List 16.
Gospodarske stvari.
0 gospodarstvu na peščeni zemlji.
Spisal J. N. Feuser.
Peščene zemlje (svižnice) je več sort; aH bolj iz kremena (kremenica) ali apna (slinjevka) obstaja, ali je pesek bolj ali manj droban , ali celo tako droban, ki ga je voda nanesla, da ga imenujemo glin. Ce je pesek debel, ne drži taka peščeniea vlage (vode), in če je tudi nekoliko v njej ostane, hitro izhlapi iz nje. Tudi druzega živeža iz zraka (gazov) ne more kaj v-se srkati in ga obdržati.
Ker peščena zemlja gorkoto rada na-se vleče, zato se spomladi hitro zgreje; ker pa ponoči veliko gor-kote iz sebe izpusti, zato se v jeseni hitreje razhladi kakor druga tla.
Ce taki zemlji gnojd damo, tem bolj bo ona vroča postala, čem bolj se gnoj razkroji; to se godi s frišnim dolgim slamnatim in konjskim gnojem. Sama čista peščena zemlja nima rodovitnih stvari v sebi, ki so rastlinam živež.
Peščeni zemlji prav nasprotne lastnosti ima ilo vična zemlja; ona je drobna kakor moka, navzame se obilo vode in gazov. Vrh tega ima ilovična zemlja lastnost, da je, kader je vode sita, mehka, voljna in vlačnemu testu podobna ter se jej takrat lahko vsaka podoba da. Vode sita se je nerada znebi in ne d& vode več v-se. Ilovična zemlja pa rodovitnih stvari, ki jih je v-se vzela, ne izpusti rada iz sebe in zato se ne izgubijo ne vlaga ne rodovitni gazi iz nje, da bi šli pod njo v tla. Zavoljo tega, ker se voda rada nasrka in je ne izpusti rada iz sebe, je taka zemlja zmiraj mrzla v tacih deželah, kjer pogostoma dežuje, ne da se rada obdelati in tudi rodovitna ni.
Apnica je kakor kremen sama na sebi nerodovitna, zvezana in zmešana pa z druzimi redivnimi rečmi in zemljami oživi zemljo in zgorej ilovični svet, naredi boljši sad, žito bolj moknato in teži. Apnčna njiva, kjer je vsaj kak peti del apnice, je gor k a, ki gnoj naglo povžije, vodo pa bolj mimo kremena obdrži. Na solncu se taka zemlja ne strdi, kakor ilovica, ampak razpade v prah.
Recimo še besedo v gnjilovici (črni prsti). Gnji-lovica je tista zemlja, ki se iz sprstenelih rastlin in druzih reči naredi, postavim, ko živalska trupla, ali njihovi ostanki ali pa gnoj, les, slama, trava, roževje, listje, pleve itd. sprstenč.
Črna prst še več kot dvakrat več vode v-se vzame kakor ilovična zemlja in jo tudi stanovitno drži; tudi gorkote se zelo navzame. Ona trdo, vlečljivo ilovico rahlja in požlahnuje, ker spušča zrak in gaze skozi. Se bolj pa koristi peščeni zemlji, ker prostorčke
med peskom ali glino dopolni in tako brani, da ne izhlapijo vodeni in gnjilni deli, in ker vlago in gaze iz zraka v-se srka in jih dolgo v sebi drži.
Kdor tedaj ima peščeno zemljo, naj skrbi, da na-njo pride obilo tacih stvari, iz kterih ^se gnjilovica ali črna prst dela, to je posebno šota. Šoto pa mora zdrobiti in tako za en palec (col) na debelo vrh zemlje pustiti. Dalje so peščeni zemlji koristne rastline, ktere ne izpijo zemlje preveč, globoke korenine narede in košatega perja nastavijo; take rastline so: lupina, ajda, špargelj, grah, repa, ktere se, predno dozorijo, iz polja odpeljejo ali pa, kadar so v cvetji, pokosijo in podorjejo.
Peščena zemljišča naj se že pred zimo orjo in spomladi le malo preorjč.
Dobro je tudi na peščeno zemljo navoziti ilovične, cestnega blata ali blata iz luž, mešanega gnoja (komposta) in enake šare.
Tudi vode napeljavati na-njo, jej dobro tekne.
Nikoli pa naj se ne pozabi, da peščena zemlja je sama po sebi malo rodovitna. Naj tedaj gospodar dobro preračuni stroške in dohodke, in potem še le tako zemljo odloči za polje ali gozd.