29/44) - 17.10 Skrita kamera -17.35 Alpe-Donava-Jadran -18.05 Kitajska umetnost -18.50 Risanka - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Triler - 21.15 Potopisna serija -
21.45	Hrvaški gozdovi - 22.20 Hišice v cvetju (serija, 3/45) - 23.05 Glasbena oddaja
NEDELJA, 11. V.
SLOVENIJA 1
7.15-0.40 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
8.10	OZARE
8.15	OTROŠKI PROGRAM ŽELJKO^ avstral. naniz., 9/13
8.40	ŽIVŽAV
9.30	DODOJEVE DOGODIVŠČINE
9.35	4 X4, oddaja o ljudeh in živalih
10.00	KONCERTI ZA MLADE
11.00	SVET DIVJIH ŽIVALI, amer. dok. serija, 11/13
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	DLAN V DLANI
12.30	LJUDJE IN ZEMLJA
13.00	POROČILA
13.05	PLANET IN
14.25	DNEVNIK ANE FRANK, amer. film (čb)
17.00	OBZORNIK
17.10	POPOLNA TUJCA amer. naniz., 18/22
17.35	ALPSKI VEČER
18.35	KORENINE SLOVENSKE LIPE, 4/6
19.05	RISANKA
19.15	LOTO
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.50	ZRCALO TEDNA
20.10	ZOOM
21.15	RONDO KVIZ
21.55	INTERVJU
22.45	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.55	KOŠČEK SONCA angl. film
SLOVENIJA I
9.25	Mali oglasi - 9.05 Tedenski izbor: Globus -New York; 9.45 Zlata šestdeseta slovenske popevke; 10.45 Izzivalci, franc, naniz., 13/52;
11.10	Nibelunški prstan -12.25 Nedeljska reportaža -12.55 Slovenski open v tenisu -16.30 Rokomet -18.00 Košarka -19.30 Izzivalci, franc, nadalj., 14/52 - 20.00 Bramvvell, angl. nadalj. - 20.55 Alpe Jadran - 21.25 Svet čudes, avstral. dok. nadalj., 3/13 - 21.50 Šport - 22.35 Popularna glasba - 23.50 Plavalni miting Ilirije
KANALA
8.40	Risana serija - 9.00 Kaličopko -10.00 Risana serija -10.25 Atlantis (ponov.) -11.10 Rdeče morje (dok. oddaja) -11.45 Štiri dvojke (film) -13.15 Kuharska oddaja -13.25 Daktari (36. del) ■'14.15 Miza za pet (ponov.) -15.05 Ta čudna znanost (ponov.) -15.30 Najstniki proti vesoljcem (25. del) -15.55 Super samuraj (25. del) -16.20 Alf (50. del) -16.45 Mupet show -17.10 Dvojna znamenja (mlad. film, L del) -18.00 Korak za korakom (21. del) -18.25 Je ta čevelj pravi (film) - 20.00 Mantis (7. del naniz.) - 20.45 Kung Fu (serija) - 21.35 Avtovi-zija (ponov.) - 22.05 Vitez za volanom (50. del) - 22.55 Vročica noči (25. del) - 23.45 Odklop
PONEDELJEK, 12. V.
SLOVENIJA 1
7.15	-1.45 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
8.30	EURONEWS
9.10	VIDEORING
9.40	TEDENSKI PROGRAM POPOLNA TUJCA, amer. naniz., 18/22
10.05	KOŠČEK SONCA angl. film
11.40	ZA TV KAMERO
12.50 UTRIP
12.05	ZRCALO TEDNA
12.20	RONDO KVIZ
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov.
14.05	TEDENSKI IZBOR ZOOM
15.05	LJUDJE IN ZEMLJA 15.35 INTERVJU
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.30	O NARAVI IN OKOLJU
18.40	LINGO, tv igrica
19.10	RISANKA
19.15	ŽREBANJE 3 X 3
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	PRO ET CONTA
21.00	ODDAJA O TURIZMU
21.20	OSMI DAN
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.40	HUDSONOVA ULICA, amer. naniz, 6/21
23.05	UJETNIKI MOLKA, amer. film
SLOVENIJA I
10.35 Na potep po spominu -11.40 Tedenski izbor: Lov na jegulje, norv. dok. oddaja; 12.10 Šport; 12.55 Naša pesem; 13.30 Clive James, ang. dok. serija, 5/6; 14.20 Obzorje duha; 14.50
Popularna glasba -16.05 Bramvvell, angl. nadalj, 3/7 -16.55 Izzivalci, fran. naniz, 14/52 -
17.25	Jake in debeluh, amer. naniz, 6/23 -
18.15	Sedma steza -19.30 Simpsonovi, 79/92 -
20.00	Komisar Rex, nem. naniz, 11/15 - 20.50 Ve samo bog, amer. dok. oddaja - 21.50 Roka rocka - 22.50 Brane Rončel izza odra
KANALA
10.15	Risana serija -10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 Vitez za volanom (ponov.) -12.40 Super samuraj (ponov.) -
13.05	Kung Fu (ponov.) -14.00 Mantis (ponov.) -15.00 Dannyjeve zvezde (ponov.) -16.00 Oprah show -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (127. del) -17.45 Rajska obala (126. del) -
18.10	Očka major (32. del) -18.40 Nora hiša (126. del) -19.05 Družinske zadeve (127. del) -19.35 Cooperjeva druščina (44. del) - 20.00 Princ z Bel Ara (127. del) - 20.30 Sam svoj mojster (26. del)
-	21.00 Filmska uspešnica: Bettsyjina poroka -
22.35	'alo, 'alo (15. del) - 23.15 Tihotapci (6. del)
-	0.10 Dannyjeve zvezde
TOREK, 13. V.
SLOVENIJA 1
7.15	-1.35 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
8.30	VIDEORING
10.15	TEDENSKI IZBOR
JAKE IN DEBELUH, amer. naniz, 6/23
11.05	WALHALLA, nizozem. film
12.35	KORENINE SLOVENSKE LIPE, 4. del
13.00	POROČILA
13.05	LINGO, TV IGRICA
14.15	TEDENSKI IZBOR ALPSKI VEČER
15.15	PRO ET CONTA
16.05	ODDAJA O TURIZMU 16.20 MOSTOVI
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM TABORNIKI IN SKAVTI
17.25	ŽELJKO, avstral. naniz, 10/13
17.50	DODOJEVE DOGODIVŠČINE
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica 19.w RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	PORTRET
21.00	STUDIO CITY
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.40	BERLIN ALEXANDERPLATZ, nem. nadalj, 7/14
23.40	SVET POROČA
SLOVENIJA *
9.00	Euronesvs - 9.35 Tedenski izbor: Sobotna noč; 11.35 Dlan v dlani; 12.05 Oddaja o zdravju;
12.35	Nedeljska reportaža; 13.05 Murphy Brown, amer. naniz.; 13.30 Osmi dan; 14.00 Ve samo bog, amer. dok. oddaja; 14.55 Alpe Jadran • 15.25 Komisar Rex, nem. naniz, 11/15 -16.10 Simpsonovi, amer. naniz, 79/92 - 16.45 Vesoljska policija, amer. naniz., 19/24 - 17.25 Prisluhnimo tišini -17.55 Hokej -19.30 Izzivalci, franc, nadalj, 15/52 - 20.00 Ta mračni portret podeželja, fran. film - 21.45 (Ne)znani oder - 22.45 Evropa, naša zgodovivna, franc, nadalj, 1/3
KANALA
10.15	Risana serija -10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah shovv (ponov.) -11.50 'alo, 'alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) - 13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Tihotapci (ponov.) -15.00 Živeti danes -16.00 Oprah show (ponov.) - 16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (128. del) -17.45 Rajska obala (127. del) -18.10 Očka major (32. del) ■ 18.40 Nora hiša (127. del) -19.05 Družinske zadeve (128. del) -19.35 Cooperjeva druščina(45. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (128. del) - 20.30 Ellen (26. del) - 21.00 Nema priča (6. del) - 21.55 Anastazija (4. del) • 22.45 'alo,'alo (20. del) ■ 23-20 Bergerac (25. del) - 0.15 Živeti danes
SREDA, 14. V.
SLOVENIJA 1
7.15-1.30 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.40	VIDEORING
10.10	TEDENSKI IZBOR VESOLJSKA POLICIJA, amer. naniz, 19/24
10.55	TA MRAČNI PREDMET PODEŽELJA, fran. film
12.35	SVET ČUDES, avstral. dok. serija, 3/13
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
14.00	TEDENSKI IZBOR
LETNI KONCERT BIG BANDA
15.00	EVROSONG PO EVROSONGU
16.00	KRONIKA AFRIŠKIH ŽIVALI, franc, oddaja, 11/12
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	BRATOVA UUBEZEN, škotska drama
21.05	PARLAMENTARNA KRIŽPOTJA
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.45	POSADKA, amer. naniz, 13/25
23.10	VRATA NOČI, franc, film (čb)
SLOVENIJA I
9.00	Euronesvs - 11.10 Tedenski izbor: Svet poroča; 11.40 Prisluhnimo tišini; 12.10 Evropa, naša zgodovina, franc, nadalj, 1/3; 13.10 (Ne)znani oder; 13.40 Hudsonova ulica, amer. naniz, 6/21; 14.05 Življenje na zemlji, jap. dok. serija, 8/9; 14.55 Studio City -15.40 Berlin Alexanderplatz, nem. nadalj, 7/14 - 16.40 Izzivalci, franc, naniz, 15/52 -17.10 Moesha, amer. naniz, 6/14 - 17.30 Karaoke - 18.30
Domače obrti na Slovenskem -19.00 Odbojka - 20.15 Nogomet - 22.25 Plesna oddaja -
22.30	Koncert simfonikov - 23.10 Tok noč tok
KANALA
10.15	Risana serija - 10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah shovv (ponov.) -11.50 'alo, 'alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) - 13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Bergerac (ponov.) -15.00 At-
lantis (glas. oddaja) -15.50 Kuharska oddaja -
16.00	Oprah shovv -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (129. del) -17.45 Rajska obala (128. del) -18.10 Očka major (34. del) -
18.40	Nora hiša (128. del) -19.05 Družinske zadeve (129. del) -19.35 Čooperjcva druščina (46. del naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (129. del) - 20.30 Najboljši med najboljšimi (film) -
22.15	Avtovizija - 22.55 Klic dolžnosti (25. del naniz.) - 23.25 'alo, 'alo (21. del) - 0.05 Vojak naj bo (26. del) - 0.55 Rdeče morje (ponov.)
LE V KLUB, UBOGA GMAJNA
Prvomajski udar pločevine
“Kam boš pa ti šel med prazniki?” je bilo vprašanje, ki sem ga v prejšnjem tednu največkrat slišal. Razširjeno je bilo celo bolj od vprašanja, kdo bo zmagal na volitvah v Veliki Britaniji. Kar pa ne preseneča: angleški otok je kar precej oddaljen od naših krajev, seveda nas vse skupaj bolj zanima, kje bo sosed namakal svoje noge.
Redki praznik dela praznujejo delovno. Ni jih veliko, malo pa tudi ne. Na prvo mesto bi tukaj vsekakor postavil gostinske delavce, katerih delo v času 1. maja nosi pridih udamištva, saj se naš delovni človek med svojim praznikom rad sprosti, tudi kaj popije, potem pa seveda začne razlagati svoje težave, komu drugemu kot natakarjem in natakaricam, ki potem opravijo še dodatno delo psihiatrov.
Razni umetniki smo največkrat tudi delovno vpeti med prazniki vseh vrst, saj se množice zlivajo vkup, večje “masovke”pa tudi v naši žepni državici pe potekajo brez kulturne ponudbe. Tako je na sam 1. maj odšel na delo tudi znani slovenski žongler in cirkusant, ki me je prijazno vzel v avto in odpeljal proti tistemu koščku slovenskega ozemlja, kjer je voda slana in cene zasoljene. Vendar pot ni bila lahka,
saj sva se kmalu znašla v kopici avtov, v katerih so sedeli vrli državljani in bentili nad vlado, ki ni sposobna zgraditi cest po meri človeka. Gledalec, ki bi imel možnost celotno zadevo opazovati iz ptičje perspektive, bi se verjetno vprašal, kaj za vraga se pa tako blazno zanimivega dogaja na tistem koščku ozemlja, da so vsi nosovi usmerjeni tja? To sem se vprašal tudi sam, ko sem gledal zdolgočasene obraze ljudi, ki so posedali po portoroških kavarnah ali pa se brezciljno sprehajali po mestu blišča in luči. Obrazi so se jim na kratko razvedrili ob nastopu mojega prijatelja, potem pa so spet zapadli v isto stanje. Kasneje sem ob kavi v odmaknjenem lokalčku v Piranu, ki je skrit med tiste tako lepe hiške, prijatelja vprašal, kaj si on o tem mesli. Odgovoril mi je z navihanostjo, ki je sestavni del njegovega poklica: “Tam sedijo in od zdolgočasenosti zapravljajo denar. Del dolgočasja jim razbijem ter poberem vsoto, ki so jo oni tako ali drugače bili pripravljeni zapraviti. Tako dosežem, da ostanejo brez denarja in odidejo domov, kjer jim je gotovo lepše kot tukaj, le da se tega ne zavedajo. ”
BORIS PETKOVIČ
KMETIJSKA ODDAJA NA TV NOVO MESTO - Na Vašem kanalu so pred kratkim uvedli novo oddajo Kmetijski razgledi, ki je na sporedu vsak petek ob šestih zvečer, ponovitev pa je ob nedeljah ob pol desetih zvečer. Oddaja, katere avtor je Lojze Bojane, sicer novinar Studia D, traja pol ure, namenjena pa je tako kmetom kot vrtičkarjem. Pred kratkim sta Bojane in snemalec Dušan Pezelj za to oddajo “vzela v paco " kmetijskega ministra Cirila Smrkolja. (Foto: A. B.)
