prosta r ec je delavski list za misleče čit atelje PROLETAREC laluNÍlo Jugoslovanske Kocialislirne Zveze in Prosvetne lliiliir official organ of j. s. f. and its educational bureau iT. — NO. 1821. Enterad m mmui-cUu matter Dm. «. IM?, mt Um pot «Mk« at Ihm Act al Co*«r«». al Mar«* 1, UT». Ckica^a, IB.. CHICAGO, ILL., 5. AVG USTA (August 5), 1942. . ■-9- Published Weekly «t 2301 S. Lswjidsle Ave. »eis LETO—VOL. XXXVII. Dasi ranjeni »a vendar dobro počutijo naši mornarji, ko •• vračajo domov ii pomorske bitke, kjer »o tvegali »voje življenje v obrambo tvojo demokratične dežele. Strah pred drugo fronto se vidno pojavlja med naciji NACIJI POUDARJAJO SVOJO PRIPRAVLJENOST. — PRIPRAVE SE 0PA2AJ0 NA OBEH STRANEH. — NEMŠKI TISK NAPOVEDUJE VPAD. — GOEBBELS SE ROGA AMERIKANCEM Vojaški djgciki na ruskih. blaznosti". S temi besedami je bojnih poljanah vpijejo vsak dan glasneje po zajpadni fronti m tuji opazovalci v Avici pripisujejo veliko važnost dejstvu, pretkani nemški gobtas&nt povedal veliko več, kakor je pa mislil. Znano je, da se nacijski vojaški krogi ne bojijo nobene da poudarja nemško vojaško ¡reči huje kakor bojevanja na poveljstvo v svojih uradnih o- dveh frontah; In tako je začel klicih skoro vsak dan svojo pripravljenost, čim zahteva javno mnenje na Angleškem in v Zdr. Goebbels, ki je že večkrat s svojo propagando doselarel več, kakor »o dosegli nemški gene-državah odprtijo druge fronte, j rali s svojimi oboroženimi sila-Znamenj za to, da se vršijo ! mi. strašiti zaveznike z znano priprave na obeh straneh, ne nemško "nepremagljivostjo" manjka. Osišče poôilja sedaj te* * jim dopovedovati, kako prevozna sredstva, ki bi se ime- strašno blazno bi bilo, če bi tve-la rabiti na vzhodu, na Zapad, gali drugo fronto v Evropi. ie je verjeti njihnim poročilom. | V članku, priobčenem v ted-Nekaj nenavadnega je to, da niku "Das Reich", pravi Goeb-je sedaj vse polno vesti o "dru- bels, da bi "prisrčno pozdra- gi fronti" iz nemških virov. Iz vil" Anglež, ter upa, da se jim _________ __________ Pariza je prišlo zadnji teden pridruži tudi kaj Amerikancev rokah porota iz samih žensk—1 poročilo o tem, kako se je vr- j ob tisti priliki. dogodek, ki ga še ni bilo doslej šila velika vojaška parada, po "Tisti MacArthurji bi se pr- v analih kazenskega sodišča, ulicah ob Champs d'JSlysses, v vič seznanili z nemškimi voja-kateri je baje paradiralo elitno ki, ki bi nosili namesto golfskih vojaštvo z vzhoda. palic prvovrstno orožje ter ime- li bogata izkustva, pridobljena na vseh evropskih bojiščih," piše propagandni minister nacij- Hitlerju bo najbrž kavkaško olje tudi prevroče * Pred Hitlerjevimi krdeli oklopnih ¿vizij stoji Kavkaz s svojimi visokimi snežniki, soteskami, glo-belmi/navpičnimi pečinami m globokimi prepadi, a obenem pa tudi z rodovitnimi poljanami, gostimi gozdo.vi in bogatimi rudniki liki orjaška, grozeča in zagonetna sfinga, za katero je obljubljetia dežela predragocenega olja — Baku. In po tej.koprni Hitlerju hudobno srce. Do tja pa mu je še trda in dolga pot. Ali nacijski poglavar mora naprej — in sicer še letos — drugače se lahko pripeti, da izgubi rusko ¡^ svetovno vojno. Kavkaz obdaja na vzhodu Kaspiško morje, na jugu Turčija in Iran, na zapadu Črno nrorje, a na severu pa široka ravan, ki se pričenja mied Donom in Volgo ter se razteza proti jugu ob vznožju Kav-kaškega gorovja Za Iranom ležita Afganistan in Indija, kjer se misli Hitler sniti in strniti z Japonci. Ampak poprej mora še premagati ruskega kmeta, ki ljubi svojo grudo nad vse in črt» vsiljivce pa vpadljivce bolj kakor samega vraga. Prebiti se mora še skozi ozke prelaze na Kavkazu, kjer so Rusi zgradili izborne vojaške ceste in pripravili obrambo nalašč za kaj takega. Pogaziti mora tudi še ljudstva, ki živijo ob tistih prelazih pa po tistih soteskah in rodovitnih poljanah, ljudstva, katerih predniki so se borili za svojo svobodo že 2,500 let proti raznim vsiljivcem in vpadljivcem Hitlerjevega kalibra. Streti duha takih ljudi pa je težko, zelo težko, kakor to kaže |unaški, nezaslišani odpor v Jugoslaviji, in Hitlerju