List 47. Tečaj gospodarske, obrtniške Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilja po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 24. novembra 1880. O b s e g : Nekateri nasveti gospodinjam o sušenji svinjine Kaj početi, če sadno drevó prihaja nerodovitno? o prvém shodu kmetovalcev na Dunaji. (Dalje.) — 0 veteranskih društvih. (Konec.) časih je stal pod oblastjo koroških vojvodov. Nekaj Kos Kranjske o starih Slovensko slovstvo Naši dop Novi čar Gospodarske stvari Naj pazijo slednjič gospodinje tudi na to > da ne Nekateri nasveti gospodinjam o sušenji • i svinjine- Spisal prof. Povsè. Bliža se cas kolin 9 zato menda ne bo odveč 9 če suše mesá v prevročem dimu, ker ta prouzročuje, da se iz mesa mastni deli cedé, to pa zeló kvari dobroto svinjine. Posušena svinjina naj se hrani v zračnih pro-storih; zatuhli vlažni hrami niso za to; v takih ne bo dolgo časa brez črvičev, ki ostudijo svinjino ter jo tudi jako oškodujejo. našim gospodinjam podamo nekoliko nasvetov terih naj se ravnaj o pri sušenji svinjskega bas. krač itd. , po ka- mesa, klo- Poskusite gospodinje ! » Kako sušé svinjino na Goriškem 9 bilo Je uze en- Kaj početi, ee sadno drevó prihaja nerodo krat v „Novicah" objavljeno. Ker pa naše kranjske gospodinje prekajenji v dimu bolj zaupajo kakor priprostemu sušenji na zraku, zato jim priporo- vitno ? Pogostoma si gospodarji belijo glavo s tem i kako čamo mesá. 9 naj skrbé za pravilno prekajevanje in solenje bi pomagali, da bi drevo, katero več ali manj hira, ro- Najprvo naj pazijo na to, da so kosi, ki se v škafe tako 9 da ali čebre vkladajo, prav na gosto vloženi, nikjer ni praznih medprostorov ; zato naj se med veče kose manjši vkladajo. Tudi na to treba paziti, da ko- vrstnih vzrokov, in kdor jej hoče v okom priti, sceni deli ne ležé drug na drugem, ampak da so vmes najprej te vzroke poznati. Ti vzroki so pa dvojni: mesnati kosi. deloma unanji, deloma notranji. Un anj i vzroki dovitno naredili. „Slov. Gosp." je o tem priobčil dober poúk, ki ga tudi mi našim čitateljem priobčimo. Tako-le se glasi: Nerodovitnost sadunosnih dreves izvira iz razno- mora Da dobi meso tudi prijeten okus, naj se stavi med pa so: neprimerno obnebje, lega, neprimerna zem-kose v čebru nekoliko lorberjevih listov in pa celih 1 j a za posajeno sorto; vzroki notranji, ki v drevesu č e b u 1 j. Potem naj ljena iz 25 kilo vode tra in VU se nalije vso ljena voda, sestav- , 4 kilo soli, T dekagr. salpe- samem 1 v • • iezijo 9 pa so : premoćna in presilna ali pa oslab- ljena životna delavnost. Ako je podnebje in lega za katero sorto neu- ohlajeno nalije na meso čez in čez. Tolika množina godna, ako les te sorte popolnem ne dozori, ako pogosto slane vode zadostuje za 60 kilo mesa. Meso se oteži, cvetni popki pomrznejo, takrat je potreba kilo c u k r a ; vse to se skuha ter potem da se posa- kakor navadno, in ta voda mora do vrha čebra čez vloženo meseno maso stati, meso popolnoma osoljeno, prav prijetnega okusa, barve in mehko. S a 1 p e t e r ima namreč lastnost ' VA1IC* uguia, to je, J^"" VIIV/TV « vw. vs T V/1? u* v„.v,««*« r ~ 14 dneh je vloženo v tem kraji in v teh razmerah dobro prospeva jeno drevo z drevesom druge sorte, katera po skušnjah zameni 9 lepe da ali vsaj precepi ali požlahni. Ako je vzrok te drevesne nerodovitnosti nerodovitna zemlja, treba je to napako koiikor mogoče odstraniti. Ako je zemlja premokrotna, treba jo je odvod- sicer člověk, ki tako meso* jé, čuti bolezni v žeÍodcu in niti in posušiti, preslabo zemljo z boljšo zemljo vzbolj-čevah ; cuker pa vpliva na meso, da postane bolj mehko sati in jej gnoja mešanca (komposta) primešati, to je, po njem meso postane lepo rudeče in se tudi dalje časa dobro ohrani. Preveč salpetra pa se ne sme porabiti, in ostane sočno. Da se meso hit reje v dimu posuši, svetujemo, da šati in jej gnoja mešanca (komposta) primešati zemljo pomladiti. Ako izvira drevesna nerodovitnost od tega da je se nasoljeni kosi z o tro bi posujejo in taki obesijo v drevo pregloboko vsajeno, kar se le prepogosto in Otrobi storé, da dim ne gre pregloboko v meso, prerado godi, se tù dá le prav redkokedaj kaj porna- i m « a « ^ v« ê 4 t ê é 4 • • • 1 1 J 1 _ _ 1 # J -__ dim. da se vodeni puhi, kakoršni se vedno v kuhinjah raz- vijajo r """ 9 ~—w— 'v;—w * ---- na otrobih zbirajo, kateri sicer se zgostujejo na mesu in delajo meso prevlažno, tako, da se neredno in okoli dre- ? tudi silijo ti vodeni puhi, po dimu nekako pati in drevo s celo grudo toliko vzdigniti pocasi susi okisani, v meso, katero vsled tega postane prerujavo, pusto in neprijetnega dimastega okusa. Otrobi se po- gati, vsaj popolno ne , ako se površna prst vesa nekoliko odkoplje. Ce tako drevo še ne stoji čez 10 let, se mora koiikor mogoče okoli in okoli da pride oko- 9 tako tem lahko, predno se meso rabi, ostrgajo v pravo visino. Ako pa leži vzrok nerodovitnosti v drevesu samem, in sicer v tem, da drevo premoćno žene, tu pomaga malo globočejša zareza v kožo drevesno, tako imenovano ,.puščanje" na deblu in po debelejših vejah. Včasih pomaga, ako se drevesu poleti nekatere korenine odčesneje. Ko bi zemlja, v kateri drevo stoji, bila predobra, premastna, morajo se okoli drevesa sadeži posaditi, ki zemljo močno izvlečejo, kakor pesa, selar itd. Če je pa drevo samo na sebi uže slabo in preslabo raste, se mu mora kro na sama pomladiti in brž ko kaj mladík iz krone požene, se mora drevesu gnoj i ti in splob zemlja okoli drevesa vzboljšati. Neredki vzrok nerodovitnosti sadunosnib dreves je tako imenovano pometavanje cvetja pri peščiča-stem drevji. Ako se blizo cvetja naglo mladike pora-stejo, drevo rado cvetje pomeče zato, ker rast onih mla-dik vse soke na se povleče in tako cvetje preraste in oslabí. Najboljše sredstvo je pusčanje na vejah. S tem se eden del redivnih sokov v spodnjih delih vej zadržuje, da mladike prebohotno ne morejo več cvetja prerašČati. V prihišnih vrtih se prav rado zgodi, da dre-vesca prebujno rastejo, pa ne rodijo, ker njihove korenine v premoćno gnojene grede segajo, kar se posebno v špargeljnovih gredah primeri. Tu je mnogokrat težko pomagati. Sočivne grede morajo dobre pridelke vreči in se morajo ravno zarad tega krepko gnojiti, to pa ravno močno rast sadunosnih dreves pospešuje. Pridru-žijo se še hude bolezni, kakor smod, rak, zmrzlina in tako se godi, da posebno jablane in češnje, ki v takih sočivnih vrtih stojé, prav revno prospevajo. Nekaj pomaga se, ako se zidna sipa okoli korenin in med nje nasuje, še bolje pa Raže v takih vrtih le hruške, češplje in slive saditi, ne pa jablan in češenj. Primeri se pa tudi ne redkokrat, da je spodnja zemlja, v kateri drevesa stojé, uže popolno izsesana in da drevju hrane in zemeljne moči primanjkuje. Tu pomaga razen močnega obrezan ja in trebljenja dreves pognojite v spodnje zemlje. Za to pa je naj-boljši gnoj iz greanic in smradotokov, kateremu se še lesnega pepela primeša. Gnoj se mora z vodo stanjšati, na kar se potem ta zmes poleti v luknje blizu drevesa, najbolje meseca julija ali avgusta vliva. Luknje se napravijo */<2 metra globoke, v katere se potem ý2 škropivnice takega gnoja vlije in z vodo dopolni. Tri luknje zadostujejo na eno drevo. (Dalje.) 