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Nataliji Lešnjak iz Šmarja-Sap. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
1.	(3) Lovska - ANS. I.OJZETA SLAKA
2.	(5) V mali vasici - ANS. GRM
3.	(4) Ljubezen je darilo - ANS. BOBRI
4.	(2) Poljub - ANS. POLJUB
5.	(1) Spet živimo - JOŽE BOHORČ S PRIJATELJI
6.	(7) Kaj mi nuca planinca - FRAJ KINCLARI
7.	(9) Ko ajda spet zacveti - ANS. PETRA FINKA.
8.	(6) Utrip srca-ANS. VRISK
9.	(-) Dolenjski cviček - ANS. AKORD.
10.	(8) Pomlad se prebuja - ŠTIRJE KOVAČI
Predlog za prihodnji teden: Ko šmarnice so zacvetele - ŠALEŠKI FANTJE
§*?----------------------------------------—-----------------
KUPON ŠT. 18 Glasujem za:
Moj naslov:
^ Kupone pošljite na naslov: Studio 1), p.p. 103, 8000 Novo mesto ^
r

iJiii/ te 'MVJte
v laMžiia
^eMoooče( Y\e ^°Ooče
Baterija za tuš kad...... ..
Baterija-zidna.................
WC školjka Strumica, bela O WC kotliček, nizkomontažni -beli
O
13.890 sit 12.990st ..4.590 sit ..4.390 sit
	iS§i§	9^i	i			
f	—			i /	—		—	> i	I	\	i—1—h	
A4ANJP
tuzLitična. agencija.
Kandijska 9, Novo mesto tel.: 068/321-115, fax: 068/342-136
POČITNICE DOMA IN V TUJINI 97
—	za prijave do 20. maja — možnost plačila na 5 obrokov (čeki) — VSE DESTINACIJE
—	za prijave do 17. maja 10% popust na gotovinsko plačilo za nekatere destinacije — POČITNICE TUJINA
Pohitite s prijavami!!!
ICEC
svetovanje, inženiring in trgovina d.o.o., Ljubljana PE Krško
Tovarniška 18, Krško
objavlja prosto delovno mesto:
PRAVNIKA (1 delavec)
Pogoji:
—	diplomirani pravnik
—	1 leto delovnih izkušenj (lahko tudi začetnik, v tem primeru bo pripravnik za določen čas, za potek pripravniške dobe)
—	4-mesečno poskusno delo
—	znanje enega tujega jezika
—	delo za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba podjetja ICEC Ljubljana, d.o.o., PE Krško, Tovarniška 18, Krško, 15 dni po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
		
L	©	1 IME de IME 9 “SS ČRNOMELJ d.O.O.	lr=l 068/53-258
uma
PRODAJA GUM VULKANIZERSTVO
BRUNSKOLE MATIJA s.p.
HRAST la 8331 SUHOR tel. 068 50475 mobitel 0609 619 339
Po ugodnih cenah vam nudimo letne avtoplašče
MICHELIN • DUNLOP • FULDA • NOKIA • SAVA • BARUM in KORMORAN
ter aluplatišča priznanih znamk
OZ WHEELS • ALUSTAR in ALESSIO že od 14.600 tolarjev naprej.
Ob nakupu avtoplaščev vam brezplačno opravimo
montažo in centriranje.
K srečni in vami vožnji pripomorejo tudi avtoplašči.
Se priporočamo! VULKANIZERSTVO BRUMA
RAZPISUJE prosto delovno mesto za:
P RO DAJALCA za delo v trgovini l jradb. materialom POGOJA.: • srednja izobrazba, - izpit B kategorije
Pisne prijave pošljite na naslov M&M Črnomelj, Majer 9,8340 Črnomelj
J090/41-29I
1090/42-38
^1
ZAVAROVALNICA MARIBOR, d.d.
Predstavništvo Novo mesto 8000 Novo mesto, Zvvittrova ul. 1 tel.: 068/325-330, fax.: 068/325-331
DRUGA NAJVEČJA SLOVENSKA ZAVAROVALNICA
želi na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju razširiti svoje poslovanje.
Brez novih posrednikov, agencij in samostojnih zastopnikov za sklepanje vseh vrst zavarovanj bomo to težko storili. Zato vabimo podjetne ljudi, pripravljene sprejeti nove izzive s področja Metlike, Črnomlja, Semiča, Novega mesta, Žužemberka, Šentjerneja, Škocjana, Trebnjega, Krškega, Brežic in Sevnice, da se nam pridružijo.
Nudimo vam strokovno izobraževanje, samostojno in dinamično delo, stimulativno plačilo, možnost napredovanja oziroma redne zaposlitve. Pričakujemo, da imate srednješolsko izobrazbo in veselje do dela z ljudmi.
Prosimo vas, da svoje vloge skupaj z dokazili o šolski izobrazbi in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 10 dneh po objavi pošljete na naslov: Zavarovalnica Maribor, d.d.,
Predstavništvo Novo mesto, Zvvittrova 1,
8000 Novo mesto.
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
RADIO MAX
88,90 MHZ 89,70 MHZ
VEDEŽEVANJE 090 44 09
HARRAN 156 sit min
vašem
kanalu


Z novim Volkswagnovim kombijem Family 2,4 D je vseeno, ali želite prevažati ljudi ali tovor ali pa oboje hkrati. Poleg serijsko vgrajenega servo volana Vam nudimo za
SAMO 36.990 DEM
še:	• 8 + 1 sedež z vzglavniki in varnostnimi pasovi
•	obloge sten in tal
•	krilna vrata zadaj
•	drsno okno pri prvi vrsti v potniški kabini
•	dodatni grelec za potniško kabino
•	anteno in zvočnike
IZREDNO UGODNE CENE VOZIL I. 96
,, , ^
VoUcsvvagen -ko ves, kd| imaš.
Avto hiša Berus
Podbevškova 1, Novo mesto Tel.: 068/342-360 in 25-098
PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVI NA ZAVAROVANJA
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA DOPLAČILA!
Doplačila v zdravstvu je pri Zavodu za zdravsteno zavarovanje Slovenije doslej zavarovalo že blizu l.200.000 prebivalcev Slovenije. Zavarovalnica je zanesljivo in odgovorno zadovoljila vsa pričakovanja zavarovancev in izvajalcev zdravstvenih storitev.
Njena varnost tudi v prihodnje zagotavlja vsem zanesljivo kritje dobrih zdravstvenih storitev.
Zavarujemo bogastvo zdravja.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
Upokojenci postajajo vse bolj osamljeni
Zveza društev upokojencev v občini Trebnje šteje kar 2152 članov
MAVRICA GEA, s.p.
—	posredovanje pri nepremičninah
—	zobozdravstvene storitve NOVOST IMPLANTATI tel. fax: 0608/21-609,
22-609
TREBNJE - Na zadnjem občnem zboru Zveze društev upokojencev (ZDU) občine Trebnje, ki so se ga udeležili delegati iz vseh krajevnih društev ter gosta, pred-stavnika Društva invalidov in DeSUSa občine Trebnje, so izvolili nove organe za naslednji dveletni mandat. V poročilih dosedanjih funkcionarjev in v razpravi je zbor tvorno in kritično obravnaval dosedanje delo, zatem pa še sprejel usmeritve in delovni načrt za prihodnje obdobje. Trebanjska občinska zveza združuje šest krajevnih društev, in sicer DU Trebnje, DU Velika Loka, DU Mirna, DU Šentrupert, DU Mokronog, DU Trimo in šteje skupaj 2152 članov. ZDU je tako v občini najštevilnejša društvena organizacija, ki se širše povezuje na regijski in na državni ravni v ZDU Slovenije.
Delovanje DU temelji na prostovoljnem delu in se zvečine samo financira, delno pa finančno pomagajo občina in donatorji. Namen in cilj upokojenske organizacije je predvsem organiziranje in izvajanje dobrodelnih dejavnosti ter sosedske pomoči ostarelim in onemoglim upokojencem. Pripravljamo pa tudi družabna srečanja, rekreativno-športne, kulturno-umetniške in izobraževalne dejavnosti. Skupni cilj je tako čimdlje ohranjati telesne in duševne sposobnosti ter omiliti osamljenost. Ravno to in prepu-ščenost samemu sebi postaja za starejšega človeka vse hujši problem. Le s skupnim delovanjem vseh pristojnih socialnih služb, humanitarnih organizacij, zdravstvenih ustanov in upokojenske organizacije bo mogoče doseči izboljšanje stanja.
RUDI ŽIBERT

Poobl«tc«n	z«
ivMovanjc, montažo in »•mi« mobitel.
ŠMARJE 13. 88310 ŠENTJERNEJ tal 088/61 >118, ta: 068/6M19
P.E. Novo mesto Ljubljanska 27 • BTC
tal.: 068/323-000
LERAN, d.o.o.
promet z nepremičninami Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo:
•	stanovanja: v Novem mestu, Straži, Žužemberku, Šmarjeških Toplicah (novi blok), Krškem, Brežicah, Senovem, Metliki, Črnomlju in Ljubljani;
•	hiše: v Novem mestu, Otočcu, Trebnjem, Mokronogu, Krškem, Brežicah, Črnomlju, Metliki, Kranju, Hrastovljah pri Kopru, Kostanjevici, Žužemberku, Meniški vasi, Senovem, Brestanici, Šentjanžu, Kranju, Straži, Stari trg ob Kolpi, Jablanici pri Boštanju, Gabrju, Dobruški vasi, Stehanji vasi, Vinji vrh, Črmošnjice pri Novem mestu in drugod v vseh dolenjskih občinah;
•	kmetije: Trebnje, Bela krajina, Krfko, okolica Dol. Toplic in Šmarjeških Toplic in drugod;
•	vikendi in zidanice: Straža, Lokvice, Hrušica, Vinji vrh, Dobin dol, Karteljevo, Ajdovec, Sromlje, Gor. Leskovec nad Senovim, Dednja vas, Pišenbreg, Metlika z okolico, Cerklje, Vrbovška vas, Semič, Zagradska gora in drugod;
•	poslovno-stanov. objekti: Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje;
•	trgovine in gostinski objekti: Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Vrčice.
Tel./fax: 068/322-282, 069/342-470 Mobitel: 0609/633-553
KO ČIŠČENJE POSTANE UŽITEK
SPEEDY Eco
Sistem za globinsko in kemično čiščenje
PREDNOSTI:
—	prihrani ogromno časa pri čiščenju
—	preprostost uporabe
—	99,88% filtriranje vsesanega zraka
—	gotovinski popust
—	plačilo celo v 10 delih
—	2-letna garancija
KJE? Pri naših zastopnikih oz. v:
Kopru, Župančičeva 27, tel.: 066/38-950; Boštanju, Radna 13/A, tel.: 0608/82-180,
0609/635-324;
kjer je organizirana tudi servisna služba OB NAKUPU PREJMETE TUDI DARILO! POZOR:
Speedy Ecologic spada med OLAJŠAVE PRI NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE!___________________________
BlATMA d.o.o. KOPER
(^KRKkZDRAVILIŠČk
HOTELI OTOČEC
ŠOLSKI CENTER
NOVO MESTO
Šegova ulica 112 8000 Novo mesto razpisuje delovna mesta
1.
profesor, nedoločen
3.
4.
5.
9.
10.
14.
15.
16.