bo nemara kavkaško olje tudi prevroče. Nasi fantje se bojujejo, franciskanje pa hise kupujejo PRESOJANJA DOGODKOV DOWA1IV PO let v vinogradu Porota, ki sestoji iz samih porotnic — prva v zgodovini kazenskega sodišča v okraju Cook — je bila zadnji četrtek zaprisežena, da začne poslušati priče v sodni obravnavi, v kateri je AUen D. Stuver obtožen umora; v obtožnici je rečeno, da je Stuver zadavil svojo lepo reviji, ženo, ko mu je priznala svoje ' . pečanje z dixigimi moškimi. Nfmcem je •*®el,a Obravnavo bo vodil sodnik fJrestl * (mrom °»Je in nem-Harrold G. Ward. l®*° vr"ovno poveljstvo more že Frančiškanjc bodo prevzeli znamenito čikaiko gledališče "The Woods Theater" in celo listo poslopje ter predelali prostore v njem v cerkev, samostan in misijonsko središče. V načrtih imajo novo katoliško cerkev, ki bo posvečena večnemu češčenju sv. Rešnjega Telesa. Hišo so kupili od znane bogate čikaške hiše Marshall Field. Ker so še nekatere najemninske pogodbe v veljavi, bo prešlo poslopje šele meseca • prila prihodnje leto frsuiči-skanom v posest. Stavbišče meri 80 čevljev ob cesti Randolph in 180 pa ob ulici Dearborn. Stavba je zidana v deset nadstropij. Advokat Albert J. Cassidy je zastopal pri kupčiji frančiškane, a Marshall Fieldovo hišo pa advokatska tvrdka Wilson Sc Mcllvaine. Franciskanje so plačali za poslopje $600,000, a za predelavi pa mislijo porabiti še dodatnih $100.000. Poslopje mora nositi mestu precejšno vsoto vsako leto v davkih, ki se ravnajo po uradno določeni vrednofti prizate-tega zemljišča ali poslopja v mestnem območju. Ko pa pride frančiškanom v roke, bodo tisti davki izbrisani m izgubljeni, čeprav bodo njegovi novi lastniki deležna vseh mestnih skrbi za varnost pred ognjem, tatovi m vlomilci. Velika stavba bo za mestno upravo mrtva reč z ozi-rom na dohodke za zdržavanje policije in gasilstva, med tem ko bodo frančiškan j« ▼ njem prav pridno opravljali svojo nepotrebno obrt. Vsota $700,000 ni majhna stvar. Kdor ima toliko denarja pod palcem, mora imeti lepe Predloga proti volilnemu davku pred senatom VOLILNI DAVEK NEZAKONITO SREDSTVO ZA KONTROLO GLASOVANJA. — TAK DAVEK JEMLJE LJUDEM USTAVNO PRAVICO IN BESEDO PRI P0STAV0DAJI go vrsto karjev, or Hitlerju, tako je tudi ni vse komunistično, kar dahodke Kupčija z nebesi in i v njenem umazanem po- p*|l,0fn vedno nel« ih fran" č likanje so pač imenitni trgov- zgoraj Omenjeni napredni janju v napoto. In če ji je eri list kakor trn v peti, sta ci * tYOj'ttroki- Nj'm nitl v°jna ne hodi v napoto. Naši fantje se bojujejo, frančiškan je pa hiše kupujejo. Poskusna zatemnitev Umori niso nič kaj izredne- ! ! Chicaga dne 12. avgusta ga. Ali v tem primeru je znamenito to, da ima to zadevo v Na tisoče delavcev zaposlenih v grajenju silnih utrdb Večkrat poudarjajo nemška uradna poročila, da je bilo v zadnjih dveh letih na tisoče delavcev zaposlenih v grajenju nepremagljivih utrdb ob obali. Nadalje je bilo tudi rečeno, da se vršijo v Franciji manevri, ki se jih udeležujejo armad ne, pomorske in zračne sile z vzhodne fronte. To se pa nikakor ne strinja z ruskimi poročili, v katerih je rečeno, da pobira Hitler svoje čete v Franciji ter jih pošilja na ruska bojiiča. Kadar oznanjajo odgovorni poveljniki premikanje svojih čet, mora biti nekaj razloga za to, čeprav so tista oznanila nekam medla in nejasna pa skoro neverjetna. Združeni narodi so menda že dobro poučeni o nemških početjih po zasedenih deklah, pa mislijo naciji, da bi bilo neumno, če bi jim to še nadalje prikrivali. Mogoče je pa tudi to, da so njihna poročila lažniva in varljiva. Druga fronta bi bila "skrajna neumnost", meni prevejani Goebbels Propagandni minteter Pavel Jožef Goebbels je dejal zadnji teden, da bi bila odprtija zavezniške druge fronte 'dejanje ske dežele v tistem članku. "Ti naši vojaki bi prav radi razločno povedali ameriškim staroselcem, da jim je vhod v Evro- (Nadaljevanje na 3. strani.) čikaška Tribuna je zadnji teden zopet začutila potrebo, da se malo znese nad newyor-škima tedenskima revijama 'The New Republic" m "The Nation", ki ju je prištevati