5. vprašanje. Katerih sredstev bi se bilo poslužiti, da se kredit malih poljedelcev po-vzdigne, in da se kredit za poljedelce sploh vredi — ob enem pa tudi ljudstvo na kmetih varuje r azširj aj oČega se oderuštva? O tem vprašanji, kateremu je bil baron Dobelhof poročevalec, sprejeli so se po obširnem, živahnem razgovoru sledeči sklepi : a) Shod kmetovalcev izreka svoje polno prepričanje, da se pogoj obstanku našega kmetijstva in obrtaijstva, to je, denar na nizke obresti samo tedaj sme upati, kedar uvede država v svojem gospodarstvu rav-notežje in ne daje vedno s svojimi posojili nerablje-nemu kapitalu visokih obresti, in s tem delavnim ljudem potreben kapital odtega ali vsaj zeló podražuje. — b) Shod kmetovalcev spoznava ustanovljenje zavodov na zastavna pisma (Pfandbrief - Instituten), za drug dolžnikov, kakor tudi v vpeljavi deželskih hi- poteknih bank za najbistveneje sredstvo, po katerem se morejo kmetovalcem neodpovedljiva posojila na zemljišča preskrbeti na zmerne obresti in proti ugodnim pogojem vračevanja. Vendar pa shod kmetovalcev hranilnice na kmetih spoznava za tište zavode, kateri imajo tudi za primerljej oživljenja ravno priporočenih naprav — v prvi vrsti poklic, malim posestvom potrebna posojila dajati. Shod kmetovalcev pa ob enem svoje prepričanje izreka, da morajo hranilnice to svojo nalogo samo tedaj spolnovati, ako mero za obresti znižajo,. pogoj e vračevanja zlajšajo in slučaje za pravico napoved omejijo. Odstranjenje postavnih doloceb, po katerih se ima čisti dohodek obračati za dobrodelne namene — zveza posamnih zavodov med seboj in vpeljana premak-ljivost vloženega denarja po razširjenem delokrogu — dale bi sredstva v ta namen. — c) Silno potrebno je pripravno prestrojenje sirotinskih blag a j nic po razmerah sedanjega časa. —- d) Shodu kmetovalcev se zdé priporočila vredna zemljiška dolžna pisma, kakoršna so na Pruskem vpeljana po tamošnji zemljiško-knjižni postavi, — posebno v ta namen, da ta pisma pri zavodih hranilnic nadomestijo zastavna pisma in tako hranilnicam preskrbé neodpovedljivega kapitala. — e) Shod kmetovalcev izreka, da je vsekakor potrebno, da c. kr. priv. avstr.-ogerska banka po sedanjem stanu denarnega trga popolnem neopravičeno visoko mero obresti od svojih posojil na nepreuiakljivo imetje z niža. Bilo bi se tudi na tako prestrojenje zavoda ozirati , po katerem bi se na potrebe poljedelstva gledalo. — f) Shod kmetovalcev izreka svoje prepričanje, da se s tem, da se patent 0 dohodninskem davku od leta 1819. obraća tudi na tište kreditne zádruge, po-sojilnice in založnice, katere obstojé na temelju svoje lastne pomoči, nimajo namena , dobička iskati ter so omejene na lastne ude — obstanek teh zadrug krati, celó nemogoč storí. Samo o tem, da se davki kar prej priredijo in te družbe, kakor je upati, popolnem oprosté, uvidi sredstvo, po katerem se kreditnim potřebám kmetovalcev more zadostiti. — g) V zadovoljenje zaćasnih denarnih potreb poljedelcev za stroške gospodarstva in zboljšavanja ne zadostuje pri posojilnicau in založnicah navadni trimesečni kredit na menjice, ampak razmere poljedelskega gospodarstva zahtevajo podaljša nje zapadnega obroka. — h) Menjice in poro-štva se pri posojilih za male posestnike menj priporo-čajo , in so rabljive samo pri kratkih obrokih. V za-varstvo posojil na dalje obroke je za s ta vijanje poljskih pridelkov ali zemljišc sredstvo, katero se z naturo poljedelskega gospodarstva bolj vjema, — vendar pa se zastavljanje zemljišc le s tem pogojem priporoča, da se pri tem državne pristojbine znižajo. — i) Zeló je žeieti, da hranilnice oddajanje posojil na kratke obroke v svoj delokrog sprej mejo. — k) Osamljene poljedelske kreditne zádruge ne morejo potřebám zadostovati, temveč je tudi tem treba enako s hranilnicami glavnih zavodov v sredstvih prometa. 6. vprašanje. Katerih postavnih določil bi bilo treba, da se zemljišča zložé (arondirajo) v onih delih avstrijskih dežel, v katerih raz-delitev polja in način obdelavanja to pri-p us té in p rip or očaj o? . ^ O tem vprašanji, kateremu je bil poročevalec g03p. Smetana, sprejel se je sledeči sklep: Shodu kmetovalcev zdi se v prid poljedelstva nujno potrebno, da se po poti pristojnega postavodajstva zložba zemljišč, in to, ako treba, posilno izvrši. 7. vprašanje. Poleg colnine so za izvažanje poljskih pridelkov v prvi vrsti tarife železnic pomenljive. Katera pota naj bi se nasto-pila, da se na to stran varujemo škode po so-sednih državah. tem vprašanji, kateremu je bil poročevalec dr. valcev izreka svoje prepričanje, da korist vspešnemu Je take zaveze uže ustanoviti v Češki, Moravski Rodler , sprejet je bil sledeči sklep : Shod kmeto- in v Si eziji. Z veza ta je jako koristna in kaže dober na Stajarskem sklenila so veteranska poljedelstvu in državnemu denarstvu veleva žel sad. Tudi društva večinoma, da se vredijo kod deželna in okrajna. v last d přejeti; do tod pa se priporoča po Poizvedba ta kaže, da ni želeti, da bi se na Kranj - postavni in upravni poti na to delati, da tarife železnic skem ustanovilo več manjših veteranskih društev JL A ^ ^ ^ « A * A <% A * A * % ^ « « • t il 1 t W « • . i 9 kajti po vpeljavi tarif postanej enotne tarife in odstranjenji diferencijalnih kmalu bi bilo treba te društva reorganizovati, kar bi m in tal n e. (Dalje prihodnjie.) nalagalo mnogo delà in sitnosti. G oriš ka in Gradiška ustanovili ste pred meseci To in Domaće stvari. primorsko vojaško veteransko društvo, društvo raztezuje svoje delovanje na vso Goriško Gradiško in šteje uže dosedaj , gotovo impozantno šte- Velikanski vspeh bratov- vilo 1300 