7 učiteljev slovenskega jezika čas,
1	učitelj slovenskega jezika — profesor, določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu od 1. 9. 1997 do 31. 1. 1998),
3 učitelji angleškega jezika — profesor, nedoločen čas,
2	učitelja nemškega jezika — profesor, nedoločen čas, 5 učiteljev matematike — profesor, nedoločen čas,
6.	2 učitelja fizike — profesor, nedoločen čas,
7.	1 učitelj kemije — profesor, nedoločen čas,
8.	1 učitelj kemijskih strokovnih predmetov — dipl. inž. kemijske tehnologije, nedoločen čas,
2 učitelja kemije — profesor, določen čas,
1 učitelj kemijskih strokovnih predmetov — dipl. inž. kemijske tehnologije, določen čas,
11.1 učitelj športne vzgoje — profesor, nedoločen čas,
12.	1 učitelj umetnostne vzgoje — profesor, določen čas,
13.	1 učitelj računalništva — dipl. inž. računalništva ali dipl. inž. s tečajem iz računalništva, nedoločen čas,
1 učitelj zgodovine — profesor, določen čas,
1	učitelj za družbena znanja — profesor, določen čas,
2	učitelja lesarskih strokovnih predmetov — dipl. inž., nedoločen čas,
17.	5 učiteljev strojnih strokovnih predmetov — dipl. inž., nedoločen čas,
18.	2 učitelja elektrotehniških strokovnih predmetov — dipl. inž., nedoločen čas,
19.	1 učitelj elektrotehniških strokovnih predmetov in računalništva — dipl. inž., določen čas,
20.	3 učitelji gradbenih strokovnih predmetov — dipl. inž., nedoločen čas,
21.	1 učitelj gradbenih strokovnih predmetov — dipl. inž., določen čas,
22.	1 učitelj gradbenih strokovnih predmetov — dipl. inž., določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu);
23.	1 učitelj zdravstvenih strokovnih predmetov —zdravnik, nedoločen čas,
24.	1 učitelj biologije in gospodinjstva — profesor, določen čas,
25.	1 učitelj praktičnega pouka v zdravstvu — višja izobrazba, program zdravstvena nega, določen čas,
26.	1 učitelj psihologije — psiholog, določen čas, 50-odst. delovna obveza,
27.	1 svetovalni delavec — socialni delavec — visoka izobrazba, nedoločen čas,
28.	1 knjižničar — visoka izobrazba — bibliotekar, nedoločen čas,
29.	1 knjižničar — prof. francoskega jezika, določen čas,
30.	1 laborant višje strokovne sole — inž. strojništva, nedoločen čas,
31.	1 učitelj praktičnega pouka lesarstva — lesarski tehnik s predhodnim poklicem mizar, določen čas,
32.	1 učitelj praktičnega pouka strojništva — strojni tehnik s predhodnim poklicem avtoklepar, nedoločen čas,
33.	1 učitelj praktičnega pouka strojništva —strojni tehnik s predhodnim poklicem strojni ključavničar, nedoločen čas,
34.	1 učitelj praktičnega pouka gradbeništva — gradbeni tehnik s predhodnim poklicem zidar, nedoločen čas,
35.	1 učitelj praktičnega pouka gradbeništva — gradbeni tehnik, določen čas.
Prosta delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom od 1. septembra 1997 dalje; za določen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom, in sicer od 1. septembra 1997 do 31. avgusta 1998.
Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh po preteku roka za prijavo.
Direktor Štefan David, dipl. inž.
JP ELEKTRO LJUBLJANA, p.o.
PE ELEKTRO NOVO MESTO
Ljubljanska 7, Novo mesto
Cenjene odjemalce obveščamo, da lahko stanja električnih števcev od 1. 5. 1997 sporočajo tudi s pomočjo INTERNETA. Na istem naslovu vam bomo izdelali tudi kontrolni obračun. Podrobna navodila so na INTERNETU na naslovu
WWW.GENUS.SI/ELEKTRO/STANJE.HTML
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je zapustil naš mož, oče, stari oče in tast
FRANC
ŠKOPORC
Krmelj 75
Iskrena hvala vsem, ki so mu lajšali življenje v težki bolezni, predvsem pa gospodu dr. Alojzu Stoparju, dr. Zorkovi in ostalemu zdravniškemu osebju v bolnici Brežice, g. župniku, pevcem, g. Hribarju za odigrano Tišino, Pogrebnemu zavodu Novak in ge. FlajsoVi za poslovilni govor. Hvala!
AUDI A4 že od 38.497 DEM
Serijska oprema:
—	4 x zračna blazina
—	ABS zavore
—	električni pomik termoizolacijskih stekel
—	električni pomik zunanjih ogledal
—	centralno zaklepanje
—	predpriprava za avtoradio, antena, 4 zvočniki,...
Ugoden nakup tudi na PORSCHE LESING ati potrošniški KREDIT
POSEBNE UGODNOSTI ZA KUPCE Z DOLENJSKE IN IZ BELE KRAJINE
Sprejemamo naročila za NOVI AUDI A6.
Vaš pooblaščeni trgovec in serviser:
Avtohiša Berus Novo mesto
tel. 068/342-360, 25-098
PIONIR MKO, d.d. — v stečaju Kočevarjeva 1 8000 Novo mesto
PONOVNO OBVEŠČA
KUPCE O PRODAJI PREMOŽENJA. NAPRODAJ JE:
—	razno ročno in električno orodje,
—	varilni aparati in usmerniki,
—	razne dvigalke in vozički, delovne mize in zaboji, garderobne omarice,
—	različna pisarniška oprema,
—	rezervni deli za kamione ZASTAVA in TAM.
Spiski s cenami ter ogled so vam na voljo vsak dan od 7. do 15. ure. Informacije tudi po telefonu 068/323-639.
CENE ZELO UGODNE, ŠE DODATNO ZNIŽANE!
ZAHVALA
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopile, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
V 79. letu starosti nas je zapustila ljubeča mama, stara mama, sestra in teta
ANA
FRANKO
Kandija 9, Gabrje
Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, vence in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Slavki Šafer in Alojziji Tutin za pomoč v času bolezni. Lepa hvala sodelavcem iz Inter To-ba, Anici Korasa za poslovilne besede, pevskemu zboru iz Gabrja ter g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je zapustil naš j dragi mož, očka in dedek
ALOJZ
ŽABKAR
s Sel pri Raki 18
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojnemu darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter ga pospremili v tako velikem številu. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju bolnice Brežice, g. Žičkarju, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred.
TENISKI CENTER OTOCEC
Vsi njegovi
Vsi njegovi
MOJA NAJ LJUBŠA BARVA
•	Moja najljubša barva je modra. Spominja me na nebo in morje, zelo lepo se prilega blondinkam. (Nina)
•	Moja barva je rdeča. Je znak ljubezni. Tudi v redovalnici so lepe rdeče petice. (Jožko)
•	Moje oči so modre in tudi modra oblačila najraje nosim. Modra mi pomeni sprostitev na morju ali pa pogled v modro nebo. (Jure)
•	Zelena je moja najljubša. Tudi v naravi je to prevladujoča barva. Meni pomeni upanje. (Matevž)
•	Zelena je moja barva. Zelena je
njiva novega žita, zelen je vrt, želeni so gozdovi. Tudi moje oči so zelene barve. (Janja)
•	Moja najljubša barva je rdeča, ker je zelo živahna, živa in tudi opazna. (Uroš)
•	Moja barva je modra. Rada se ozrem proti nebu, spominja me na
vodo, ta pa me spominja na počitnice. (Sanja)
Učenci šolskega glasila. Naša pot OŠ Šentjernej
V DOLENJSKEM MUZEJU JE SPRAVLJENA PRETEKLOST
Pred .kratkim smo šli vsi četrtošolci OŠ Trebnje na ogled Dolenjskega muzeja, predvsem zato, ker se pri spoznavanju družbe učimo o preteklosti. In res smo si lahko
ogledali veliko zanimivih predmetov iz kamene, bronaste, bakrene ter železbe dobe in še iz rimskega in keltskega obdobja. Vodila nas je vodička Vesna Barbarič.
DARJA MOHORČIČ, 4.a OŠ Trebnje
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, stric in svak
JOŽE
ZAJC
z Dolnje Pake 7 pri Črnomlju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala sodelavcem kolektivov EKI Črnomelj, Livar Črnomelj, Iskra Semič. Zahvaljujemo se dr. Boriču in patronažni sestri Zvonki. Posebno zahvalo smo dolžni g. dekanu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi ob zadnjem slovesu, obema govornikoma in pogrebcem. Hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti,
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je zapustila naša stara mama, teta in sestra
ROZALIJA
MEDJA
iz Radovlje 33 pri Šmarjeti
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stisnili roko in nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
Kako sta prazna dom, dvorišče, -naše oko zaman te išče.
V 82. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, teta in tašča
MARIJA DRGANC
s Tolstega Vrha 2 pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki ste nam stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče, za sv. maše in denarno pomoč ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo ge. Mariji Kreč za nesebično pomoč, sodelavcem Podgorja Šentjernej in Revoza Novo mesto. Hvala g. kaplanu za lepo opravljen obred in Pogrebni službi Oklešen.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama,prababica, tašča in teta
ANTONIJA JANKOVIČ
iz Tribuč pri Črnomlju
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.Posebna zahvala govornici ge. Elici Butala za besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen obred in pevkam z Otovca za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče.
V 15. letu življenja nas je tragično zapustil naš dragi sin, brat
GORAZD
TOMAŽIN
ZAHVALA
V 56. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, ati, tast in ata
BOJAN
VIPAVEC
iz Črnomlja
iz Petelinjeka 35
Težko se je zahvaliti vsakemu posebej, zato izrekamo zahvalo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, ko smo izgubili našega dragega Gorazda. Hvala vsem za podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: mami Jožica, ati Ivan, brata Igor in Borut
V dneh,ko smo težko dojeli, da našega dragega ni več, nismo bili sami. Bolečino slovesa ste nam olajšali sorodniki, prijatelji, sosedje, sodelavci in znanci. Zasuli ste ga s cvetjem, darovali sveče in ga v tolikšnem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala velja tudi g. Maleriču za pogrebne storitve, govornikoma ge. Pepci in g._Miketiču, upokojenskemu moškemu pevskemu zboru iz Črnomlja, trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
Le delo, skrb, trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje.
Vse do zadnjega si upal in se bal, da bolezen s trdo voljo boš ugnal.
Pošle so ti moči in zatisnil trudne si oči.
11. maja mineva leto dni, odkar odšel je od nas dragi oče in stari ata
IVAN
TURK
Gor. Mokro Polje
V boju z boleznijo si bil poražen. Bila je močnejša. Oh, le ta ti je strla duha in telo. Ni te več med nami, toda v naših srcih živiš in boš živel. Hvala vsem, ki mu prižigate sveče na preranem grobu ali vsaj z lepimi spomini postojite ob njem.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 89. letu nas je nepričakovano zapustila mama, babica in prababica
JOŽEFA MUC
iz Tuševega Dola pri Črnomlju
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, se od pokojne poslovili in jo pospremili na zadnji poti. Iskrena zahvala vsem za darovano cvetje in sveče, posebno g. župniku za opravljen obred, pevkam za zapete žalostinke ter osebju ZD Črnomelj.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat
IVAN
KLEMENČIČ
s Sel pri Jugorju 15, Suhor
Iskreno se zahvaljujemo za vsestransko pomoč sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem ter vsem, ki so nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Pljučnega oddelka bolnišnice Novo mesto, zdravnikom Zdravstvenega doma Metlika, Lovski družini Suhor, pevcem Lovske zveze Bele krajine, g. Ivanu Kapušinu za zaigrano Tišino, govornikom g. Stanetu Sodja, Jožetu Zaletelu, Antonu Zupančiču in g. župniku za lepo opravljen obred. Posebna hvala vsem, ki ste našega očeta tako množično pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 46. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra in botra
ZLATA ŠEGINA
roj. Movrin
iz Gor. Podgore 12, Stari trg ob Kolpi
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Zahvaljujemo se tudi osebju Onkološkega inštituta, Splošni bolnišnici v Novem mestu, Domu starejših občanov Črnomelj ter osebni zdravnici ge. dr. Lortunovi. Hvala tudi sodelavcem obrata Komet, Danfoss Črnomelj, Hotelu Lahinja, KO RK Stari trg, pevcem in g. župniku Jožetu Pavlakoviču za lepo opravljen obred in tolažilne besede.
Vsi njeni
M
m



* ,, p,
ZAHVALA
Ko vre luči v njenih očeh so ugasnite
in glavo je sklonila,
tiho v svet tišine je stopila.
V 90. letu starosti nas je zapustila naša ljuba mama in babica
ANGELA
LESJAK
iz Salke vasi pri Kočevju
V trenutku, ko težko dojamemo, daje ni več med nami, nam je hudo. Tiho, spokojno je odšla od nas. V naših srcih bo večno ostal spomin na njen nasmeh, topli stisk roke in ljubeči pogled. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred, pevkam Noneta za zapete pesmi in ge. Živki Komac za poslovilne besede. Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, sosedom iz Salke vasi in Mestnega loga ter sodelavcem Alde. Hvala za vsako toplo besedo tolažbe in topel stisk roke, za darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Na mesecu je veliko drevo in vsak list na tem drevesu predstavlja človeka.