med najboljše ameriške časopise take vttrt>e v Ameriki. Po Willia-mu Fultonu ju imenuje "maga-zina" iz mesarskega papirja pravi revija "The Oil Weekly v svojem pregledu osiščnih pe-troleiskih virov in zalog. "čisto malo se more sedaj dvomiti o tem, da gre osišču pomanjkanje olja že hudo po glavi," piše omenjeni strokovni list v članku, ki se peča s pridobivanjem petroleja po svetu. Po ipreračunanju te revije je imela Nemčija za svoje sedanje bojevanje na Ruskem okoli dva milijona ton kurivnega olja, če se odtagnejo rezerve za zapa-dni del zasedene Evrope. (Kakih sedem sodč4tov pride na ter pravi, da delujeta pridno že (Nadaljevanja na strani.) Iz urada civilne obrambe prihaja obvestilo, da bo v Chica-gu in njegovem območju poskusna zatemnitev dne 12. avgusta zvečer od desetih do pol enajstih. V ta namen so izdana uradna navodila, kako se je občinstvu ravnati ob taki priliki. Med temi naredbami je seveda najvažnejše to, da morajo biti vse luči ugasnjene ali pa tako zastrte, da se ne vidijo od-zunaj. Prepovedano je kajenje razen znotraj, to zadnje pa tako, da ni vidno odzunaj. • Po določbah zvezne ustave | imajo v Združenih državah a-meriških pravico do glasovanja moški in ženski državljani, ko dopolnijo 21. leto svoje starosti. Ta določba velja za vse države, ki so v okviru naše Unije. Ali v resnici pa temu ni tako. Kajti po nekaterih državah se ljudem jemlje pravica do glasovanja na državnih volitvah s pomočjo volilnega davka. S tem izgubijo pa tudi ¿svezno pravico do splošnega volilnega glasovanja, ki jim jo jamči zvezna ustava. ) Volilni davek je sredstvo strašanske pokvarjenosti, sredstvo, ki se ga poslužujejo politične mašine, da laže zlorabljajo in kontrolirajo zvezne in dr-jžavne votive. Crumpova mašina j Crumpova mašina v Mem-phisu je najboljši zjgled za našo politično pokvarjenost. Politične mašine te vrste se za vselej ugnezdijo po državah, koder je volilni davek v veljavi, s tem, da kupujejo na debelo prejemke volilnega davka. Ustava naše dežele daje kongresu pravico do tega, da odpravi volilni davek v vseh zveznih volitvah. Toda ne samo to, nego mu tudi nalaga celo tako dolžnost. Volilni davek je sredstvo, s katerim se (pehajo mehaniki, tovarniški delavci, koloni, najemniki kmetje, revni posestniki in dninarji v stanje hlapcev in sužnjev, med katere so jih prištevali francoski Rour-boni. k Pepper jeva predloga PredkiTia za odpravo volilnega davka, ki jo je predložil v zveznem senatu zvezni senator Clause Pepper iz Floride, je sedaj pred ožjim odsekom, čigar načelnik je senator Joseph C. O'M a honey iz Wyominga. Pred ožjim odsekom ne sedaj vršijo zaslišavanja prič iz vrst predlogi nih zagovornikov in nasprotnikov. Po izjavi predsednika Kon- gresa industrijskih organizacij Philipa Murray ja navajajo osi-¿čfii propagand isti volilni davek za doka« pomanjkljivostim in slabostim naše demokracije z namenom, da bi prikrili svoje lastno brutalno zatiranje manjšinskih skupin, če bo sprejeta Pepper je va predloga za odpravo volilnega davka, se bodo s tem zamašila nemškim gobezdačem usta, nakar ne bodo mogli več izrabljati naših napak na tem polju v svoje hudobne namene. Med pričami, ki so podpirale to predlogo, so bili tudi profesor ¿lames Morrison iz New Or-leansa v imenu Narodne pravniške zveze, potem tajnik Narodne zveze za povzdigo zamorcev Walter White, nadalje tajnik Ljudske zakonodavne straže Benjamin C. Marsh in pa Ross Nixon kot zastopnik Združenih električnih delavcev (CIO). Iz gornjih podatkov je jasno, kako važno je, da se Pepperje-va predloga sprejme in uveljavi. Z odpravo volilnega davka bodo reàeni političnega suženjstva tisočeri in tisočeri ameriški državljani, ki jim je vzeta volilna pravica, ker ne morejo iz teiga ali onega vzroka zadostiti krivični protiustavni odredbi volilnega davka. Kdor ima le iskrico pravičnosti m politične zavednosti v sebi, mora iskreno pozdravljati Pepperjevo predlogo za odpravo volilnega davka. Finci bi se radi pobotali Finska je zadnji teden začela tipati za mirom. Sirom po svetu je dala raznesti namig, češ, da ji bodo