društvenikov. veteranskih društvih. skega društva v Gorici bil mi je še le razumljiv se tiče števila društvenikov ) kar ; ko sem izvedel, s kako (Konec.) navdušeno požrtvovalnostjo za razcvetenje tega patrio-tičnega društva je v Gorici delovalo visoko plemstvo, Avstrija uže sedaj šteje 956 veteranskih dru- najodličnejši patriotično misleći možje in vsi v deželi štev z li2.892 udi. živeči penzijonirani c. k. častniki. Gorici oglasilo Število udov se lahko podvoji in kako krasna moč se je I8l penzijoniranih častnikov in jako merodajne bi potem bila to! Kaj bi zamogli ti možje vse storiti za patriotično in humanitarno stvar! Velika večina veteranskih društev je izjavila da osebe, s katerimi sem imel čast v Uonci govoriti ; na-znanile so mi, da se vedno še pripravljajo novi udje iz vrst penzijoniranih častnikov, da se bode število teh . ---- ----- ------------- ------- J ---J------J - . r---* J . radovoljno pristopi k blagemu društvu „rudečega križa", kmalu podvojilo in da bode goriško veteransko dru- vsa druga veteranska društva bodo lepemu izgledu sle- štvo kmalo nad 3000 udov brojilo. Veteransko društvo goriško deluje uže zdaj na meji Avstrije proti Italiji dila. Društvo , rudečega križa" s svojimi podružnieami bode lahko jako vspešno porabljalo moči veteranskih v domoljubnem smislu jako izvrstno in vspešno 1 Vi I • 1 1 11 ' • . • V 11 1 •___• . t w -I • «1 i ^ 1 «1 . • « društev, kajti ono bode vedelo ceniti uže dobro disciplinirane moči, navdušene za sveto svar, katere nudijo svojim bolnim in ranjenim tovariŠem jako izdatno pomoč. ? a se tiče podpore svojih družabnikov, nikakor še ni kar naj- manje doseglo občnega kranjskega veteranskega društva. Občno kranjsko veteransko društvo podpira svoje Veteranskega društva ud bode vselej mirno in s bolne društvenike osem tednov vsaki teden s pravo ljubeznijo ranjenega in bolnega vojaka z vese- in dalje osem tednov z Ijem in tako stregel, kakor to istemu najbolje ugaja se Ako bode tedaj vojska, bodo veterani sanitarno dalj gold. gold. } časa Traja boiezen društve- } tedaj ima društveni odbor pravico Bra- službo gotovo opravljali. najbolje, na zadovoljnost državi in deželi tudi, ako bode trebalo z velikim veseljem opravljala lokalne službe, z eno be- Veteranska društva pa bodo nika skleniti, da se mu dovolijo Še podpore nadalje, tovsko društvo veteranov v Gorici pa še ni ničesa do- ločilo za podporo svojih udov. Podpira bolne ude do- ) zdaj po nabiri daril med veterani in nekoliko tudi z sedo ? ona bodo posvetila z velikim veseljem vso svojo moč vsakemu delu, katero bode državi in domovini na korist. veteranske blagajnice. Občno kranjsko veteransko društvo, katero šteje med svojimi društveniki uradnike, izvrstne mestjane in mnogo rokodelcev, nima iste zaželene podpore, kakor Ne sme se trditi, da ne bi bilo dobro in vspešno, veteransko društvo goriško, akoravno je nastopalo marsikaj pri veteranskih društvih popraviti in poboljšati, ljubljansko veteransko društvo zmirom mirno, in je bilo Tega mnenja so vsa veteranska društva in imajo trdni njega delovanje gotovo pri vseh slučajih patriotično in namen, da koristna in državi, deželi in svojemu narodu humanitarno. priljubljena postanejo. Vsak dober svet bodo z veseljem Ako bi veteranskemu društvu ljubljanskemu pristo- pozdravljala, ga gotovo natanko premislila, in iskreno pili in ga podpirali visoko plemstvo , merodajne osobe na to delala, da se vse stori, da dosežejo svoj blagi in c. k. častniki bivajoči na Kranjskem, kakor so enako Na tem potu podpira veteranska društva njih storili isti stanovi na Goriškem, ako bi hoteli vsi s cilJ- gotovo vse hvale vredni domoljubni društveni časnik svojim merodajnim vplivom delovati na korist društva „Veteran". ljubljanskega in sploh kranjskih veteranov, potem bode Na Kranjskem ni potrebno, da bi se veteranska moglo tudi občno kranjsko veteransko društvo kmalu društva pomnožila, pač pa je iskreno želeti danje število društvenikov obilno narastlo. f da bi se- brojiti svoje ude na tisoče! Na hvalo našemu veteranskemu društvu sraemo Občno kranjsko veteransko društvo ima skoraj v reci da, kamor so šli naši veterani ob raznih prilikah iMMUjui.v ™ V/HJÍUUUHV 1 vio v » v il"« Ui.v. * J. \AC*f nauiui D KJ Oil 110,01 VClCiaiU V/ KJ JL Cl /j 11111 jj l 111IV d 11 vseh delih kranjske dežele ude in prav dobro vodjeno v druge dežele, povsod so hvalili in občudovali čedno odružnico v idriji. Ako bi se tudi v druzih večih in pošteno obnašanje ljubljanskih veteranov in v vseh raj ih Kranjske oglasilo več udov 9 lahko vile povsod podružnice, kakor se je to na korist dru-štvenega namena uže v druzih kronovinah našega cesarstva izvršilo. se ustano- krajih zadobilo je naše društvo mahoma mnogo simpatij in priznanja stenfeldu Blagoslovljenja zastav veteranskih društev v Fiir- Mariboru , Zagrebu in Gorici so se kranjski Vstanovitev malih veteranskih društev bi moč ve- veterani vdeležili. Te slavnosti so se povsod zavoljo teranov razdvojila, stvari le malo ali nič koristila. Take svoje odlične važnosti praznovale slovesno, kakor je to družbice kmalu bi se morale raziti in bi tako dovale blagi ideji. ško- tudi bilo, ko se je blagoslavljala zastava v Ljubljani. Najlepša in najodličnejša slovesnost pa je bilo bla- Leta uže se trudijo vzvišeni prijatelji veteranskih goslovljenje zastave v Gorici. Prostor je bil izredno društev, da bi ustanovili enolično vredbo veteranskih lepo okinčan, vse patriotično misleče plemstvo, velika društev. Delajo na to, da bi se ustanovile deželne in množina c. kr. častnikov in na tisoče ljudstva navzoč- da se more slavnost res velikánská imeno- okrajne zaveze veteranskih društev. Tudi društveno gla- silo časnik „Veteran" delà v tem smislu in posrećilo se nega vati. ) y tako Bratovsko veteransko društvo v Gorici se bode * gotovo ponosno spominjalo te slavnosti, katera prazno vana na lašk nito mej ljublj naše Avstrij bila isti Mnogovrstne novice, Iz ednega pomena in velike važnosti vsega, kar sem v tem spisu navedel * se bode Potresi v Zagrebu. Zagreb uje uže v prejšnjih časih veliko trpel po potresih. Prof. Kizatić je objavil jasno razvidelo, da vojaška veteranska društva v obče, pregled zagrebških potreaov, iz katerega posnamemo kranjsko veteransko društvo ne izključeno, svojo nalogo sledečo notico. Leta 1502. dne 26. marcija hud potres ) dobro razumevajo in da so naprave te, če so dobro vodj 7 deželi in državi na korist Jurij Mihalic Zgodovlnske stvari. Kos Kranjske starih ćasih je stal pod oblastjo koroških voj vod Zgodovinska crtica, spisal Davorin Trstenjak. tako, da so bile skoro vse hiše zgornjega mesta razdrte ali vsaj poškodovane in da se je podrl zvonik cerkve sv. Marka. Leta 1564. so se ponavljali potresi večkrat po vsi Hrvatski. Leta 1659. velik potres okoli Zagreba, o katerem je bil Medvedgrad zeló oškodovan. Leta 1686 junija meseca več potresov. Leta 1756. konec fe- močan bruarija več potresov. Leta 1757. dne julija potres. Leta 1827. dne 17. aprila med hudo nevihto po- in 1834. potresi. Leta 1837. tres. Leta 1830. 