Kadar pade list z drevesa na mesečeva tla, človek umre.
(Farah)
V 84. letu starosti nam je umrla draga mama, babica in prababica
TILKA
PAVKOVIČ
z Rake
Hvaležni se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, krajanom in znancem, ki ste našo mamo pospremili na poslednji poti, ji darovali zadnje cvetje in sveče ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se zdravstvenim delavcem in vsem, ki ste jo ob njeni krajši bolezni obiskovali v bolnici in doma. V času slovesa pa se zahvaljujemo kplekti-vom osnovnih šol Raka in Otočec, Glasbene šole Črnomelj, gospodu župniku Levičarju za poslednji obred, moškemu pevskemu zboru z Rake za zapete žalostinke ter g. Žičkarju za pogrebne usluge. Hvala vsem, ki ste se z dobro mislijo poslovili od nje.
Vsi njeni
TiOEM ¥^i ZANIMA
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 8. maja - Viktor Petek, 9. maja - Gregor Sobota, 10. maja ■ Izidor Nedelja, 11. maja - Žiga Ponedeljek, 12. maja - Pankracij Torek, 13. maja - Servacij Sreda, 14. maja - Bonifacij
LUNINE MENE
14. maja ob 12.55 - prvi krajec
kino
BREŽICE: Od 8. do 11.5. (ob 18.30) film Mars napada. Od 8. do 12.5. (ob 20.30) drama Ljudstvo proti Larryju Flyntu. 14.5. (ob 20.30) drama Romeo in Julija.
ČRNOMELJ: 9.5. (ob 21. uri) film Življenje s Picassom. 10.5. (ob 19. uri) in 11.5. (ob 19. in 21. uri) ameriški znanstveno fantastični film Vojna zvezd (1. del). 10.5. (ob 21. uri) jugoslovanska vojna drama Lepe vasi lepo gorijo.
DOBREPOLJE: 9.5. (ob 16. in 21. uri) ameriška komedija 101 Dalmatinec. 11.5. (ob 15. uri in 20.30) ameriška drama Lov na čarovnice.
GROSUPLJE: 9.5. (ob 20. uri) ameriška drama Lov na čarovnice. 10.5. (ob 20. uri) ameriška komedija 101 Dalmatinec.
KOSTANJEVICA: 10.5. (ob 20. uri) jugoslovanska vojna drama Lepe vasi lepo gorijo. 11.5. (ob 20. uri) film Imperij vrača udarec.
KRŠKO: 9.5. (ob 20. uri) in 11.5. (ob 18. uri) ameriški znanstveno fantastični film Kosec 2.
METLIKA: 9.5. (ob 19. in 21. uri) ameriški znanstveno fantastični film Vojna zvezd (1. del). 11.5. (ob 19. uri) jugoslovanska vojna drama Lepe vasi lepo gorijo. 11.5. (ob 21. uri) film Življenje s Picassom.
NOVO MESTO: 8.5. (ob 18. in 20. uri) ter od 9. do 14.5. (ob 18. uri) film Mars napada. Od 9. do 14.5. (ob 20. uri) melodrama Angleški pacient.
RIBNICA: 10.5. (ob 22. uri) ameriška drama Lov na čarovnice. 11.5. (ob 17. uri) ameriška komedija 101 Dalmatinec.
ŠENTJERNEJ: 9.5. (ob 18. uri) film Imperij vrača udarec. 9.5. (ob 20. uri) jugoslovaska drama Lepe vasi lepo gorijo.
VELIKE LAŠČE: 10.5. (ob 20. uri) ameriška drama Lov na čarovnice. 11.5. (ob 20. uri) ameriška komedija 101 Dalmatinec.
film
• DANTEJEV VRH, film katastrofe (Dante’sPeak, ZDA, 1997, 100 minut, režija: Roger Donald-son)
Pač, še en naslov iz v zadnjih letih jako popularnega žanra filmov, ki se ukvarjajo z naravnimi in umetnimi nesrečami bibličnih dimenzij. Zakaj pa so katastrofe sploh privlačne? Ker si jih lahko lepo voajersko ogledamo iz varne kinodistance, ker velikim studiem vsake toliko zmanjka kreativne sape in obrazov bankabil-nih igralcev, ker animacija, grafika in računalnik ustvarjajo čudeže, boljše, kot je življenje samo, ker je vse, kar je nevarno in nepredvidljivo, neznansko bolj privlačno od varnega, prijaznega in ukrotljivega, ker po katastrofi vedno pride katarza, očiščenje duše in telesa, spoznanje, ker smo po slabi in moreči izkušnji boljši, ker se v nesreči izkaže najslabše in najboljše v človeku, srčna in tovariška kultura, ker se takrat zbudi že pozabljeni instinkt za preživetje, bla bla bla.
Saj ne da bi gledalec vse to ravno opazil in kar v nekem Dantejevem vrhu. Vse prevečkrat, tudi tukaj, se namreč zgodi, da so razne zakonitosti in klišeji, ki sestavljajo skelet tovrstnemu žanru, preveč dosledno upoštevani, ampak tako pač je, če gre za serijski izdelek, soliden, vendar brez presežka. Sicer pa, kdo presežek sploh še pričakuje! Tako lahko tudi mnogo lažje vzamemo
v zakup lepo število scenarističnih zablod, ki sicer služijo kot počasno napeljevanje na “dogodek ", vendar pa se nočejo izogniti očitnim neumnostim. Na primer: zakaj, za božjo voljo, potem, ko vulkanolog Brosnan dobi iz pipe, iz katere priteče z žveplovim dioksidom obogatena voda, še zadnji dokaz, da bo vulkan zdaj zdaj bruhnil, ko končno uvidi nujo po evakuaciji tudi njegov šef, ki ve, da napačna odločitev lahko povzroči bankrot bukoličnega mesteca, zakaj potem vul-kanologi in županja skličejo sestanek meščanov šele naslednji dan, pozno popoldne. Morda pa je scenarist hotel počakati, da se ljudje vrnejo iz služb, pojejo kosilo, potem pa grejo še malo poslušat predavanje na temo “nič nas ne sme presenetiti". Res slabo in nepotrebno kupovanje časa. Še večja šala pa je bondov-ska hladnokrvnost manekenskega Pierca Brosnana, ki da je tak, ker mu je ženo pobral nek drug vulkan, zdaj pa kot da čaka na priložnost, ko bo končno nekoga lahko rešil. Gentlemanski in profesorsko sterilen zašarmira lokalno županjo, prav tako osamljeno in seksi Lindo Hamilton, prijetno samohranilko z dvema mulcema. In še preden se pošteno dotakneta, namesto njiju ejaku-lira Dante. Potresi, poplave in lava razsujejo in zalijejo mestece, kopulacija narave, ki jo spremljajo mrak, prah in ognjen dež, pa kar traja. Kot bi Nekdo hotel reči, da pripelje vzdržnost naravnost v pekel.
Saj mi ni treba razlagati, kaj in zakaj je končni izid vsesplošne erekcije družina, najbolj idealen in legalen, čist prostor erotike in prokreacije. TOMAŽ BRATOŽ

v. .® (068) 324-377
BIOENERGETK JASNOVIDEC IR1DIOLOG
ERIK
RUBIKON
VEDEŽEVANJE
09042 70
4U d o o. IM 11— MT
JASNOVIDKA MARUČA
na obisku v Krškem 17. 5.1997 0608/21-609,22-609
EEBM51IM
IZDAJATELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), AndrejBarlelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svele, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 190 tolarjev; naročnina za I. polletje 4.940 tolarjev, za upokojence 4.446 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 19.760 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v lej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samos prvo številko v mesecu. OGLASI: l cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.700 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.200 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.700 tolarjev za I cm >’ stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52I00-620-I07-970-27620-4405I9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda m naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internethttp:llwww.dol-lisl.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek.
Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana.
bela tehnika
200- LITRSKO zamrzovalno skrinjo in balkonska vrata prodam ® (068)23-935.	4777
PET LET staro, ohranjeno 320-litrsko skrinjo Gorenje prodam. Sandi Mrgole, Telčc 13, Tržišče, ® (068)27-533. 4827 ŠTEDILNIK, 60 x 60,2 plin, 2 elektri-ka, kotno sedežno garnituro, klubsko mizico in kopalniške omarice Kolpa san prodam ® (068)45-666, zvečer. 4849 ŠTEDILNIK 2 plin, 2 elektrika,in jeklenki C02, 10 kg in 30 kg, prodani. ® (068)27-425.	4854
TELEVIZOR Grundig, ekran 37 cm, daljinsko upravljanje, star 1 leto, prodam. ®(068)75-334.	4805
kmetijski stroji
elektronika
ŠKODO PICK UP. letnik 1994,77.000 km, zelo dobro ohranjeno, prodam. ® (068)67-566.	4746
PEUGEOT 205, letnik 12/86, registriran do 12/97, dobro ohranjen, prodam. * (068)89-087.	4747
SUZUKI MARUTI 800, letnik 10/91, prevoženih 20.000 km, prodam. ® (068) 25-149.	4749
Z 640 AN, letnik 1979, 4t, ohranjeno, prvi lastnik, prodam. ® (068)323-312.
4751
LADO SAMARO, letnik 1990, drugi lastnik, registrirano do 2.2.1998, v odličnem stanju, prodam. * (068)81-085.
4761
GOLF, kovinsko moder, letnik 12/89, dobro ohranjen, 145.000 km, drugi lastnik, prodam. ® (068)73-244.	4762
DAIHATSU, letnik 1990, 65.000 km, prodam. ® (068)27-872.	4763
JUGO SKALA 55, letnik 1989, registriran do 3/98, 65.000 km, in golf, S paket, letnik 1984, prva registracija 1985,
150.000	km, prodam. ® (068)41-133.
4764
R 4, redno vzdrževan, dobro ohranjen, prva registracija 1988, prodam. ® (068) 44-123 ali 47-349.	4765
PASSAT 1.8 CL, limuzina, letnik 1993, rdeč, registriran do 3/98, prodam. W (068)45-125.	4770
GOLF D, S paket, letnik 1984, z veliko dodatne opreme, prodam. W (068)78-013.	4773
KADETT solza 1.3 S, letnik 1987,
75.000	km, registriran do 15.12.1997, rdeč, 5V, prodam * (068)89-248. 4779
HONDO CIVIC 1.6 ESI, letnik 1992, lepo ohranjeno, prodam ® (068)341-916 ali (0609)637-916.	4780
GOLF JX D 1.6, letnik 1986/87, in kombi C 25 D, letnik 1988, moder, 8 in 1, prodam. ® (068)87-030 ali 322-488.
4785
JUGO KORAL 60. letnik 1989, registriran do 11/97, prodam za 2800 DEM. W (068)53-479.	4786
R 5, letnik 1993, prvi lastnik, prodam, ra (068)78-307 .	4787
Z 750, letnik 1985, prodam. ® (068)26-525.	4790
LADO SAMARO, letnik 1995, prodam * (068)52-529.	4791
TVV1NGO, letnik 1995, lepo ohranjen, dodatna oprema, prodam ® (0609)622-268.	4792
GOLF JX B. letnik 1990, registriran do 2/98, prodam za 8500 DEM. ® (068)52-712.	'4801
MERCEDES 190 D, z vso dodatno opremo, zelo ohranjen, prodam. ® (0608)56-475.	4807
CITROEN BX 1.6, letnik 1984, rdeč. CZ, lepo ohranjen, prodam za 3000 DEM. ra (068)51-992 .	4808
R 4. GTL, letnik 1990, prodam. ® (068)27-993.	4810
Z 101 SKALA 55, letnik 1990, 55.000 km, rdečo, registrirano do 7/97, prodam. ® (041)669-837.	4812
JUGO 45, letnik 1988, registriran do 4/98, prodam. ® (068)21-304.	4816
JUGO 45, letnik 10/90, prodam ® (068)75-203.	4818
OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1983,5V. registriran do 4/98, prodam. Dobravica 10, Šentjernej, ® (068)81-232.	4825
GOLI) Ll.I), letnik 1990, prva registracija 1991, 84.000 km, bel, 5 prestav, ohranjen, prodam za 10.100 DEM * (068)42-465.	4g3o
FIAT UNO 45, letnik 1/91, prodam. W (068)89-265.	4866
Z 750, registrirano do oktobra, prodam za 450 DEM ali menjam za moped. ® (068)22-714	4868
TRICIKEL PIAGIO, letnik 1981, in frajtonarico Železnik, C, E, Be, staro I leto, prodam. ® (0608)84-305 .	4869
R 4 GTL, letnik 1987, prodam. ® (068)68-064, dopoldan, 51-674, popoldan.	4870
OPEL SOLZA D, letnik 1986, prodam ® (068)42-807, po 15. uri. 4871 JUGO 45, prva registracija 1990 registriran do 2/98, dobro ohranjen, prodam ® (068)89-926.	4873
UNO i.c., letnik 1994, zelo lepo ohranjen, prvi lastnik, 14.000 km, nepoškodovan. vreden ogleda, prodam. Viktor Kastelic, Srebrniče 11, Novo mesto.