morda Združene države pomagale v njenem prizadevanju, ki stremi za tem, da bi se izmuznila iz nemškega objema in ne postala žrtev Sovjetske Rusije, če zmagajo Združeni narodi. Če je ta vest resnična, potem se prav lahko sklepa, da Finska več ne veruje v Hitlerjevo zmago. Kapitalizem ne bo kos svetovni revoluciji Pravijo, da je vojna poglavje svetovne revolucije. Pa naj se ta še izraža v fašizmu, nacizmu ali kaki drugi novodobni rtruji, ki se opira na kapitalizem, je le vzrok takih pojavov. Zato ne bodo ti rešili svetovne revolucije in njenih težkoč. Svetovna revolucija ima svoj početek v znanosti in iznajdbah, kar oboje je bolj znano pod imenom tehnologija. Znanost uvaja nove oblike proizvajanja in razdeljevanja bogastva. To oboje pa terja no%e oblike lastništva in kontrole. Znanost m izpajdbe ustvarjajo položaje, ki izpod kopa vajo tla fašizmu, nacizmu ali kaki drugi struji, slonoči na načelih trhlega kapitalizma, celo tedaj, ko mislijo, da so rešili tiste probleme s kar največjim uspehom. Niti fašizem, niti nacizem, ni- ti katerakoli druga novodobna kapitalistična struja ni temeljita ali osnovna. Vse te struje so poskusi ohranitve, ne pa kak nov družabni red ali kaka nova usmerjenost. Delavci in njihne organizacijo so zanimajo za novo pot, ki jo ubirajo naše zadeve, in pa za njeno dalekoseino pomembnost. Junijska številka delavskega glasila "Canadian Congress Journal", ki izhaja v Montrea-lu, ima povedati med drugim tudi tole: ^Velika priložnost in strahovita odgovornost sta dediščina te generacije. Sistem, po katerem so se doslej človeški odno-šaji ravnali, je izpodbijan. Svet trpi v kleščah revolucije, ki bo imela v dobro aH zlo bistveni vpliv na gospodarske in družabne temelje v bodočnosti Človeško čutenje in mišljenje je v stanju valovanja. Is te zmešnjave bodo prišla merila človeških od noša je v, ki bodo o-stala v vpija vi dolgo časa v bodočnosti. Staremu redu je od-klenkalo. Ali vseeno ne moremo reči, da se nam obeta kaj boljšega, pa naj si to še tako želimo. "Toda lahko se zgodi, da se vrne še kaj slabšega. Kapitali-ttični sistem je nudil boljše in svobodnejše življenje kakor pa suinoat. Očividno pa je, da ni ustrezal zakonitim človeškim potrebam. Splošne revščine in bede sredi izobilja ne bo trpelo ljudstvo, ki ljubi svobodo in pravico." Kljub temu pa ni nobenega dvoma o dejstvu, da je kapitalistični sistem doigral m da se mu tla ie izpodmikajo. Kapitalizem ne more obvla- dati svetovne revolucije, ki jo je sam ustvaril. Plod ovito in obilno proizvajanje tehnologije — znanosti in iznajdb —» ga zmaguje ter dela pot k razde-ljevalni skupnosti na podlagi demokratičnega industrijskega unionizma. Doslej nas je kapitalistični sistem skušal držati proč .od znanosti in iznajdb. Ali tu je vojna, ki jim je dala večji zamah v njihnih zadržanih možnostih. Nova tehnologija potrebuje nov družabni* sestav, če hočemo, da se razvije do svoje popolnost L Industrijski unioni-zem z a eno s pospeševanjem gospodarske demokracije pa z zboljšavanjem družabnih razmer na podlagi socialističnih načel je eden velikih pomoč-kov, s katerimi se da predelati in zgnesti nova družba. Kaj so knjige? Med vsemi neživimi rečmi, ki jih ustvarja človek, so nam knjige najbližje, ker vsebujejo prav naše misli, naša stremljenja in prizadevanja, naše gneve, naše domišljije, našo vernost do resnice in naše neprestano nagnjenje k zmotam. Ali predvsem pa so nam podobne v svojem odvisnem opiranju na življenje. — Joseph Conrad. Knjige so za druščino najboljše prijateljice, v dvomih svetovalke, v potrtosti toldžnice, zaposlenemu človeku najboljše razvedrilo, blažilo brezdelne utrujenosti, duhu najboljša paša, priroden vrt in kališče nesmrtnosti. — Richard Whittlock. Knjige niso popolnoma mrtve stvari, nego imajo vir življenja v sebi in so tako žive kakor duša, iz katere izvirajo; da, one hranijo kakor v kaki steklenici najčistejšo učinkovitost in bistvenosf tistega živega uma, ki jih je zamislil. — Milton. Knjige so znoj in trud človeških možganov, sad duševnih naporov, umska kri, duševni sok, duša, bistvo