1832. septembra meseca so se potresi večkrat ponavljali. Leta 1839. potres. Leta 1840. dne 27. aprila močan potres. Leta 817. je Kar an tanij a prišla pod bavarsko kraljestvo. Do one dobe bila je pa samostalna država pod svojimi narodnimi kralji. Zgodovina nam je ohra-nila imena voj vod slovenskih: Borut, Hotemar, Karast in Ingo. Slovensko slovstvo. I* Deželni zakoni in ukazi deželnega glavarstva oziroma deželne vlade od leta 1852. do 1879. , veljavni za Južnoizhodna meja koroškega vojvodstva je segala vojvodino kranjsko in katere je c. k. žandarjem po §. 24 • /' 1 « ^ m «"W a « - V ___________ m__ ___ ^f _ À ~ J.___ L.____1 T I — __ I_ I _ _ __ —. ^ m a. a^v « I ^ « «a. prek Save v današnjo Kranjsko. listini : „datum , Oetting, 29. September 895" poucnega navoda vedeti treba. Ljubljani natisniia in ' -------- 7 >------5 , — ^v^vw^.«^. v^v^, stoji, da je kralj Arnulf svojemu zvestemu privržencu založila Klein in Kovač. Pod tem naslovom in z dodanim tudi izvirnim nem- Valtunu poklonil: „in marchia juxta Sowam (Sava) škim tekstom je navedena tiskarna na svitlo dala zbirko ukazov, vel javnih za voj- tres regales mansus, quod Richenburch dicitur, et aliud 43 deželnih postav in vladnih praedium ultra fluvium Sowam Gurcheuelt nun- vođino kranjsko, katerih znanstvo je tudi žandarjem v cupatum". Krško je toraj spadalo pod koroško voj- njibovi službi potrebno. Je pa ta zbirka tudi postavno za rabo županom in drugim, katerim je mar za postave dežele kranjske. Prevodov v slovenščino, ki izvirajo iz vodstvo Arnulfovo. Iz listnic od leta 1016. izvemo da je Krško spadalo pod „pagus, comitatus S o una", quic- ker cesar Oto poklonil je grofu Vilhelmu imetja: , _ quid habemus inter fluenta Souune et Souue (Savina in N i r i n e (Mirna) in p a g o različnih Časov in razlicnih pisateljev, nam ne gre tukaj kritikovati. V naslovu knjige in tudi v knjigi sami na et Sava), Zotte (Sotla) Se un a (Savina)." Leta 1130. potrdil je kralj Lothar posestva Krškega škofijstva ,,in C h ri to we" blizo Mokronjeka več mestih pa ne moremo odobriti besede „deželno poglavarstvo" za „Statthalterei", kajti deželni glavar se zove „Landeshauptmann a Statthalter pa „cesarski namestnik". 7 upiuiauu , jjtjlMliuauvi J^CV jj^vouiaiii ivvj&t% v^ ^ * x c v, kjl^kj lu^aiuuj^iva, ___________ Cena knjigi, ki obsega 165 strani in se ,et inter flumina Gurke et Sowna". (Listine v arhiv! dobiva v zalogi tiskárně Klein-Kovačeve (Egerjeve) v Krškega kapit.) Ljubljani 7 Je gold. 77 Ration. Stir." iz leta 1267., katerega je Otokar Přemysl, takrat tudi vojvoda štajerski, dal sostaviti po svojem notarju Helwigu Thurinžaninu, in v katerem en „officium in Tyuer so u Naši dopisi. vsi dohodki popisani, nahajamo ___77___________ - (Túffer, Laško) in en „judicium in Sachsenvelde" (Ža- Na Dunaji 10. nov. H. (Poročilo slov. lit. društva.) lec), ki je moral skrbeti za varstvo trdnjav Siben- Slovensko literarno društvo na Dunaji nastopilo je sè ekke, Frevdenekke (kje je stala?) Rukenstai ne". dnevom t. m. tretje leto svojega obstanka. Da Je Iz tega se sopet vidi, da ono okrožje, v katerem te trd- mlado društvo v preteklem letu tako krepko delovalo njave stojijo, ni spadalo pod upravno oblast kranjskega in napredovalo, je v prvi vrsti zasluga prerano umrlega vojvodstva. predsednika gosp. Ivana Jarca, zasluga pa tudi dru- • * v* Savinska dolina je bila do leta 1311. del voj- štvenikov, ki so redno zahajali v društvene seje ter či vodstva koroškega. Iztočna meja Karantanije pa je segala tali čez razne spise Sedaj se je pač vsak lahko prepričal ) panoge koliko je na dobrem vodstvu ležeče. Gosp. Jare de- Pohorja. Villa Razuvai (Razbanje, ponemceno laven in za narod navdušen mož, vžival je in zaslužil Ross w ein v hočki fari blizo Maribora) se v listini od najveće zaupanje v društvu. Ostal bo nepozablj ivi rajnei leta 985. omenja, in je stala „in marchia Transsilvana", pač vedno v spominu. — Društveno poročilo je zeló to je ono okrožje, ki se je mejilo po krnu Pohorja na ugodno; veseliti mora vsacega narodnjaka, navduševati južni strani, in segalo prek Drave. Zapadna meja se mora pa tudi društvenike, da tudi naprej delujejo na je tikala blizo švanberžkih planin. Do leta 1148. je bil čast domovini. V društvu brali so se v preteklem letu vlastnik te pokrajine Pernhart von Marchpurch, sledeči spisi: 1) Uzroki navadnih bolezni našega kmeta iz rodbine koroških voj vod. On se je podal v družbi spisal gosp. J. K. Jare, pozneje mnogih plemičev na božjo pot v sveto deželo ; natisneno v „Zvonu". in Je v Palestini umri brez dedičev. To pokrajino po Pern- Sušnik, h art u je podedoval O tacher von Steir, in tako je to okrožje prišlo pod Traungovce in iz oblasti koroških vojvod. JCAii. ^ U U • U • XX • V Mi. V ^ v ti u v j w uvw.w^n/« ^ » 7 ) ---- ~ ~ Kokšar, slika iz kmečkega življenja, spisal gosp Blaga oporoka, citai g03p. M. Brence 7 na tisneno v „Zvonu". Gospod doktor 7 čital gosp Skofic gosp. R. Poznik. natisneno v „Zvonu". Buridanov osel 7 čital potresih, čital gosp . Sušnik. god Vaclava Brila, pesen iz Simon Jenkove za-puščine, čital gosp. Al. Hudovernik, pozneje natisneno 7 v „Zvonu". pristnosti kraljedvorskega rokopisa 7 t čital gosp. Ed. Volčič. Nekrolog gosp. F. Karlinu, celó Lahi • v nic čital gosp. J. Sušnik. 10) Zvesto srce Brence. 