GOLF, letnik 1985, S paket, registriran do 4/98, prodam ali menjam. ® (068)76-545.	4875
R 5 CAMPUS, letnik 1991, rdeč, 51.000 km, prodam. ® (068)321-082.
Z 101, letnik 1984, lepo ohranjeno, prodam ® (068)22-194.	4879
JUGO KORAL 55, letnik 1989, registriran do 5/98. zelo lepo ohranjen, prodam. ® (068)24-574.	4888
GOLF I), letnik 1987 ugodno prodam. ® (068)84-1 KO	4889
R 18 TL, letnik 1983, registriran do 4/98, 5 prestav, kovinske barve, drugi lastnik, prodam. ® (068)23-171.	4891
ŽETVENO NAPRAVO 127 za kosilni-co BCS prodam. ® (068)76-012.	4718
3-DELNE klinaste brane in plug prodam. ® (068)76-525.	4725
SAMONAKLADALKO Sip Pionir 20 prodam. ® (0608)69-247.	4745
PLUG SLAVONEC in transporter za silažo prodam ® (068)78-233.	4758
NAKLADALKO MENGELE, 28 m3, trosilec gnoja, 3 t, balirko za seno Wel-ger, rotacijki kosi 165 in 195 cm,trirazdni plug in škropilnico, 400 I, prodam. ® (068)50-109.	4789
UNIVERZAL, 45 KM, enojni pogon, v odličnem stanju, prodam ® (068)81-116.	4794
MANJŠO traktorsko prikolico za prevoz živali prodam. ® (068)21-847.
4798
ZELO DOBRO OHRANJEN traktor IMT 539, letnik 1982,in klinaste brane prodam. ® (062)512-185.	4829
BRANE - predsetvenik prodam. ® (068)78-527.	4833
KOSILNICO GASPARDO za na traktor in žetveno napravo BCS prodam.
® (068)45-443.	4840
MOTOKULTIVATOR Goldoni, 14 * KM, s priključki (freza, plug, kultivator, kosilnica spredaj), malo rabljen, 37 delovnih ur, ter kotel za žganjekuho, star, na 2 cevi, prodam. Kandijska 17, Novo mesto.	4859
SAMONAKLADALKO, 17 m3, prodam. ® (068)323-291.	4867
TRAKTORJA IMT 539 in MF 35 ter kombi MB prodam ® (0609)622-762.
4878
NAKLADALNO PRIKOLICO Mcn-gele, trosilec hlevskega gnoja.obračal-nega pajka, zgrabljalnik in silokombajn Mengele prodam ® (0608)68-301.
PUHALNIK za seno prodam. ® (068)26-441, po 20. uri.	4897
MOTOKULTIVATOR s koso Gorenje Rapid, motor v okvari, in pajka na 4 vretena Fahr prodam. ® (068)76-171.
4900
SAMONAKLADALKO, 17 m3, prodam, ® (068)48-494.	4904
ŽITNI KOMBAJN Zmaj 133 prodam.
® (0608)87-336.	4915
KMETOVALCI! Prodajamo traktorje Univerzal, IMT, Torpedo, Ferguson, Ze-tor, Landini, Fiat, TT 826, Lamborghini do konca maja še vedno s popustom 1 do 7 %. Novi priključki vseh vrst, popusti 2 % do 20 %. Staro za novo! Rabljeni TV 523,418,732,826, IMT 539,533, Univerzal 45 U, BCS 127, obračalniki 220, kose TV za 730, freze 95. Vabimo vas v Agro-avto, Kranj, Ljubljanska 30, ® (064)332-111, od 8. do 16. ure.	4953
kupim
STARO POHIŠTVO (er oslale starine, starejše od 50 let, kupim. ® (0608)67-333.	4717
ROTACIJKO KOSO 135 kupim ® (068)81-067.	4720
SEDLO za konja, rabljeno, kupim. ® (068)89-527.	4895
DELNICE PETROLA, Krke, Pivovarne Laško, Union, Colorja, Save in ostale odkupimo z gotovino. Pridemo na dom ® (041)669-221.	4928
SENO in balirano slamo kupim. ® (068)76-223, Pavel Bobič, Škocjan.
4950
motorna vozila
R 4 GTL, letnik 12/88, prva bela barva, nikoli karamboliran, prva lastnica, realnih 46.000 km, servisna knjižica, registriran do 12/97, ugodno prodam. ® (068)342-355.	4715
MZ ET 250, letnik 1989, prevoženih 5.000 km, zelo lepo ohranjen, ugodno prodam. ® (068)76-585, popoldan.
4716
R 5 CAMPUS, letnik 1992, registriran do 4/98, prodam. ® (068)325-415.
4719
JUGO 65, letnik 1989, zelo ohranjen, registriran do 4/98, ter motor za BCS Lamborghini (nova glava) prodam. ® (068)49-564.	4723
OPEL CORSO 1.2, letnik 1989, zelo dobro ohranjen, 67.000 km, prodam. ® (068)68-223.	4724
CITROEN VISO, letnik 1982, ohranjeno, registrirano, prodam za 1300 DEM. ® (068)52-494, zvečer. 4732 R 4 GTL, letnik 1989, dobro ohranjen, prevoženih 60.000 km, registriran do 1/98, prodam. Ivan Gorišek, Dol. Stara vas 45, Šentjernej.	4733
JUGO, letnik 1983, prodam ® (068)65-754.	4734
GOLF JGL 1.3, letnik 1981, registriran do 1/98, rumen, odlično ohranjen, ugodno prodam. ® (061)853-325. 4736 GOLF GTD, letnik 1986, registriran do 7/97, črn, lita platišča, CZ, sončna streha, prodam za 6200 DEM. ® (068)42-395.	4740
R 5, letnik 12/89, 5V, bel, prodam. ® (068)21-994.	4744
'M	*



h)
U'
.....

\\
t*


D PLEN JSK A BANKA
Banka, kjer ne boste ostali pred zaprtimi vrati!
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek: .....................................
Ulica in kraj:	. . ..................................
Pošla: ..............................................
Naročniška številka:	....................... Podpis:
Datum:.................
JUGO 45, letnik 1991, bele barve, zelo ohranjen, prodam.
O 068/342-493
LADO RIVO, svetlo modro, letnik 1989, prodam. ® (068)87-979.	4834
PASSATGTL, 1.6,letnik 1989,dobro ohranjen, kovinsko siv, električen pomik stekel, CZ, prodam za 11.800 DEM. ® (068)83-032.	4835
JUGO 45 E, dobro ohranjen, registri- I ran, garažiran, prvi lastnik, prodam. ® (068)21-644.	4838
R 19, letnik 1992, originalna dodatna oprema, 65.000 km, registriran do 2/98, prodam. ® (068)75-180.	4841
R 4 GTL, letnik 1990, strešno okno, radio, 86.000 km, prodam. ® (068)20-448.	4844
JUGO KORAL 45, letnik 1991, prodam. * (068)85-745.	4846
JUGO SKALA 55, letnik 1989, registriran do 3/98, rdeč, ugodno prodam ali menjam za dražji avto. * (068)52-246 Z 128 skala 55, letnik 4/91, realnih 31.000 km, odlično ohranjeno, nikoli ka-rambolirano, prodam. * (068)342-355.
FIAT DUNA, letnik 1990, sive kovinske barve, zelo lepo ohranjen, prodam.
® (068)79-732.	4864
Prostovoljno gasilsko društvo Brusnice proda gasilsko vozilo IMV kombi, letnik 1976, prevoženih 17.000 km. Ogled vozila v soboto po 18. uri, informacije po tel. 068/85-953 Franko, 068/85-678 De-želan Bojan, 068/87-777 Blažič Stanko.
JUGO 45, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. ® (068)24-271.	4894
R 5 1.2, francoski, bel? letnik 5/88, registriran do 5/98, 103.000 km, BMW 316, obnovljen, letnik 1977, registriran do 2/98, modre barve, prodam. ® (068)28-424, popoldan.	4901
JUGO 55, letnik 1987, registriran do 7/97, rahlo karamboliran, vozen, prodam. ® (068)22-205, popoldan. 4903 Z 101 SKALA, letnik 1990,49.000 km, rdeč, odlično ohranjen, prodam za 2800 DEM. ® (0608)84-209.	4908
JUGO 45, letnik 1984, registriran do 7/97, dobro ohranjen, prodam. ® (068) 67-286.	4912
MOTOR AVTOMATIK, letnik 1990, rdeč, dobro ohranjen, prodam. ® (068) 65-618.	4913
R letnik 1992, 5V, registriran do 9/97, dobro ohranjen, prodam. Mirko Verbič, K Roku 50, Novo mesto. 4914 FIAT RF.GATA D, letnik 1987, poceni prodam. ® (061)778-011.	4916
TOMOS AVTOMATIC za 200 DEM, Tomos 15 SLC za 400 DEM in Tomos APN 6, nevozen, za 200 DEM prodam. ® (068)44-166, zvečer.	4917
JUGO KORAL 45, letnik 1989, sivo-j modre barve, registriran do 4/98, prodam. ® (068)73-197.	4918
Ril TXE, letnik 1985/86, registriran J do 3/98, 115.000 km, lepo ohranjen, veliko dodatne opreme, ugodno prodam. ® (068)81-308.	4919
Z 101, letnik 1972, prodam za 1100 DEM.® (068)58-252, po 20. uri. 4920 GOLF JX D, letnik 2/87, temno moder, prodam za 6000 DEM. ® (0608)32-459.	4922
LADO SAMARO, temno rdečo, 3V, letnik 1991, garažirano, lepo ohranjeno, registrirano do 1/98, prodam. ® (0608) 87-748.	4924
KOMBI IMV 1900, letnik 1985, prodam za 1500 DEM. ® (068)324-261.
KAMIONET FURGON Z 35.8 Rival, letnik 1987,157.000 km, prodam za 4000 DEM. ® (068)324-261.	4926
JUGO KORAL 55, letnik 1988, registriran do 11/97, dobro ohranjen, prodam. ® (0608)81-569.	4930
GOLF TD, letnik 1990, kovinske barve, registriran do 4/98, prodam. ®
J (0608)87-082.	4932
R 5 CAMPUS, letnik 1992, registriran do 2/98, prodam. ® (0608)75-053.
GOLF JX D, letnik 1990,101.000 km, moder, prodam. ® (068)60-126.	4934
ALFO 33 Boxer, letnik 1986, kovinsko sivo, zelo poceni prodam. ® (068)87-767.	4938
BT 50, letnik 1991, lepo ohranjen, dodatna oprema, prodam. ® (0608)89-133. R 19 GTS 1.4, letnik 1990, kovinsko i sive barve, zelo dobro ohranjen, prodam za 10.500 DEM. S (068)84-295.	4948
GOLF D in več ovac prodam. ® (068)89-125.	4951
R 19 RN 1.9 D, letnik 1995, zelo dobro i ohranjen, prodam. Peter Kotar, Sela 76, Dolenjske Toplice, ® (068)66-000.