človeškega življenja. Knjigarna tega lista ima lepo zalogo dobrih slovenskih in angleških knjig, kakor ste to lahko opazili v zadnji in tej njegovi številki na peti strani. Segajte pridno po njih! Kajti s tem koristite sebi in Proletarcu. . Kupujte dobre knjige in jih čitajte! PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ImUJ* Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druika, Chicago, lil. ♦ _ GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zsdinjenih državah sa celo leto $3.00; ta pol leto $1.75;; M «etrt leto f 1.0«. Lnosematvo: ta colo leto $8.10; ta pol leto $8.00. Vti rokopisi in oglasi morajo biti ▼ naiam uradu najposnaj« do pondeljka popoldne sa prioteitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor............ Business Manager. --------Frank Zai^s .Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States: Ona Ymr $3.00; Si« Months $1.76; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.60; Six Months $2.00. PROLETAREC IKWl S. Lawndale Avenue CHICAGO, ILL. TeUphon.: ROCKWELL 2864 Pomen Azije v sedanji vojni Poleg Evrope in Amerike je Aizija najvažnejša svetovna celina. Zato je ta del sveta tudi med najpomembnejšimi čini-telji sedanje svetovne borbe, ki se ima v nekaterih krogih za ljudsko vojno. Pri tem ni morda napačno, Če ae spomnimo, da so angleški, francoski in ameriški državniki držali z Belorusi v njihnem boju proti sovjetski vladi na Ruskem. V tej zavoženi politiki so pognale korenine političnih porazov, ki so jih doživeli angleški in ameriški državniki v raznih azijskih deželah. V sedanji vojni na Pacifiku se vojskujejo Združene države ameriške, Anglija, Kitajska in Holandska proti japonski nasilnosti na eni strani, & na drugi pa se azijski narodi skušajo otresti jprma svojih gospodarjev. Azijci na Malaji in holandskem otočju v vzhodni Indiji ae niso marali tepsti za svoje gospodarje, a ti pa jim niso dali priložnosti, da bi se borili za svojo lastno obrambo, ker so hoteli obdržati svojo oblast nad njimi. Ljudstvo v Burmi ni samo obrnilo hrbta Angležem, nego celo pomaga Japoncem v -boju proti njim; kajti Angleži niso samo podjarmili njihne dežele, nego tudi snedli svojo besedo ter kruto ravnali z burmskimi ljudmi »po zadnji tamošnji vstaji, ki je bila zatrta pred kakimi desetimi leti. Filipinci so se junaško borili ramo oib rami e Ameriko, ker jim je ta dokazala, da jim ne mara kratiti svobode. Kitajci se bojujejo z a eno iz Združenimi narodi, aili to pa ne mordA zato, ker bi imeli radi Ameriko ali Anglijo, nefco zato, i sila radi imeli na razpolago človeško silo, strategično lego in prirodne zaklade dežele Indije v svojih silnih naporih za zmago nad osiščem. Angleške zmage, ki so bile v tej vojni dobljene v Afriki, Siriji, Iraku in Perziji, eo bile mogoče le s pomočjo podpore iz Indije. Indija šteje skoro 400,000,000 ljudi — le malo manj kakor Sovjetska Rusija in tisti del Kitajske, ki je pod oblastjo genera-lissima čiang Kaj-šeka. V sedanji kritični uri se veča važnost Indije. Indija enači z ozirom na moč svoje človeške sile in svojih prirodnih zakladov oni Kitajske in Japonske skupaj. Tudi glede surovin in živi laikih zalog je važnost Indije vsega priznanja vredna in njen pomen kot oporišča, za zaialganje Kitajske, Rusije skozi Perzijski izaliv, Srednjega vzhoda (Perzije in Iraka) pa Bližnjega vzhoda vštevši Turčijo in Egipt se nikakor ne mote pretiravati. Zastran tega je sila važno za zavezniško stvar, da se Indija Obdrži na strani demokracij, ki se borijo proti naslinemu in barbarskemu fašizmu. To pa se da doseči morda edinole s posredovanjem ameriAke vlade. An«glija je že poskusila svojo srečo. Pa se je opekla, ker ji Indija ne eaupa. Brezdvomno pa se zanese na našo besedo. In ker je temu tako, bi bil uspeh našega posredovanja oagrotovljen in «pot v Indijo «aprta fašizmu. JOSKO OVEN: RAZGOVORI Sladka Mussoliat jeva tanje o rimskem cesarstvu »o »a popolnoma iajalovila. Laška deiela.je postala dekla Hitlerjevih muh in Mussoliai prjema poročilo, v katerem je rečeno, da je padlo na Balkanu v maju in junij« več kakor 