11) Moja Mira, čital gosp narica, natisneno v čital Škofic. gosp M. večina kaj radi ne slišijo na UÍV oiioiju , u« pr. , U.O. oc vcima istrijskih mest nikakor ni radovoljno podala Bě- da se velika převel iz polj skega gosp. K. Strekelj , pozneje 12) Mli- nedkam, da so se marveč branila do zadnje moči so podlistku ,,Slov. jih Benečani molzli, ter jih vladali ne y Nar. da po Istrijancih Î>a so podajali društveniki kratke ekscerpte iz novejših iterarnih del, osobito pa so se ozirali na slovansko li- ° J ? j^uíjuvju JI" J^» ÍXX\JLÍÍILJ nv^j. j * J-L v lauan uo sj xoixijau^iii, Poleg teh beril domačinih, marveč po Benečanih, tujcih, ki so jih za- nemarjali, in da se je polatinčenje zabranilo tih > katere so iz dežele klicali. po kme Trstu knjiga še teraturo. Tudi na kritiko se je ozir jemalo. Iz tega posebno pravi, da se je zmerom in zmerom bránil beje dovolj razvidno, da je društvo zvesto spolnovaje svojo neškega gospostva in se je leta 1382. raji podal avstrij- nalogo , xvi^piw ca, y i. V^uu Y cvav^ au vjc* flaoiuui yovoucvuouv oívilu » u j tvuwui , uw ui jJllDÇt* UCUOOAl jaiCUi» podporo slovenskih rodoljubov. Omeniti moramo tudi, Tedeschi pravi, da je bilo to najpametneje, kar je da se je društvena knjižnica pomnožila z novimi knji- moglo storiti to mesto , ki je mislilo na svojo prihod m O /v r« U /\ U r«r I X -i a] m^ii X f ' t^t TVT« ii /w C 1 /v Kx tA n I i (í w Ani T3 n /\ w% ^ ^ w-% In « X1 « ^ ^ ï ^ ^ X ^ __^ . krepko napredovalo in da zasluži vsestransko skim voj vodam , da ni přišel pod beneški jarem Posebno hvaležno je društvo „Matici Slovenski", nost. prof. dr. Miklosiču in gosp. prof. Marnu. — Po gosp požrtvovalnosti gosp. R. Poznika dobilo je društvo 60 se s svojimi slovenskimi sosedi dalje v pobrežji. Po vsem tem bi člověk mislil, da Tržačanom bi tudi zdaj ne smelo nič druzega mar biti, ko okleniti še! ] Kaj Zdaj pa pride na dan „irredentovski" pes s svojo gold, ter razpisalo nagrado za najboljši spis Cirilu in Metodu. Društvo namerava tudi izdati letos knjigo, ako taco. Tedeschi piše namreč (str. 81) bodo da količkanj ugodne društvene razmere. Naj JL v« u v o vy u i pio^/ uauix cl» ^oui » ux ), ua je cesar Karol V. po razdelitvi habsburških dedinskih dežel svo krátkému temu poročilu pridenemo Še željo, da bi slo- jemu bratu Ferdinandu dal Štajarsko, Koroško, Kranjsko venski rodoljubi podpírali, vsak po svoji moči, to dru- in vojvodino Avstrijsko ter prebrisanega duhá hotel si stvo, kojega edin namen je, vzbujati nove moči za slo- priaržati Gradiško, Trst, Reko in grofijo Istro s tem vensko literarno delovanje, vsaj poročilo dovolj kaže 7 namenom » da bi iz teh napravil si posebno provinco da je društvo vredno podpore. Sosebno prosimo naše ter združil jo s svojimi laškimi deželami, namreč z Na- rodoljube, naj se spomnijo društvene knjižnice 7 kajti poljem in Milanom. znano je, da si slovenski dijak na Dunaji ne more nabaviti vseh knjig, ki so potrebne za splošno omiko. 77 Toda naši bratovski sosedi Kranjci te Trsta 10. nov. Naj 7 Novicam" zopet nekaj porocam o „ irredentarskem" blag Po aključji mi je přišel v roke najnovejši tiskani spis enega teh ljudi, ki ima čisto laško (?) imé Tedeschi. Ce člověk to delo pogleda, brž zapazi, kam ,,pes taco moli", kakor se po domaće pravi. Ob kratkem posneto se reče tu, da se ima vsa primorska krajina do Beljaka, toraj tudi Trst in Istra s primorjem odkrehniti od habsburške monarhije, s tem pa bi naj se tudi Slovencem vrat zavil. toži Tedeschi — ,,so pobili slavnému cesarju jajca v čajni, mislili so namreč iz Kranjske in Istre napraviti enotno celo politično deželo ter si zagotoviti prosto pot do morja, zato so se postavili na boj in niso hoteli Ferdinandu priseči zvestobe, dokler ni svojega brata za božjo voljo prosil, naj mu prepusti tudi deželo takraj Alp (juliških gorá), kar se je res zgodilo". Tako je pisano tudi v ravno izišli zgodo vini Istre, katero je izdal De Franceschi Knj tej bodi ta-le kratek odg in katero Tedeschi navaja (Kon. prih.) bil Najprej se mora pomisliti 7 kaj Trst in kaj so polit misi t kaj Kranj s o Gorici 21. nov. naše Cesaričin god je obhajalo veteransko društvo z mašo pri sv. Ignaciji 7 Pravo so zadele „Novice", ko so omenile v Sušaku iz- katere se je udeležilo več ko 200 veteranov v društveni išle knj znanega Bonghi-j protiavstrijske propagande; „Novice' 7 i z a vračaj« so storile take svojo obleki. Bili so pri maši tudi gosp. dvorni svetovavec baron Rechbach, deželni glavar vitez Pajer in mnogo sveto dolžnost, kolikorkrat so klicale na stražo ob Soči druzih odličnikov. Veterani na kmetih obhajajo omen m Adrij Saj t Kranjci niso bili nič manj na jeni god svoje presvetle pokroviteljice na enak način Naš straži. Da pa niso bili oni krivi temu, če je duševno danes. — Naš župan g. dr. Dépéris je poslal svoj izobraževanje po Slovenskem zaostalo in da so to za- diplom častnega društvenika veteranskega dru- dolžili naj Nemci in Lahi 7 to uže T. Elze, stri njaj se o tem s Safařikom, dokazal v svojem spisu ?» die Universitàt Tubingen und die Studenten 1877 štva njega predsedniŠtvu nazaj. Vzrok temu je neki ki ga je priobčilo veteranskega društva pred- spis pojasnujoc neke spis Krain sedništvo v „Eco del Litorale", u Da pa zasluga starih Kranj to da slo- nevšecne razmere med županstvom in društvom in se gajoč do oktobra t. 1. nazaj, ko se je blagoslavljala venska dežela ni bila še huje raztrgana in razkosana društvena zastava. Danes je prilepljen po uliških oglih in da Trst spada še zmerom k Avstrij 7 ne pa Italij > cesaričin to je pomniti posebno še zdaj, ko ga ni dneva, da bi odgovor na čestitanje veteranskega društva godu 19. novembra. Ker sem uze pri cesanci, naj pitelj Lahi ne napadali habsburškega cesarstva, vzlasti hudo povem , da bode naš prečastiti prvostolni pa še slovenskih dežel. Par let je uže, vladni list „Adria" a se povdarj ta nekoliko to pripoznal sluga starih Kranj kar je tukajšnji prihodnjo soboto obhajal smrtni spomin za nas jboli njih e pa po- litično izdatno delovanje v nekem spisu, ki je ravnokar na svitlo přišel v Kopru pod naslovom: „Del d dimente dell'Istria" Goričane dvakrat „Vélike" • « a a žije gnala 7 cesarice Marije Tere-Ona je namrec s papežem Benediktom XIV. do- po dolgem pogajanji in po velikih težavah srečno dognala odpravo patriarhata oglej skega , ustano- (o propadu Istre), spisal Paolo vitev naše nadškofije in pa dotičnega kap i telj na, ka-Tedeschi. Pisatelj (ime ,,Tedeschi" ni laško) obža- teri nosi še danes njeno imé („Capitulum Theresia- Danes sem videl tisto zlato medaljo, ki je bila Na da je zdaj uže toliko Slovanov v Istri in da ne num rebiva tam več toliko starih „latinskih rodov z mož- izdana v spomin srečne rešitve omenjenih zadev. im nosom u antica razza latina dal maschio naso), eni strani kaže podobi Marije Terezije in njenega so kolikor jih je bilo, ko so deželo