4955
obvestila
ŽALUZIJE, rolete, lamelne zavese in markize izdelujemo in montiramo po ugodnih cenah. Možnost plačila na čeke! ® (068)44-662 ali (0609)646-937. 3271
preklici
CENJENE STRANKE obveščam, da sem v mesecu aprilu prenehal z dejavnostjo. Šime, s.p., Kočevarjeva 1, Novo mesto.	4906
pohištvo
PRODAJAMO in kupujemo rabljeno stanovanjsko opremo ® (068)325-523 , ali (061)133-94-54.	3535
KAVČ s posteljo, dva fotelja ter hladilnik z zamrzovalno skrinjo prodani ® (061)853-985.	4737
MALO RABLJENO usnjeno sedežno garnituro, trosed in dva fotelja, ugodno prodam. ® (068)84-367.	4890
posest
STARO HIŠO med Novim mestom in Kostanjevico, do 20.000 DEM, kupim. Šifra: »POMLAD«.	4767
VINOGRAD, 10 a, na Radoviči, Ugodno prodam. ® (068)60-444.	4799
PARCELO za vikend na Mavrlenu, škropilnico Stihi za trtje in valilnico za 400 jaic prodam. ® (068)51-087.	4809
HIŠO na Drski v Novem mestu, 149 m2 stanovanjske površine, telefon, TV, parcela 700 m2, komunalno urejena, prodam. ® (068)24-680.	4848
PRODAM ali dam v najem starejše poslopje in vinograd na Sremiču 19 pri i Krškem. Ana Sajovcc, Sremič 19, Krško, ! (064)311-791.	4850
V	NOVEM MESTU oddam hišo za j Poslovne namene ali bivanje in poceni
prodam drva. ® (068)22-249.	4902
STAREJŠI VINOGRAD z zidanico, 30 a, v Grčevju, in vespo 50, letnik 1989, prodam. * (068)24-713.	4911
V	OKOLICI Brežic ugodno prodam
urejeno gospodarsko, poslopje s hišo, 1 ha zemlje, in zazidljivo parcelo z vinogradom. * (0608)77-064.	4941
15 HA zemlje v bližini Kočevja, na Smuki, primerno za ovčjerejo, konjerejo ali divjad prodam. Na zemlji je starejša hiša z gospodarskim poslopjem, ® (061)852-467.	4954
prodam
PNEVMATSKO KLADIVO, težko 13 kg, prodam. * (068)73-546.	4727
KORUZO v zrnju, rdeče vino in suhe hrastove plohe prodam * (0608)77-292, Po 20. uri.	4729
INDUSTRIJSKI SINGER owcrlock Prodam za 600 DEM. ® (068)44-553, po 17. uri.	4730
KOMBINIRAN otroški voziček Rokv ugodno prodam. ® (068)30-160.	4731
BREZOVA DRVA prodam. ® (068) 43-042.	4739
GOVEJO KOŽO (belgijsko mesno govedo), sirasto, novo, 5.2 m, prodam.
® (068)89-182, po 19. uri.	4741
KORUZO v zrnju in smrekove špirov-ce, dolžine 6 m, prodam. ® (068)81 -542.
4766
KVALITETNO belo vino in cviček ugodno prodam. ® (0608)21-310. 4772 PEČ za pečenje dveh odojkov prodam. ® (068945-658.	4774
OPAŽ, 690 SIT z dostavo, talni 1150 SIT, smrekov, suh, prve klase, prodam.
® (063)451-082.	4776
4 OBNOVLJENA kolesa za zapravljivčka ali kočijo, okovana z U profilom in vlito gumo, prodam ® (068)79-618.
4784
RDEČE in belo vino prodam. ® (068)89-218.	4795
BELO VINO, žganje in gobeline prodam ® (068)75-245.	4797
KORUZO, suhe hrastove plohe in rdeče vino cviček prodani. ® (0608)77-292, po 20. uri.	4803
MOTOR za kombi Renault, cel ali po delih, prodam ali menjam za vino, žganje ali žito. ® (0608)43-143.	4804
NOVO euro vlečno kljuko za R 5, z elektriko, ugodno prodam. Janez Može, Trdinova pot 27, Gabrje, Brusnice.
4806
STREŠNI PRTLJAŽNIK, jedilni krom-pir in domačo svinjsko mast prodam. ® (068)21-715.	4811
KOŠNJO SENA, konjski komat ter motorno in električno žago prodam. ® (068)76-489.	4817
SENO, ročno sušeno, prodam. ® (068)21-156, Ločna 8.	4820
SENO prodam. ® (068)27-107.
4823
500 M2 kritine, debeline 0.7 mm, ter 4.5 m3 vodoodpornih lesenih plošč, velikosti 2.38 x 1.22 m, prodam. ® (068)342- ^ 062.	4831
MIZARSKO MOZNIČARKO, 26 vreten, prodam. ® (068)78-527.	4832
CEMENT - strešno opeko prodam. ® (068)75-511.	4839
RABLJENO notranjo gostinsko opremo, šank, sedežna garnitura oz. separeji, prodam. ® (061)621-351.	4853
KOMBINIRAN VOZIČEK Inglesina prodam. ® (068)25-779.	4856
NOVA gardna in dvoriščna vrata, oboje z daljinskim odpiranjem ali brez ter kravo po izbiri prodam. ® (068)42-982.	4865
5-CM hrastove plohe, zapravljivčka in staro pohištvo prodam ® (068)30-156.
4880
OPREMO za trgovino, primerno za prodajo tekstila, živil, površine do 50 m2, prodam. ® (068)324-244 ali 324-245.
4892
ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje in notranje, kompletno opremljene, ugodno prodam. Možnost montaže in dostave. ® (061)751-425.	4896
KVALITETNO rdeče vino prodam. ® (068)85-876.	4907
150 LITROV kvalitetnega belega vina (kraljevina) prodam po 300 SIT/1. ® (068)41-045.	-4921
ŽGANJE, slivovko in sadjevec, ter traktor TV 523, enobrazdni plug in frezo prodam. ® (068)59-211, zvečer. 4935 KOTEL za žganjekuho, 100 1, malo rabljen, 30 % ceneje, škropilnico Stihi, novo, 20 % ceneje, prodam. ® (061)50-523.	4936
SENO prodam. Slavko Tomšič, Lopata 9, Hinje.	4937
APNO, gašeno, za belež ali škropljenje vinograda, doma izdelano, prodam. Anton Penca, Orehovec 26, Kostanjevica.
4940
BRAKO PRIKOLICO z baldahinom, motorno žago Stihi 0.50 in statve za izdelavo domačega blaga prodam ® (068) 53-313.	4943
VILIČAR Indos, 2.5 t, 1200 ur, letnik 1980, prvi lastnik, prodam. B & M Unetič, Rostoharjeva 62, Krško. 4946 BUKOVA DRVA prodam. Možnost razreza in dostave, prodam. ® (068)30-119.	4947
RABLJENA kovinska garažna vrata brez Štoka, 2960 x 2760, ugodno prodam.
® (068)21-194.	4952
razno
ASFALTIRANJE, tlakovanje, strojni izkopi, izvajanje vseh zemeljskih del, opravljanje kiper prevozov gradbenega materiala. Stampedo, d.o.o., ® (061) 374-307 ali (0609)614-301.	4554
ANGLEŠKI JEZIK za osnovno in srednjo šolo inštruiram. * (0608)75-182.
4721
KOŠNJO, 50 a, dam v najem. Darko Steklasa, Rakovnik 24, Šentrupert.
4750
ELEKTRIČNO NAPRAVO proti glo-dalcem (miši, podgane, voluharji) ugodno prodam. ® (068)65-638.	4752
POZOR! Imate težave z izpadanjem las? Uporabite BRF.ZOLIN PLUS! Naročila na ® (063)763-346.	4754
NOVO! Luskavico in podobne težave odpravite z bio preparati! Informacije in naročila na ® (OM)763-346.	4755
POSLOVNE PROSTORE za mirno dejavnost, v Trebnjem, oddam. ® (068) 45-187 ali 45-802.	4800
V	CENTRU Novega mesta oddam lokal, 20 m2, primeren za trgovino ali mirno obrt, s telefonom. ® (068)75-393.
4821
APARTMA s petimi ležišči na odlični lokaciji v Stimcah pri Jablancu oddamo v najem. * (0608)75-038, po 19. uri
4826
CERTIFIKATI! Najboljša možnost za vložitev certifikata ali ostanka! * (062) 836-904. od 8. do 18. ure.	4847
V VARSTVO vzamem otroka ® (068)342-506.	4876
POSLOVNE PROSTORE na Kandij-ski 28, 37 m2, 32 m2 in 21 m2 oddamo najboljšemu ponudniku. Šifra: »KAN-DIJA«.	4887
V	NAJEM oddam poslovni prostor, 50
m2, primeren za pisarne, v Novem mestu. ® (068)323-785.	4927
•i

... -i-'.r:-'
p ■
,w.
s*-

energetika
>p?v

13.-17. maj maribor
ll
K	maribor ^l
terotech
službo dobi
ZA PRIDNE predstavnice ženskega spola dober zaslužek! Če imate avto in proste popoldneve, pokličite na ® (066) 272-111, od 8. do 13. ure.	4021
ZA AKVIZITERSKO PRODAJO nagrobnih sveč redno zaposlimo komunikativne moške ali ženske z lastnim prevozom. ® (0609)622-668.	4402
ŽELITE z enostavnim delom na domu zaslužiti 20.000 SIT? Pošljite naslovljeno kuverto na naslov: Florjančič, Lužiško-srbska 13, Ljubljana.	4743
TRGOVKO živilske stroke z najmanj dveletnimi izkušnjami iščemo. ® (068) 83-162.	4781
V DOLENJSKIH TOPLICAH zaposlim natakarico. ® (068)65-511, dopold-fan, 65-285, popoldan.	4793
POZOR! Super zaslužek, delo na domu! Pošljite kuverto na naslov: Alojz Pirh, Gorenja vas 18, 8220 Šmarješke Toplice.	4796
ZA DELO na terenu vabimo k sodelovanju komunikativne ljudi za prodajo orodja (žage, svedri, pritrdilna tehnika). Informacije na MTF, d.o.o.. ® (062)29-077, ob delavnikih od 8. do 12. ure.
4822
Z DELOM do lepega zaslužka! Samo delovni pokličite na ® (062)29-827.
Zaposlim prodajalca v avtomobilski stroki. Tel. 068/342-444,21-400.
V PR1UČITEV vzamemo ali z izkuš-njami zaposlimo delavca v mizarstvu. ® (068)78-066.	4855
MLADO, prijetno dekle, ki bi bilo pripravljeno delati v gostinstvu, lahko tudi za priučitev, iščemo. Nudimo stanovanjc. ® (061)16-13-256.	4860
FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem. ® (068)26-264.	4883
TRGOVINA TEJKA Trebnje, trgovina z živili, redno zaposli trgovko in ekonomistko. ® (068)45-711.	4885
NATAKARICO ali dekle z izkušnjami za strežbo ob vikendih iščemo. ® (068)21-279, popoldan.	4898
ŽELITE ZASLUŽEK nekaj 100 DEM za trdo delo ali nekaj 1000 DEM za garaško delo? Vprašanje! Sprejmite izziv. Usmerite življenje v uspeh, veljavo in denar! ® (0609)635-324.	4905
ŽENSKE s tekstilno, strojno ali gradbeno šolo zaposlimo v proizvodnji. Informacije v petek, 9. maja, med 7. in 9. uro na ® (068)341-673.	4923
1 VI	»v v
službo išče
ADMINISTRATORKA, končujem za ekonomskega tehnika, s končanim pripravništvom, iščem redno zaposlitev v Novem mestu. ® (068)42-490, Marjetka, kličite zvečer.	4881
stanovanja
V CENTRU Semiča ugodno prodamo novejše 2- sobno pritlično stanovanjc in opremo za trgovino ® (068)67-149.
4768
NA ŠEGOVI 1, Novo mesto, prodam veliko garsonjero za 40.000 DEM. ® (068)26-640.	4836
GARSONJERO, 26 m2, v Metliki, Kidričevo naselje, prodam. ® (061)442-545 ali (061)343-871.	4886
GARSONJERO, opremljeno, s posebnim vhodom, oddam samski osebi ® (068)325-387 ali 85-962.	4909
V NOVEM MESTU najamem dvosobno stanovanje ® (068)20-351. 4929
V •	1 •
živali
SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih Valilnica Senovo, Mio Gunjilac. ® (0608)71-375.	3705
RJAVE JARKICE pred nesnostjo ter beli piščanci, kilogramski, bodo v prodaji od 24. aprila dalje. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, ® (068)42-524.	4157
MOŠKO TELE sivčka za nadaljnjo rejo prodam ® (068)50-029.	4722
3 MLADE kobile, ponovno pripušče-ne, vajene vseh kmečkih del, jahalno žrebe, staro 6 mesecev, in kravo za zakol prodam. ® (068)42-761, zvečer. 4726 TELICO SIVKO, brejo 8 mesecev, prodam. ® (068)28-023, zvečer. 4728 3 OVČKE prodam. ® (061)805-015.