58,000 laikih častnikov iif vojakov, kakor kaša gornja slika. ALI JE ALASKA A NAŠE OBRAMBE? Vrhovno poveljstvo naše vojske in mornarice je zelo zaskrbelo to, da se je Japonec ugne-zdil na Aleutskem otočju, pa je začelo naposled ume vati stra-teuNcno važnost Alaske, kakor jo je poudarjal pokojni general William D. Mitchell že pred leti. Sedaj luvidevajo naši vojaški krogi, kako velike vrednosti je Alaska za oporišče naše narodne obrambe in kot baza za izvajanje naše ofenzive proti Japoncem. Briljantni vojni napovedovalec general Mitchell je zaman skušal vzbuditi med ameriški-i mi vojaškimi krogi večje zanimanje za A laško v vojaškem smislu skoro pred desetimi leti. Se posebno je poudarjal, kako važna je Alaska z ozirom na zračno bojevanje. Nekemu kongresnemu odseku je dejal leta 1935. tole: "Alaska je najbolj centralno mesto v svetu zračnih sil in to je res z ozirom na Evropo, A-zijo ali Severno Ameriko; kajti v bodočnosti bo, mislim, imel v rokah svet tisti, ki bo ovlado-Val Alasko. Po mojem mnenju je ona najvažnejše strategično mesto na svetu." Leto dni pred tem je rekel Mitchell x neki reviji tole: "Zračna ofenziva proti Japoncem z Alaske bi bila lahko odločilna. To vedo Japonci presneto dobro in (znano jim je tudi to, da se mi prav čisto nič ne pripravljamo za kaj takega. Nas slepijo z mornaričnimi pripravami, ki pa bodo v resnici le na drugem mestu v primeri k zračno silo; kajti ta bo končno odločila borbo med vzhodom in zapadom. Skrivaj se pa Japonci pečajo z izpopolnjevanjem dalekosežnih bombnikov, ki jih bodo porabili v napadu na Ze-d in jene države." Mitchell je nekoč rekel, da je A laska Ahilova peta ameriške obrambe, ker je bila tako rekoč nezavarovana. Sele leta 1938. so jeli misliti na zjgradbo modemih mornaričnih in zračnih pomočkov. Sele pred par meseci se je pričela graditi cesta za prevažanje zalog in potrebščin tjaJcaj. Po določbah washingtonske omejitvene pogodbe, sklenjene 1. 1922., so bile nove utrdbe in mornarične baze na Aleutskem otočju prepovedane. Po potekiu tiste pogodbe se je pričelo preučevanje alaških obrahrb. Proti Preveč in premalo Oni dan «o nam prišle na uho sledeče besede: "Dan za dnem je v vseh slovenskih listih čitati veliko poročil o raznih «dogodkih v Jugoslaviji, samo v Proletarcu je opaziti le kaj malo takih stvari." Odgovor tiči v prvem delu navedenega stavka. Slovenski AmerikancI imajo pet dnevnikov — menda največ med narodnimi skupinami, ki izhajajo iz Jugoslavije — pa čeprav so najmanj številni med njimi. Vrh tega še 7xiržujejo nekaj tednikov, polmesečnifcov in mesečnikov, en letnik in par koledarjev. Največ poročil o nezaslišanem junaštvu jugoslovanskih borcev za osvobojenje prelepih slovermkih in drugih jugoslovanskih krajev pa za odrešenj« Slovencev, Hrvatov in Srbov izpod strašnega nacijskega in fašističnega jarma prihaja iz Jugoslovanskega informacijskega centra v New Yorku. Vsa tista poročila se dan za dnem pošiljajo v enaki obliki, v enaki biribirščini, zlasti kolikor se to tiče skladnje v naši lepi govorici, in v enaki količini vsem slovenskim listom brez izjeme. Ker so domala pri vseh naših časnikih uredniške moči iz umevnih razlogov daleko pre pičle, jim seveda tiste vesti kaj prav pridejo, četudi niso pisane v bogve kako lepi slovenščini. Vsi listi jih Objavljajo — skoraj do pičice enako, če čitaš kako tako poročilo v enem našem časniku, ki izhaja vsak dan ali vsaj petkrat na teden, ga lahko opaziš ftkoro isti dan v vseh ostalih štirih. A v nameček prežvekujejo vsa takšna pomočila Ae nekateri naši tedniki vsak teden enkrat, kolikor jih pač že more iti vanje. Tako m pogrevajo in premlevajo jugoslovanske vesti dan za dnem, teden za tednom, mesec za mesecem — v nepretrgani verigi. ♦ ' > * V^r Za vsak dnevnik posebej so tiste vesti morebiti sveže. Ali ko pride n. pr. sreda — na ta dan namreč izhaja Pvoletarec vsak teden — ima njegov urednik pred sabo cel kup zastarelih in najmanj že petkrat preml-etih poročil iz Jugoslovanskega informacijskega centra. Zato jih Proletarec priobčuje večinoma le v izčrpkih, a še to samo