vzeli Riralj viti je tu pač, da tudi stari Istrij Prista- pruga, na drugi primeren napis Se drugo Marijo toraj telj tako žalostno javka, je vendar knj jako podučna. V njej se niso bili Rim- Terezijo naj omenim. Prišla je v petek zjutraj v Čeravno pisa- Gorico prezimit M. T. grofinja Chambord. Pozneje ca njegova pride tudi grof. Kraljeva rodovina stanuje, kakor druga nahaja veliko resničnega, česar leta, v Bockmannovi villi. — Za popravljanje cer- niso imeli „latinskih" nosov. kvevJoanic-u (v Lahih) je dala cesarica vdova Marijana 100 gold. — V naši prvostolni cerkvi bodo spet nekaj potrebnega popravljali, stopnjice na kor i. dr. Stroškov je preudarjenih okoli 1400 gld. — Naši ubogi mrliči še nimajo miru. Ne le, da jih po- lagajo v „prehladno" zemljo, temuč tudi zarad poti do mirodvora se živi za-nje prepirajo. Po magistratnem pogrebnem redu namreč je odkazana za faro Vélike cerkve dolga pot okoli Grada ; skozi mesto — po Travniku — smejo peljati le kakega o dlič nega mrliča, kateremu municipij to čast dovoli. Prvi krat (od 1. septembra t. 1.) je bila ta izjema dovoljena preteklo sredo rajnki soprugi dvornega svetovavca in nekdanjega župana dr. Visini-a. Brž drugi dan uže , o priliki ne-kega druzega pogreba, so si pogrebci mislili : Ce so pe-ljali uno včeraj skoz mesto, zakaj te neV Zakrmili so bili uže proti Rastelu in malo je manjkalo, da ni nastal skandal Zmagali ste ta pot pamet in postavnost ; ali slednjič se bode moral menda municipij vendar le udati občni želji in stari navadi. — Seji deželnega šolskega sveta 17. t. m. je predsedoval namestništveni svetovavec g. Ri nai din i. Pa ne, da bi bil odmenjen za novegtf dvornega svetovavca na mesti gosp. Pozzi-a, ki je odšel te dni v Inomost?! — 0 priliki čital- nične besede prihodnjo soboto 27. t. m. se bodo pobírali doneski za nesreČne Zagrebčane. (Predsednik naše čitalnice na mesti dr. Tonkli a je zdaj g. An dr. Jeglič.) — Nekaj, kar sem bral danes v „Obzoru" (od 20. nov.), me sili vsklikniti : „Živio dr. Mra-zovič!" Izdal je namreč vrli župan zagrebski 19. t. m. razglas, v katerem kar naravnost prepoveduje — klete v. Opira se ta njegov ukaz na neko cesarsko postavo od leta 1854. Kazen zažugana tistim, ki bodo kleli, je zápor od 6 nr do 14 dni. Oj , da bi tudi v Gorici, v Trstu in bližnjih laških mestih vstal kak MrazoviČ! *) Bogokletstvo je po teh naših krajih uže vnebovpi- joce. Iz lelšan na Primurskem 17. nov. — Kakor sem uže zadnjič omenil, dobili smo v Jelšanah nove orgie, katere je po najnovejši sistemi sestavil gospod Ignacij Župan s sinovi. 7. dne t. m. přišel je to mojstersko delo poskusit gosp. Anton Forster iz Ljubljane, slav-noznani strokovnjak na orglah, Igral je gosp. Forster potem, ko so se orgie blagoslovile, pri veliki sv. maši, katero so služili prečastiti gosp. dekan Val. Pušavic; pridigovali pa so častiti gosp. Anton Notar, lepo razla-gaje, kedaj in zakaj da so se vpeljale orgle pri službi božji. V izgled so postavili pevcem in organistom sv. Cecilijo ter priporočali cerkveni svečanosti primerne prave cerkvene pesmi. Poleg tega so omenili, da v veselih družbah se smejo poštene narodne pesmi popevati, a ogibati se je umazanih , ki so narodu na sramoto in na kvar morali. — Po dovršeni službi božji je gosp. Forster nove orgle očitno pohvalil. Gosp. dekan so povabili mojstre Župane, gosp. For s ter ja, pa tudi g. Pip pa, nadžupana in več drugih cenjenih oseb na prav okusen obed, pri katerem so se vršile napitnice osobito preč. gosp. dekanu, ki, čeravno uže v visocih letih, so vsi vneti za lepe nove naprave. Pod njimi napravili so se zvonovi, popravila cerkev in sezidal se prekrasni zvonik, ozidal se novi farovž in preskrbele se zdaj lične in dobre orgle. Očitna hvala pa gre tudi vsem faranom, da so v malo letih toliko tisoc forintov vkljub slabim letinam vdrage volje žrtvovali. Iz Železnikov 20. nov. J, L. — Sinoči okoli 8. ure videti je bil tu pri nas nenavadni natorni prikazek, namreč o svitu meseca mavrica, ki se je razpenjala čez dolino od severne proti jugo-zapadni strani. Ozračje *) Tudi za Kranjsko bi ga želeli. Vred. bilo je nekako prijetno-toplo, in bii skal o se je. kakor o soparnih poletnih večerih. Ljudje menijo, da bomo imeli dolgotrajajočo toplo jesen, česar si pač vsi želimo, ker s tem bi se zima izdatno okrajšala; zlasti pa bi si živinorejci prihranili mnogo krme , ako bi še kaj časa tako toplo ostalo. Pasejo namreč še vedno goveda in drobnico po prostém, in trava po travnikih in senožetih je tolika, da bi živina imela do Božica dovolj paše zunaj. Da bi pač hoteli tudi železninski obrtniji nasto-piti kaj bolj prijazni dnevi! Le-ta se nahaja namreč tu pri nas v najnemilejših razmerah in je le dvojno mogoče : ali se mora cena železju sploh povzdigniti ; ali pa mora vse zastati. Kaj pa potem? Vzemimo si po-gum, naslednje spregovoriti : Ako se bo za gorenjsko stran res osnovala nova obrtnijska šola, *) bi visoki vladi naš kraj pač v živo priporočili. Kake nove zi-darije in stavbě bi se dale tu veliko ceneje izpeljati, kakor kje drugej , ker je vsakovrstni materijal prav lahko in cenó dobiti; poleg tega je vodne moči dovolj na razpolaganje. Tudi atanovanj za učence bi ne manjkalo. Naj bi pač ta misel padla na plodno zemljo , in obrodila zlati sad boljše prihodnosti za mladino našega kraja in cele njegove okolice ! Iz Selške doline 14. nov. (Letina; cestne zadeve.) Letošnje leto se pri nas med srednje-dobra leta šteje, dasiravno tukaj ni posebno ugoden kraj za žito. Pšenica, rž, ječmen in oves so se dobro obnesli, proso tudi, turšica in fižol sta slabsa kot lánsko leto, ajda je komaj seme povrnila, sena in otave je tudi malo. Hvaležni smo kmetijski družbi za ruski lan, ki se je vecidel dobro obnesel **) ; od mernika semena je izrastlo nekemu kmetu 130 funtov lepega prediva in pa dva mernika semena, nekemu drugemu, ki mu je slabeje gnojil in ga bolj na glinasto zemljo sejal, je pa izrastlo le 45 funtov slabega prediva in 1 mernik slabega semena od mernika posejanega. Nekdaj so pri nas kmetje največ denarja za platno dobili; res, da današnje dni za kup-čijo ne nese kaj lanú sejati, ker se domaće platno zavoljo fabrik in bombaža skoraj prodati ne more, vendar je za domačo obleko zmirom boljše od kotenine. Nekaj lanú je zato vsakemu kmetu potrebno pridelati. Želeti je tudi, da bi sl. kmetijska družba, ako je mogoče , to obrtnijo kaj povzdigniti pomagala, bodi-si