4735
TELICO SIVKO, staro 19 mesecev, možen zakol ali nadaljnja reja, prodam. ® (0608)59-509.	4738
TELICO, brejo 8 mesecev in pol, prodam ® (068)42-273.	4742
BIKCA, rjavega, za nadaljnjo rejo, prodam. * (068)42-382.	4748
MLADE NESNICE, jarkicc, hiscx, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič. Otovcc, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostišče Krulc, Mostec, Dobova, * (0608)67-587, Vera Co/, Slcpšck 22, Mokronog, * (068)49-711.	4753
KOZO z mladiči prodam * (068)28-086.	4756
2 TELIČKA, stara 14 dni, prodam. Anton Barborič, Zavinek 9, Škocjan.
4757
KRAVO, staro 7 let, brejo 9 mesecev, prodam. ® (068)81-510.	4759
2 TELIČKI, stari 1 teden, prodam. ® (068)87-362. _	4760
TELICO ŠAROLE, staro 8 tednov, prodam. Anton Dragan, Šmarješke Toplice 17, ® 73-297.	4769
10 DNI staro teličko in mlajšo kravo za zakol prodam. ® (068)75-173. 4771 DOBERMANI in nemški bokserji, stari 8 tednov, rodovniški, brez papirjev, naprodaj. ® (0608)75-307.	4775
MLADA jagnjeta prodam. ® (068)79-725.	4778
0	V CE in jagenjčke, primerne za pečenje, prodam. ® (068)342-506.	4782
BIKCA SIVCA, starega 11 tednov, prodam. ® (068)48-672.	4788
JAGNJETINO, jagenjčke za zakol ali rejo, prodam. ® (068)68-611.	4802
RJAVE in grahaste jarkice pred nesnostjo, enomesečne bele piščance in purane Jata prodajamo. Ramovš, Šentrupert. ® (068)40-189.	4813
2 BIKA, težka cca 250 kg, prodam. ® (068)65-056.	4814
1	TEDEN staro teličko, sivo, prodam.
® (068)22-187.	4815
TELICO SIMENTALKO, težko 600 kg, brejo 9 mesecev, in telico, črno-sive pasme, brejo 4 mesece, prodam. ® (0608)89-014.	4819
KRAVO SIVKO, tretjič brejo 9 mesecev, ter 9 prašičev, težkih 80 do 100 kg, prodam. ® (068)322-741.	4828
DVA PRAŠIČA, rjava, težka cca 100 kg, prodam. ® (0608)87-477.	4837
KOZO z mladiči, dobro mlekarico, prodam. ® (068)65-217.	4842
BIKA, težkega 400 kg, in 2 bikca, težka 130 kg, za nadaljnjo rejo, prodam. ® (068)49-663.	4843
5 ČEBELJIH DRUŽIN AŽ 10 prodam. S (068)42-140.	4845
KRAVO, sivo-rjavo, brejo 7 mesecev, A kontrola, staro 7 let, prodam. ® (068)49-715.	*	4851
		
	db AGROd-oo. <1 NOVO MESTO	
prodajalne
SEJALEC tel.: 068/24-132 NOVI TRG	tel.: 068/324-583
KMETIJSKA
APOTEKA	tel.:068/322-560
Ugodno v mesecu maju!
— PRIMEXTRA 11 1.390 SIT
- nahrfatna kosilnica	-63.100 SIT
/1LPINK
-	samohodna vrtna kosilnica	57.900 SIT
-	vrtna kosilnica
brez pogona 5KM	34.900	SIT
-	pralni aparati c že za 30.000 SIT
* KARCHER
-	belgijska hrana za pse
BENTO 20 kg	4.300	SIT
NOVO PRI NAS! cepilni in žepni noži
[+! VlCTORI NOX
PSIČKO ŠARPLANINKO, staro 3 mesece, prodam. Jože Bojane, Mala Ci-' kava 4, Novo mesto.	4857
OVCE prodam. S (068)52-449. 4861 VEČ PRAŠIČEV za nadaljnjo rejo ter hlevski gnoj prodam. ® (068)65-694.
4862
TELIČKO, črno-belo, staro 1 teden, odličnega porekla, prodam. S (068)83-358, po 19. uri.	4863
OVCE prodam. Anton Deželan, Vel. Brusnice 69 a, ® (068)85-890.	4872
KOBILO, staro 5 let, ter zapravljivčka prodam. ® (068)81-322.	4882
14 DNI starega sivčka in dvovrstno koruzno sejalnico za konjsko vprego prodam. ® (068)44-383.	4893
KRAVO, brejo 9 mesecev, in telička, starega 1 teden, črno-bele pasme, prodam. S (068)45-135.	4899
TELICO SIVKO za zakol prodam. ® (068)28-198.	4910
MLADE OVCE kupim od najugodnejšega ponudnika. ® (068)325-012.
4931
DVE TELIČKI, sivi, stari 10 dni, prodam. Mrgole, Telče 21. ® (0608)80-437.
4939
PSA, nemškega ali kraškega ovčarja, starega 2 leti ter pave prodam. Anton Debeljak, Škovec 13, Tržišče. 4942 VEČ KOZ srnaste pasme prodam. ® (068)42-071.	4945
OVCE s koštrunom prodam. ® (068)21-075.	4949
a> razlaga SANJ
2-NUMEROLOGIJA ZDRAVJE t
0	090 44 89 POSEL - DENAR
1	Ana.. „* LJUBEZEN S PARTNERSTVO
ŠOLA .£ NON-STOP
1 0904490 a o o
i DOLENJSKI UST
krnim- kuni 10*.* lOi.O
DEZURNK TRGOVINE
V	soboto, 10. maja, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19. ure: Samopostrežba Glavni trg 23
od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pn gostišču Kos od 7.s do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 20. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure, market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šempeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka Mestne n|ive od 6.30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Urina sela: od 8. do 16, ure: Urška
•	Šentjernej: od 7, do 17. ure: Market
od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
•	Metlika: od 7. do 21 ure: trgovina Prima
V	nedeljo, 11. maja, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: Prodajalna Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Markel Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova
od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8. do 13. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 20. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7,30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8 do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8 do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7, do 12, ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Urina sela: od 8. do 12. ure: Urška
•	Straža: od 8. do 11. ure: Market Straža
•	Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market
od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
•	Žužemberk: od 8. do 11.30: Market
•	Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
•	Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
> Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
•	Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
•	Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak
•	Semič: od 7.30 do 10. ure: Market ■ Metlika: od 7. do 21. ure: Prima
VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto	odmevno objavo v | po -b 068/323-610 ali 0609/623-116	DOLENJSKEM LISTU	
SUZUKI ALTO ŽE ZA 12.990 DEM	Če iščete avto za vsakodnevne potrebe, je novi ALTO prava rešitev, Opremljen je z 1.01 motorjem, ki premore 52 KM in pri 90 km/h porabi le 4,2 I goriva, servo zavorami, bočnimi ojačitvami, usnjenim volanom,.. Prodaja, servis in rezervni deli: AVTOSERVIS MURN, Resslova 4, Novo mesto, a 068/24-791.
GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 Tf 068/321-751	ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacija.
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto	Tridnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na rt 068/321-926, g. Zdenko Potočar.
PARKETARSTVO IN TALNE OBLOGE Ravbar Matej s.p. K Roku 36, Novo mesto | B 068/ 27-033	Polaganje, brušenje in lakiranje vseh vrst parketov ter obnova starih. Polaganje tapisonov, plute in toplih podov. Storitve opravljamo z vašim ali našim materialom. Plačilo na več čekov.
JELKA TRGOVINA VINICA trgovina za gradbeni material in pohištvo tel.: 068/64-411	AKCIJA SEDEŽNIH GARNITUR STOLOV IN MIZ! Ugodne cene, možnost plačila na 6 obrokov. Pohitite, količine so omejene. Najlepša in najcenejša keramika ter kopalnice po najugodnejših cenah. Do 20 km vozimo vse brezplačno. Oglasite se v Jelki! Gradimo in obnavljajmo skupaj! Prepričajte se in upamo, da boste zadovoljni.
PORTRET TECJA TEClNA
Anton Planinc
Anton Planinc iz Črnomlja ve po pripovedovanju, da se folklorna tradicija drži njihove hiše že skoraj sto let. Njegova stara mama je na začetku tega stoletja plesala kot črnomaljska purgari-ca. To so bili zametki črnomaljske folklore. Plesala sta tudi Antonov oče in teta, ko pa se je leta 1964 pričelo v Črnomlju jurje-vanje, je bil Anton, četudi šele četrtošolček, že zraven. Piskal je na rog iz lubja, ki ga je naredil sam.
Kmalu je začel tudi plesati v črnomaljski folklorni skupini Zeleni Jurij, leta 1978pa je, potem ko je štiri leta vodila skupino sestra Zalka, od nje prevzel vodenje. Takrat je skupina zelo napredovala, poleg belokranjskih pa je vadila še štajerske, prekmurske in bosanske plese. Od leta 1984 do 1996je bil predsednik odbora za folklorno dejavnostpri Zvezi kulturnih organizacij Črnomelj, leta 1983 pa je postal za deset let tudi član izvršnega odbora Zveze folklornih skupin Slovenije. Anton je spoznaval, da se belokranjska noša oddaljuje od izvirnosti, in prav njegova zasluga je bila, da je leta 1987dr. Marija Makarovič pričela z raziskovalnim delom v Beli krajini.
Planinc je imel srečo, da je našel prave argumente in mu je uspelo dokazati, da otroškega ljudskega izročila ni moč prenašati tako, da otroke oblečejo v oblačila odraslih, temveč da se morajo ne le po obnašanju, ampak tudi po obleki čimbolj približati nekdanjim otrokom. Bil je med pobudniki revije otroških
folklornih skupin v Beli krajini. Nedavno je bila že 14. zapovrstjo, v vseh teh letih pa je Anton vložil nemalo dela v raziskave pastirskih iger in običajev ter spodbujal otroke, da so pisali raziskovalne naloge. Uspeh je viden: šole je zajel val raziskovanja ljudskega izročila, na belokranjskih osnovnih šolah pa je danes devet folklornih skupin in več otrok kot v teh skupinah je le še v pevskih zborih. “Tako kot pri otroških skupinah sem si tudi pri Zelenem Juriju, ko sem ga vodil, prizadeval predvsem za kakovost, saj ko delam, delam temeljito. A vsi se s tem niso strinjali in tako je prišlo do zatona črnomaljske folklorne skupine, ki sedaj že nekaj let bolj ali manj životari, ” pove Planinc, čeprav sam potem, ko je pustil vodenje Zelenega Jurija, ni prenehal z raziskovalnim delom. Za polno omaro se je nabralo njegovih raziskav običajev. Toda kot bi hotel ves ta trud izničiti, skromno pravi, da ni težko nekaj raziskati, pomembnejše je, da je raziskano potem tudi uresničeno.
A Anton se ni lotil le folklore. 27 let je v gasilskem društvu Črnomelj in zadnje desetletje njegov poveljnik. Tako je neko zimo proučil ves arhiv društva. Pozoren je postal na florjanovo, ki je bilo velikokrat omenjeno, saj sv. Florjan ni le zavetnik gasilcev, ampak tudi mesta Črnomelj. Zato so imeli v Črnomlju vsako leto na florjanovo, torej 4. maja, praznovanje, dokler ga niso pred štirimi desetletji z odlokom prepovedali. A kljub prepovedi je bila še vedno na ta dan maša, in nekateri obrtniki, katerih delo je bilo odvisno od ognja, na florjanovo niso delali. Tudi Antonov oče, ki je bil kovač, ne. Na Planinčevo pobudo so pred leti zopet pričeli praznovati florjanovo po starih običajih in letos je bilo takšno praznovanje že četrtič.
Anton, po poklicu orodjar, je bil zraven tudi povsod, kjer je, kot pravi v šali, velik “zaslužek ”. Tako pri pustu, v dramski skupini, piri planincih, vinogradnikih, sadjarjih. Veliko prostega časa in dobre volje je porabil za to, nikoli pa ni pričakoval, da bi bil posebej nagrajen. Zato je bil toliko bolj presenečen, ko je nedavno za delo na folklornem področju prejel Maroltov zlati znak.
MIRJAM BEZEK-JAKŠF.
Izlet naročnikov Dolenjskega lista
V soboto, 24. maja, gremo v Benetke
Predzadnjo soboto v maju, to bo 24. dne v najlepšem mesecu, vas bomo peljali v Benetke. Odhod bo ob 5.30 z novomeške avtobusne postaje. Pot nas bo najprej vodila do nakupovalnega centra v Italiji, kjer bomo nekaj časa porabili za ugodno spomladansko “zapravljanje”. Vožnjo bomo nadaljevali do Benetk in si pod organiziranim vodstvom ogledali mestno jedro. Na poti proti domu bo postanek za večerjo, prihod v Novo mesto bo v večernih urah.
Cena za naročnike Dolenjskega lista je 4.900 tolarjev, za druge 5.600 tolarjev. Ne pozabite na veljavne potne liste in dobro voljo!
Prijave sprejemamo do ponedeljka, 19. maja, na telefonskih številkah:
068/321-115 in 0609/623-116.
Na izlet vas vabita
DOLENJSKI LIST
in
manJp
tuzLitična. agencija
PLANINSKI IZLET NA GOLICO
NOVO MESTO - Planinska skupina Krka priredi v soboto, 17. maja, izlet na Golico (1.835 m). Odhod ho izpred Krke ob šestih zjutraj, povratek pa v večernih urah. Vzpon in sestop bo trajal okoli 6 ur, preliti znoj pa bodo gotovo poplačali pogledi na množico narcis, avrikla in drugega cvetja. Priporočajo dobro obutev, pohodne palice, toplo obleko, tudi rezervno, dežnik in malico. Prijave zbirajo do četrtka, 15. maja, na tel. 312-573. Krkaši in njihovi družinski člani imajo prevoz zastonj, drugi pa morajo plačati 1.500 tolarjev, otroci 1.000 tolarjev. Izlet je primeren za pohodnike vseh starosti, tudi za otroke.