poredkoma in izjemoma. Jugoslovanski informacijski center bi nemara prav storil, Ce bi pošiljal vsem našim tednikom ali vsaj Proletarcu nekakšen kratek progM vseh zanimivih in važnih dogodkov, ki se ne-¡vosredno tičejo jugoslovanskega ljudstva — njegovih vžarov in bojev, njegovih dMavcev, delujočih na koristnih poljih človečke delavnosti. Toda vanj naj bi bili uključeni le taki dogodki, ki so res dogodki, a izključene pa vse takšne stvari, ki nam morda nripovedujejo, kako je ta ali oni minister kihnil ali pa kako «e je kakšna "visokost" počutila, ko se je slučajno kopala v kakšnem razJcošnem letovišču. Prav takšne in ulične robe je, kfckor se nam odi, vse preveč v listih poročMih na belem in rumenem papirju, a veliko premalo pa stvari, ki ustvarjajo zgodovino jugoslovanske dežele in predejo usodo nesrečnemu jugoslovanskemu narodu. koncu I. 1938. je poseben mor-narični odbor podal poročilo o alaški obrambi in šele 1. 1939. se je uvedel zelo obsežen program za mornarične zgradbe v Alaski. Mornarica Je priporočala veliko zračno oporišče na otoku Kodiaku na zapadni strani A-laškega zaliva in manjši opori-.VI pri Sitki in v černov.skem zalivu na Un a laski pa podmor-nični oporišči pri Kodiaku in Unalaslci. Dotlej je bila samo ena, prav slabo opremljena zračna baza pri Sitki in pomanjkljiva mornarična postaja pri Dutch Har!>orju na Unalaski. Med tem pa je bilo nekaj kritike glede izbranih mest za tiste baze. Nekateri strokovnjaki so trdili, da niso bila tista mesta pametno izbrana. Temu zatrjevanju pa tiisovorjajo arma-dnt in mornarični krogi, d asi pravijo poučeni častniki, da so alaške obrambe še daleč proč od tega, kar bi morale biti. če bi se pričelo grajenje tistih oporišč takoj po preteku washingtonske pogodbe z Japonci v smernicah, ki jih je na-svetoval Mitchell, bi se Japonci morda zdržali vojne, kakor priznavajo nekateri izvedenci. In če že, to ne. pa i>i sedaj Japonci vsaj ne imeli niti ped i ameriške zemlje tamkaj v svojih rokah. Kakor so se glasila washing-tonska poročila zadnjo soboto, ni sedaj na Aleutskih otokih reč kakor deset tisoč Japoncev. Obenem je rečeno v njih, da najbrž niso Japonci še zasedli Pribilovskega otočja na severu. Tole mi ne gre v glavo? Nerazumljivo mi je to, da se nekateri v teh resnih časih tako lahkcmiselno igrajo s naitm političnim "gibanjem'* stari domovini v pomoč. Mečejo ga is rok v roke kakor iofo. Resnega in smotrnega dela je treba, ne zoganja. Vprašanje druge fronte postaja silnejše z vsakim dnevom. Ali je Ruiija res tako o-samljena in obsojena na smrt? Kaj namerava Anglija s svojo vojsko, ki šteje kake tri ali štiri milijone mož in ki sedaj počiva že tri leta na Angleškem. Če je napad na evropski kontinent neizvedljiv sedaj fradi pomanjkanja ladij, — ali ga bo mar laže izvesti prihodnje leto, ko jih bo še manj? Ali obstaja m*Ml Rusijo In »zavezniki tajen dogovor, da se zakadijo v nemške čete ru&ke rezerve in hkrati udarijo zave^iki v evropsko celino, ko bodo Nemci dovolj globoko v notranjosti Sovjetske Rusije? To so vprašanja, ki jih slišimo in se tudi sami pečamo z njimi. , v Toda nekaj je kakor pribito. TimoŠenko se umika v polnem redu, med tem ko se njegove zadnje straže borijo do zadnjega, Da gre tu za vnaprej zamišljen načrt, nadalje da ni Hitler Ae v Kavkazu in da so pripravljene zadaj za Timošenko-vo armado rezerve, ki se zapravijo v boj, ko pride čas za to — to vemo. Ali čemu samo Rusija? To vprašanje po ostane še vedno nerešeno. Jugoslovanski četniki, ki jih podpira in oborožuje Rusija, so se že spet odlikovali. V treh bitkah so ipobili več kakor sedem tisoč fašistov ter jih obenem ujeli par tisoč. Sedaj se bl-jejo boji ne samo v Bosni in stari Srbiji, nego v celi Jugoslaviji. V Sloveniji so še posebno vroči boji od Kočevskih gozdov pa vse tja do Ljubljane. Jean Jaurès Dne 31. julija je minilo osemindvajset let, ko je umrl od mo-j rilčeve krogle eden največjih Francozov — socialistični voditelj Leoi^fean Jaurès. Jaz se ga dobro spominjam. Slišal sem njegove govore, ko sem bival v Parizu v času od 1909 do 1912. Jaurès je