s podukom ali pa dejansko; mnogo ljudi je nekdaj pozimi imelo zaslužek, če prav maj hen, a sedaj nimajo kaj delà. — Poleg druzih neprijetnosti nam tudi okraj na cesta mnogo sitnosti in tudi stroškov prizadeva , ker je le na. zemljiščni in hišni davek razdeljena tako, da pride en seženj ceste na goldinar davka. Kupci in obrt-niki nimajo ž njo nobenih stroškov, fužinarji pa prav malo, akoravno jo ti vsi najbolj rabijo in le njim dobi-ček donaša. Res, da so dobre ceste tudi kmetu ko-ristne, pa naša okrajna cesta se tako izvozi, da se mora vsako leto dvakrat posipati in popravljati. Nekateri po-sestniki so čez 3 ure oddaljeni od ceste, težavno jim je tedaj jo v dobrem stanu imeti; nekateri jo v najem dajo, kar pa mnogo stane — za manj ko 30 krajc. od sežnja je nihce ne posuje. Kako velik davek je to, ker je ima navadno vsaki kmet od 30 do 60 sežnjev in še več! Pa tudi se primeri, da najemnik slabo ali ne posuje o pravém času in se cesta po dražbi druzemu oddá; kako je potem posestnik oškodovan, to vsak lahko vé; tudi zasip se težko dobi, še celó proti primernemu pla-čilu. Jaz vem za nekega gospoda v naši dolini, ki ima veliko kupčijo z železom in lesom, več žag in fužine; *) Obrtnijska sola na Gorenjskem je dosihmal še zeló meglena stvar; naj bi se kmalu razjasnila! **) Hvala za poročilo. Vred. a vendar ne pusti na svojem prudu šute jemati dasi- a v cjuu.cn ii o puou i ia ov vjciu piuuu outc juiuau , uaoi* Vâ fl , ugu ravno je brez vse škode in on skoraj največ ceste stare, blagajnice. Po dovršeni volitvi navedenih gospodov upravnikov vek če ne přeložil, vsaj polajšal tako, da bi bila cesta je zbora predsednik baron Wurzbach v imenu central-bolj pravično razdeljena; to se.nam od cestnega odbora nega odbora nasvetovai, naj zbor acclamando voli Nj. trgovec, in gosp. Karol Za gar, kontrolor deželne Prav zeló bi želeli, da bi se nam ta „neimenovani" da- polajšal tako, da bi bila cesta nekoliko obeta. Vsaj smo kmetje uže z drugimi dav- ekscelencijo grofa Julija Falkenhayna, c. kr. mini-ečinami preobloženi. — Prav bi tudi bilo, da bi se cesta stra kmetijstva, in pa c. k. deželnega predsednika gosp. Andreja Winklerja za častna uda družbi kmetij- i • ry i i v • i • * i « i . • • ^ čez Podbrd na Tominsko brž ko mogoče dodělala, ker je v vseh zadevah važna. Prav bi tudi bilo, da bi ski. Zbor vstávši enoglasno pritrdi lepo motiviranemu se ta cesta med deželne ceste vvrstila, da bi po predsednikovemu predlogu z glasnimi „živila"«klici. mitnici tisti, ki vozi po nji, jo tudi posipal. Tudi pri nas se je čutil potres 9. dne t. m. ob pol zj utra j. uri Nace Semen, kmet. Butoraja, okraja Črnomaljskega. Za dopisovalna uda tudi per acclamatiooem sta bila izvoljena gosp. dr. Ceh, ud ces. natoroznanske družbe v Peterburgu, in pa gospod Du mek, popotni učitelj Pri volitvi kmetijstva in vrednik Hospod. Novin" v Pragi. občinskega starešinstva 31. dne u. m. so bili izvoljeni: (Od predsedstvo, Matice slovenske. [Konec.]) Drugi za župana Janez Penešič iz Lahina , — za sveto- društveniki zopet pravijo, da so to ali uno leto svojo valca pa Peter Klobučar iz Šipka in Matej Kuzma iz letnino odrajtali, in isto trdijo nekateri poverjeniki Zorenc. dne t Mokronoga 21. nov. Pri m bil olj za P volitvi župana 18. gosp. France Penca,vusnjar in posestnik, za svetovalce pa gospodje Janez Šašelj, gostilnar, Janez Po vše, usnjar, in pa Anton Keržičnik vsi od konca do kraj vrli rodnjaki Mislimo, da je s tem konec! Na čast izvc lej nemčurstvu v našem trgu litv na dan vo- na bližnji Žalostni gori na znamenje vesele do- ljenim streljaio se godbe. Živili narodni volilci d Ljubljane i zbor Po šestmesečnih počitnicah prične Dunaji zopet svoje delovanje. Obraz, ki ga bode imela zbornica poslancev, bode precej dru gacen memo prve sesije V avtonomistične (nasej voji stranke se je po novih volitvah pomnožila in se v notranji zvezi okrepčala, — stranka liberalcev pa se hljala in tako ni 1a -, ne zove se vee ,,usu*yuvciojx<* , «lu^ „u^ouv- narodna". Minister Taaffe ima zdaj krepkejšo stranko na ne zove se vec „ustavoverska", pila, da je celó svoje imé preme ampak rnško svoj strani in bo mu treba ;,nad strankami ali med strankami* c stati, kakor j stal dozdaj , vsaj je lastnost ravega parlamentarizma ta, i^«. ^ ^ . ^ aterih ena je za, druga proti vladi. Da bode vpri da ima stranki ) hodni v zbornici poslan huj vršelo, kakor prvem kajti Avstrija zahteva, da zborovanji, to je gotovo, «-----, — se pomiri po besedah prestolnega govora. Ni nam pa treba, našim gospodom poslancem na drobno razkladati, za česa se jim bode treba potegniti v prihodnjem zboru ; živeli so pol leta med narodom našim in zvedeli in sli-šali vse, za kar se imajo potegniti v političnem, na- dnem in gospodarskem oziru. Mirno smo ča- kali in ministerstva dozdaj ne nadlegovali, da ne bi mu nasproti silovitim ustavovercem težili stanja njegovega, zdaj, ko je svet v velikih shodih in skupščinah celó slišal. da v glavnem mestu monarhije avstrijske videl niso druzega ko kričači, ki nimajo ustavoverci slombe raz na- svoje klike, zdaj je nujna potreba, da mini sterstvo postane ministerstvo p mistična stranka stranka p kakor je avtono izvolj Mokricah adnj s ej družbe kmetijske so biii za gospod baron Henrik Gr a g grajščak v JJUUIVl 11/ Naj koncu še omenimo, da nam več gospodov ustanovnikov ali dosmrtnih udov na poslane opominje valne liste ni še odgovorilo in toraj ne vemo, pri čem da donesek ali ne. smo —--------V^W^L ali namreč jih je volja doplačati obljubljeni Prosimo toraj kmalu odgovora. Predstava poslovenjene vesele igre „Banditje", katero je dramatično društvo priredilo v nedeljo zvečer v deželnem gledališči na korist ubogi šolski mladini za da zimsko obleko, je privabila toliko občinstva gledališče razen nekaterih lož čez in čez polno gosp Je f bilo tudi deželni predsednik z rodovino je počastil pred stavo s svojo nazočnostjo. Igra se je večidel dobro, v nekaterih nalogah prav dobro vršila. Kakor slišimo, ostane čistega dohodka za milodarni namen okoli 100 gold. Lepa podpora ! (41 različnih solskih stipendij) je v včeraj Šnj em listu „Laib. Zeitg.u razpisanih z dostavkom, da imajo prošnjiki svoje prošnje po dotičnem šolskem vodstvu c. kr. deželni vladi vložiti do 15. dne decembra. Iz Zagreba, kjer še zmerom mali potresi pre- o.