DANCALL Jv
Novi danski GSM'
Telefon ki zna tudi slovensko
Halo, tukaj je bralec Dolenjca
Srebrna cvičkarija ni prava cvičkarija - Za majhne kmetije bi morali biti posebni krediti ■ Proti vstopu v Evropo - Dovolj je pisanja o Judeževih groših!
Čeprav je zaradi praznikov dežurni novinar čakal na klice bralcev dan prej kot ponavadi, torej že v sredo, večer ni minil brez klicev.
Prva nas je poklicala mama Jaka Oblaka, sedmošolca iz osnovne šole Vavta vas, ki se je sredi aprila na bršljinski osnovni šoli udeležil regijskega tekmovanja za srebrno Vegovo priznanje. V našem časopisu smo njegovo ime pomotoma napisali narobe in ga spremenili v Jano. Pravilno je, da se bosta državnega tekmovanja iz OŠ Vavta vas udeležila Gregor Mede in Jaka Oblak.
Jure Murn, ki je prispeval pesem Srebrna cvičkarija, objavljeno na kmetijski strani v zadnjem Dolenjcu, pa se je pritoževal, da smo mu pesem skrajšali in pre-
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovorna vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. m 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
delali, da jo je komaj prepoznal. Pripomba uredništva: Res smo spremenili eno besedo in spustili eno kitico, s čimer je po našem prepričanju pesmica le pridobila. Sicer pa: o okusih se ne bomo prepirali, zlasiti z našim sodelavcem ne.
Bralka iz Bele krajine je povedala, da se tudi ona pridružuje kmetom, ki so proti vstopu v Evropo. Pred leti se je primožila na kmetijo, še vedno pa je zaposlena v semiški Iskri, kajti drugače ne bi mogli preživeti. Možje delal v Kovinarju, sedaj je doma in že nekaj let brez službe in denarja. Z bornimi 35 tisočaki mesečne plače, kolikor jih dobi za delo v Iskri, živi oba in skrbi še za kmetijo. “Pravijo, da tisti, ki ima zemljo, ne potrebuje pomoči; toda. nič samo ne zraste, treba je kupiti škropiva, semena, teleta, traktor, nič ni zastonj pa še zelo je treba delati,” pravi. Bralka se je pred kratkim oglasila na njihovi kmetijski pospeševalni službi in jih povprašala za nepovratna sredstva, ker bi si z možem rada kupila nekaj ovac. Odvrnili so ji, da za to nimajo nepovratnih sredstev. Bralka pravi, da jih očitno za ovce ni, medtem ko pozna ljudi, ko si z njimi gradijo hiše. Pozanimala se je tudi za kredite, vendar so zelo neugodni in sijih ne more privoščiti. "Manjšim kmetijam bi morali nameniti ugodnejše kredite, da bi preživeli,” pravi Belokranjica. Tako pa se dogaja, da še tistega, kar pridelajo, na koncu ne morejo prodati, zato je bralka odločno proti vstopu v Evropo.
Poklical nas je še bralec, ki se ni
V
Se samec za pirenejski medvedki
V	gojitvenem lovišču Medved-Kočevje bodo lovili še samca, ki bo delal družbo že prej
ulovljenima samicama, zdaj naseljenima v francoskih Pirenejih

želel predstaviti, je pa dejal, naj že nehamo objavljati pisarjenje o Judeževih groših, ker to ljudi le razburja in jezi. Predlagal je še, naj dopisovalci za to ustanovijo poseben časopis, dragocen prostor v Dolenjcu pa naj prepustijo drugim, bolj pomembnim in bralnim zapisom.
J. D.
KOČEVJE - V Kočevju se je na večdnevnem obisku mudil župan francoske občine Melles Andre Rigonni. Prišel je na ogled kraja, kjer bodo kmalu ulovili medveda in ga pripeljali v francoske Pireneje. Lani so namreč s strokovnim posegom ulovili medvedki Živo in Melbo, ki sta se v novem okolju dobro privadili. Zdaj bi radi še samca, da bi v francoskih gozdovih ohranili kočevsko (slovensko) vrsto. Pri ulovu okoli sto kilogramov težkega medveda jim bodo pomagali tudi kočevski strokovnjaki. Zupan Rigonni je pojasnil, kako sta se medvedki znašli v novem okolju. Lovci ju zasledujejo z napravami za telemetrijo. Majhen oddajnik v rdeči ovratnici, ki jo nosi medvedka, oddaja prek satelita signal naravovarstve-
Najdaljši,
najtežji,
najizvirnejši
Bohorska jezikova nedelja
BOHOR - Na Bohorju so pri planinski koči 4. maja pripravili tradicionalno, letos že 20. jezikovo nedeljo. Tokrat seje za tekmovanje za “naj” jezik prijavilo 18 posameznikov. To najbrž kaže, da imajo jeziki vse večji pomen za ljudi, saj je na lanski jezikovi nedelji sodelovalo manj tekmovalcev, petnajst.
Omenjeno prireditev, ki jo pripravijo vsakič prvo majsko nedeljo, je organiziralo Planinsko društvo Bohor Senovo v sodelovanju z oskrbnikom koče na Bohorju. Razstava jezikov, ki je ob razvedrilnem programu z glasbo prešla v prijetno neobvezno srečanje družin in posameznikov, je na vrh Bohorja privabila v lepem vremenu okrog 1.200 ljudi.
V tekmovanju za najdaljši jezik je zmagal 69-centimetrski primerek, ki ga je na Bohor dostavil Mirko Omerzu, sledila sta mu vzorec Mirana Klavžarja, dolg
68,5	cm, in vzorec Viktorja Kukovičiča v dolžini 67,5. V izboru najtežjega je zmagal jezik Petra Požuna, pri katerem je tehtnica pokazala 2,27 kg, 2. mesto si je prislužil 27 dag lažji jezik Mitje Jelerja, 3. mesto pa je pripadlo
• Letošnja jezikova nedelja je bila po številu obiskovalcev ena najmnožičnejših dozdaj, kot so prepričani nekateri stalni obiskovalci. Tokrat je bilo na gori tudi rekordno število konj. Konj v avtomobilskih motorjih namreč, saj se je večina obiskovalcev očitno pripeljala prav na vrh zelenega Bohorja.
1,37 kg težkemu primerku Antona Mačka.
Jezike so ocenjevali tudi po tem, kako izvirno sojih pripravili razstavljalci. Pri tem je zmagal Planinec Irene Kožuh, na 2. mesto se je uvrstil primerek, ki ga je avtor Lojze Štih imenoval Raztrgana koalicija, 3. mesto pa si je prislužil Zmaj Nine Umek.
L. M.
ni organizaciji Artus, ki bi rada preprečila, da bi nekdaj dokaj razširjeni rjavi pirenejski medved popolnoma izumrl.Žakaj so se Francozi odločili, da območje Pirenejev naselijo z medvedi? V tem gorskem masivu med Francijo in Španijo dandanes živi morda le še kakšnih deset medvedov, kar pa je premalo, da bi se rod kljub varovanju lahko obdržal. Da ie treba medvede varovati, so se Francozi zavedeli šele leta 1962, toda očitno prepozno. Zastavili so obsežno akcijo varovanja. Z genetskimi analizami so ugotvili, da je slovenski oziroma dinarski medved sorodstveno najbližji pirenejskemu; bližji kot karpatski. Francoski strokovnjaki so se pred leti napotili v Slovenijo, kjer so dodobra spoznali okoliš, v katerem medved pri nas živi.
V gojitvenem lovišču Medved-Kočevje so že imeli izkušnje z odlovom medvedov, saj so leta 1992 ulovili medvedko Cilko in leto
pozneje medveda Maksa za naselitev v Avstriji. Maja lani se je v Kočevskem Rogu ulovila medvedka Živa. Stara je bila osem let, težka 104 kg. Druga medvedka, stara šest let, se je ulovila v noči med 4. in 5. junijem, težka je bila 98 kilogramov. Kočevci so ji dali ime Kolpa, Francozi so jo prekrstili v Melbo. Pri ulovu samca se bodo poslužili lanskih izkušenj. Medvedu bodo nastavili zanke, preko radiooddjanika jih povezali s centralo, kjer se bo, ko se bo zanka sprožila, sprožil tudi alarm. Ulovljenega medveda bo treba hitro imobilizirati in ga rešiti zanke. Priprave bodo temeljite, saj bo treba poprej preskrbeti vse dokumente, obvestiti obmejne kontrole, da bo nenavadni tovor v posebnem kombiju, opremljen s klimatsko napravo in kamero za opazovannje, lahko potoval hitro, brez čakanja in zastojev v oddaljene Pireneje.
M. GLAVONJIC
DOLENJSKI LIST PRIJETNO PRESENETIL. - Ko smo v Mokronogu obiskali našega dolgoletnega naročnika, 74-letnega upokojenca mokronoške Iskre Pavla Jevnikarja, da bi mu izročili nagrado, sliko Sama Kralja, z enim izmed motivov z našega letošnjega stenskega koledarja, ki so ga dobili vsi naši naročniki ob novem letu, je Pavel sprva vprašal, koliko to stane. In ko je zvedel, da je to nagrada, ki mu jo je prinesel žreb za njegovo dolgoletno z\'estobo našemu časopisu, se je lepo zahvalil za darilo. Snaha Olga, žena starejšega sina Pavla, ki je tudi naročen na Dolenjski list, dela pa na mokronoškem bencinskem servisu je brž ko smo posedli za mizo, prinesla domačo kapljico iz vinograda na 5v. Vrhu. od koder se je ravnokar vrnil vse uspešnejši vinogradnik Pavel. Ob domači salami in vinu se je družbi brž še bolj razvezal jezik. (Foto: P. P.)
JEZIKOVA NEDELJA NA BOHORJU - Če kdo pokaže jezik na cesti ali v družbi, to lahko povzroči celo jezo. Na Bohorju so kazali precej jezikov in obiskovalci so sijih ogledovali z veseljem in zanimanjem. Marsikdo se je ob razstavljenih primerkih najbrž vprašal, kje se sploh lahko skrijejo tako dolgi jeziki. (Foto: M. Luzar)
MEGANE KABRIOLET - V kratkem bo tudi pri nas moč kupiti petega člana iz Renaultove družine Megane, to je kabriolet. Razvili so ga na osnovi megana coupe, je pa 10 cm daljši in 80 do 90 kg težji od coupeja. Osnovna različica (impulsion) ima platneno streho brez električnega pogona, pri ostalih dveh - espression in tentation - pa vse s streho opravi električni pogon, in to v 25 sekundah. V redni Revozovi ponudbi bodo le različice z 1,6-litrski m motorjem, po posebnem naročilu pa bo moč dobiti tudi kabrioleta z 2.0-litrskim motorjem s 16 ventili (150 KM, 8,7s iz mirovanja do 100 km/h), a bo zanj treba seči precej globlje v žep. Sicer pa bo kabriolet okoli četrtino dražji od izhodiščne različice megana z 1,6-litrskim motorjem in bo stal 2,7do 3,2 milijona tolarjev. Na fotografiji: ob obisku v Revozu se je v kabrioleta usedel državni sekretar v Ministrstvu za okolje in prostor dvometraš Marko Slokar in predsedniku uprave Revoza Bernardu Cour-satu pohvalil prostornost vozila. (Foto: A. B.)
Dolenjske Novice.
1885-1919
kratkočasnice izbral Jože Dular
Daljno sorodstvo
Uradnik. 'Kaj ste vi gospodu Jarku?"
Gospod: “Moj brat je. ”
Uradnik: “In to imenujete daljno sorodstvo?"
Gospod: "Seveda, kajti on stanuje v Afriki.'
Potolažen
Gost razburjeno: “'/.daj sem pa zares zamudil vlak, ker tako dolgo ne dobim naročene pečenke!"
Gostilničar mirno: “Bodite potolaženi! Sedaj boste vsaj lahko mirno in nemoteno jedli. "
Na raportu
Major: “Ste zadovoljni z menažo?"
Vojak: “Sem, gospod major!"
Major: “Ali ne dobi nekateri večji kos mesa kakor drugi?"
Vojak: “Ne, gospod major, so vsi enako majhni!"
Zmedeno navodilo
Narednik enoletnim prostovoljcem: "Opozarjan vas tudi na to, ilu gospod stotnik tu pa lam napravi kak dovtip. Ce se boste glasno smejali, boste zaprti, če se boste tiho smejali, vas bo smatral za neumne Ravnajte se po tem!"