« " ~ ----■ ; — —.a . — I---# bivalce strašijo, nam je došlo od dveh odličnih strani poročilo, kako drago jim je bratovsko sočutje, ki ga o njihovi nesreći Slovenci razodevamo. V velikih nadlogah tolažijo se zaupljivo, „da jih stari Bog hrvatski ne bode zapustil." Zato ne obupajo, nadejajo se, da pretrpijo hudi ta udarec. „Slovenska plemena so piše odlicen mož tako nam žejo, a zopet nove mladike poganja " so kakor vrba. Klestijo jo in re 99 Novicam" zmerom z vesti prijatelj in duševni Davorin Trstenjak, ko nam je poslal článek v današnjem listu natisneni, nam podpornik velečastiti gosp ves vesele volje piše 7 da se „Kres u nadej a dovolj pisa- teljev pa tudi potrebnih naročnikov; on sam je tudi uže „Křesu" nasekal obilo drv; ako Bog dá in znanstvo slovensko, ^se bode „Kres" žaril od Triglava do Balkana. — Čestitamo ! Meteorologi dunajski prerokujejo kmalu nastop mrzlih dni. ( Vabilo k besedi ljubljanske Čitalnice) v nedeljo dne 28. novembra. Program besedi: Hrcogovska", možki zbor. H aj d r i h )) Pozdravi Govor gospé Franje Ravniharjeve. Elvire iz opere „Ernani", Verdi )f Velika arija poje gospica pi. End 1er. 4. Eisenhut o Miroslav Vilhar Tebe zlato^ja milujem", osmospev Endler 7 Brahms 77 „Žalost", poje gospica pl. Ogerski pleši", četverorocna ■■■■ * *. *" 7. „V spanji". Veseloigra v 1 dejanji. Spisal Julij Rosen, poslovenil igra na glasoviru, igrá gospica pl. Endler in gosp N edved ? ,Domovina", možki zbor. Josip Nolli. — Začetek točno ob 7!/2 uri. — Odbor mora opomniti, da vstop je vsled društvenih pravil do- voljen edino le udom. K tej besedi vabi uljudno čitalnični odbor. prijetno dolžnost si Štejem javno izrekati srčno zahvalo velečastitemu pevskemu zboru narodne naše Čitalnice in pa velecenjenemu društvu našega „Sokola" za vče rajŠnjo prekrasno serenado k današnjemu mojemu imen- danu. Ljubljani 24. novembra 1880. Dr. Jan. Bleiiveis. (Pobirki iz časnikov.) Pretres „Wochenblattovih" laži o subvenciji za živinozdravsko ljubljansko šolo v poslednjem našem listu je tako občutljivo zadel onega A da če „dvakrat zine, se trikrat zlaže." Laž je namreč, da tajnik družbe kmetijske ima nadzorovati (inspiciren) družbeni vrt. Pisač se potuhne, kakor da ne bi bil vedel, da družbeni vrt od nekdaj ima svoje administratorje, zdaj celó dva pisača, da v štev. 142 skuša oprati svojo sramoto, potrjuje se pa le zopet o njem, in pa njunega pomoćnika. Ker je lažnjivca strast tako oslepila, da je v poročilu odborovém od leta 1878. iskal to, kar so „Novice" navajale o letu 1879., ne moremo mu druzega svetovati, nego io, naj gre kmalu Lažnjivo revše Strupi-a, tudi učitelja v tej šoli, predavanje 12 naukov m en jalo in zakaj sta^zdaj poleg učitelja podkovstva le dva učitelja. — Ce pisač, dr. Jenkotu, da mu slepoto operira, tudi nic ne vé, kako se je po odhodu dr. ki hoče svet v „Laib. Wochenbl." slepariti, naposled na pomoč kliče Stritarjev 79 gehar- nischtes Sonnett Nr. XLI.", mora se misliti, da od 9 dr. Bleiweis a razen tega, da zraven vodstva in učitelj stva na živinozdravski šoli „inspicira" družbeni vrt, isač „Wochenblattov" morebiti še to zahteva, da dr. " tudi muzeum leiweis „inspicira namesti gosp. Dež- man a, ki za to vsako leto 800 gold, vleče iz dežel- nega zaklada ali, da z „Wochenblattom" govorimo, 97 aus dem Sáckel der Steuerzahler". V obce „Wochenblat- Novičar Dunaj se zopet začne d domačih tujili dezel. 30. dne t. m., tedaj prihodnj zbor na Dunaj i torek obravnavo pride náčrt postave, po kateri se ima prodaj na drobno uravnati in z davkom obložiti Šnopsarija — prava kuga današnjega časa moči zatrla! Naj žganja se koiikor Večina autonomistov (naše stranke) se je po novih volitvah v gornji Avstriji za 3, in v Bukovini tudi poslance pomnožila namesti prejšnjih ustavo- tedaj je autonomistom dorastla večina 12 za vercev poslancev. Delegaciji ste dovršili svoje zborovanje: avstrijska delegacija 12. dne t. m., ogerska pa 13. dne. Dovolili ste, da ministerstvo za skupne potrebščine v prihodnjem letu sme potrošiti 112 milijonov in 531.369 gold. 7 tedaj 946.068 gold, manj, kakor je minister- stvo zahtevalo. Po odbitih dohodkih od colnine itd. bo konečno treba pokriti 106 milijonov in 596.533 gold. Po ustanovljeni razmeri 70:30 mora Avstrija skrbeti, da po davkih nabere 70 milijonov in 610.573 gold., Ogerska pa 31 milijonov 975.960 gold. Skupni stroški pa bodo prihodnje leto 7 milijonov in 799.537 gold, več znašali kakor letos. — Obravnave so se mirno rešile in nič tega se ni zgodilo, česar so „ustavoverni" zagrizenci želeli 7 namreč to, da bi se sedanjemu mini- sterstvu prav veliko tega odbilo, kar je zahtevalo. „Avstrijska deželna banka", o kateri se priča-kuje, da nas reši Rothschildové, dozdaj vsemogocne finančně sužnosti, se je ustanovila. 12. dne t. m. upravni svèt, v katerem je tudi baron Gôdel-Lannoy > imel svojo prvo sejo, v kateri je bil za predsednika iz voljen grof Wodzicki, deželni glavar gališki, za pod-predsednika vitez Avgust Skene, glavni svetnik avstrij sko-ogerske banke, za glavnega direktorja pa Hahn, trgovski direktor južne železnice. Predsednika in podpredsednika mora cesar potrditi, al gotovo neki, da ju potrdi. Za c. k. deželnega predsednika na Koroškem je imenovan c. k. dvornisvétnikSchmidt- Zabije row. Nemčija. Kakor nekdaj katoliške duhovnike, so jeli zdaj na Pruskem jude proganjati. Reč je prišla po interpelaciji celó v državni zbor, a odgovor ministra Stolberga v imenu Bismarka je bil tak, da prijateljev judov ne more nič kaj razveseliti, ker kaže, da se država ne misli potegniti za jude. Nek poslanec je celó rekel, da to vprašanje ne gre v državno zbornico po- slancev ,marveč naj ga reši ljudstvo samo, ki najbolje vé, zakaj se boji in brani judov. Toraj tudi na Nemškem za jude ni obljubljena dežela. Darovi za nesrecne Zagrebčane. gold. Dr. Jan. Bleiweis 10 gold. 7 dr. J. Poklukar 10 9 Luka Robič u gum., — gosp. rxuui/uj ui uo a guiu., — gosp. Anton Blagnè, grajščinski oskrbnik v Rakovníku gosp. Franjo Souvan stařeji 10 gold. 9 gold. gosp. Andrej Brus gold. gosp gold. gosp. Jan. Murnik gold. LU guiu« ^ - o fJC%>UL% ^JLAAA1' ^ ^Oiu« govca Franjo in Ferdo Souvan 100 kocev. Gospoda tr- Zitna cena v Ljubljani 20. novembra 1880. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 59 kr 10 gold. 75 kr turšice 6 gold. 40 kr banaška soršice 8 gold 50 kr rzí 6 gold. 66 kr ječmena 4 gold. 39 kr tovim" hudobnim lažém ne gré druga beseda kakor prosa 4 gold. 87 kr ajde 5 gold. 36 kr ovsa 3 gold Greuterjev 99 pfui