bil markantna oseba, širokih pleč, ne bas visoke postave s precej dolgo, črno, po asirsko pristriženo brado. V goforu, zanosu in ognjevitosti g*h mu ni bilo kmalu para. Poslušalce — bilo nas je na stotine iz devetnajstega in enoindvajsetega okrožja — je ne samo priklenil na-se, nego jih tudi kar prikoval klopi. Ta Voditelj je bil med govorniki edini, ki je v^zbornici lahko govoril po osem ur vzdr-žema tako, da ga je zbornica tudi poslušala, dasi ni tega storila nikdar pri nobenem drugem poslancu. Za časa moro-čke krize (1911) je v zbornici igovcril dvanajst ur brez prenehanja ; ali to govorjenje ni bilo, kakor pravimo v Amerjki, kak "filibuster", nego govor, ki ga je zbornica pazno poslušala, šla vase, se pomirila in vojna kriza je bila ublažena. Jean Jaurès je bil rojen leta 1859. v Castre8u na južnem Francoskem. Ko je dovršil svoje študije, je postal učitelj filozofije na toulouški univerzi. V letih 1885-89 je bil poslanec v francoskem parlamentu. Leta 1893. je bil zopet izvoljen ter portal vsled svojega jeklenega značaja in govorniškega talenta voditelj levice v zbornici. Odtlej naprej je bil neprenehoma v boju. L. 1904. je ustanovil tednik in ikasneje dnevnik "L' Humanité", čigar urednik je ostal do svoje smrti. Z njim je legla v grob zadnja velika osebnost; kajti Francija ni v povojni dobi pro-d ne ira I a nikogar, ki bi bil mogel zavzeti njegovo mesto. Gu-stave Iierve se je tetnevecil, ValliAnt je bil prestar, Andre Marty nezmožen in I^eon Blum pa estetik, pisatelj in filozof — tragična oseba v času, ki je bil usode» za Francijo. Eno glavnih očitanj, s katerimi so jga skušali njegovi nasprotniki grditi pred francosko javnoftjo, je bilo to, češ, da je nemčur. To pa še zlasti zato, ker je vladala med njim in nem-kimi. socialisti prijateljaJra vzajemnost. Nemški socialist Avgust Bebel je bil njagov prijatelj. Ko sem se 1. 1929, mudil v Parteu, sem obiskal kraje, koder sem pred leti delal. Ena tistih ulic je bila — Rue D'Allemagne (Nemška ulica). Bil sem nemalo iznenaden, ko sem tam zapazil novo ime: Avemue de Jean Jaures. Pariški mestni o-četje so bili od ljudskega pritiska prisiljeni dati Jauresovo Jme eni pariških ulic, pa so izbrali — nemško. Gibanje za tretjo delavsko zvezo NI zadosti, d* imamo v teh kritičnih časih namestu strnjenih del a v kih vrst kar dve delavski zvezi, in sicer A. F. of L. in t. I. O. Kajti baš sedaj sku-Mjo ustanoviti še tretjo iz ta-kozvanih neodvisnih unij, ki ne marajo spadati niti k tej, niti k oni. Don a Id F. Cameron iz Milwaukeeja pravi, da bo milijon članov, spadajočih k tistim neodvisnim unijam, ustanovil dne 2., 3. in 4. oktobra na svoji konvenciji v Chicagu novo delavsko unij^ko zvezo, ji dal ime ter določil njene smernic**. Kakšne bodo te in koliko bodo koristile že tako in tako razcepljenemu in razdvojenemu delavskemu gibanju, se lahko razume. Martin Dies piše knjigo Pravijo, da bo Martin Dies skoro dodelal svojo novo knjigo, ki se bo tiskala na stroške davkoplačevalcev v zvezni tiskarni in v kateri bo pisec po-jaiftiil vsa svoja odkritja zadnjih let. F. B. I. je zadnje čase porinil ubogega Martina s prvih strani, kar seve reveža strašno bol L Du iflgič pa mora tudi nekaj pokazati svojim volilcem in davkoplačevalcem za tisti "skromni bakšiš" v zneaku po sto deset tisoč dolarjev, ki mu jih je poklonil kongres za njegovo vohanje. Kakor pravijo, bo knjiga večinoma vsebovala odkritja nacijskih spletk in japonskega vohunstva. Martin ni bil še nikoli bogve kako tankovesten pri pri občevanju stvari, ki so jih že drugi pred njim odkrili. Baje pa ne bo priobčil reči in skrivnosti, za katere je njegov odbor potrat i 1 največ časa — menda 90 odstotkov — čiščenja komunistov in sopotnikov. Ruski relif Ni dosti novega. Ljudje so po veliki večini na ppčitnicah. Mnogi darujejo pri svojih društvih. Zahvaljujem se na tem mestu sodrugu Vidru in bratu Cainkarju za dobro delo pri nabiranju prispe v kov za ruski relif. Posebna zahvala igre tudi raznim društvenim tajnikom širom po deželi. Upam, da se bo to delo nadaljevalo. Proti jeseni, ko se odpre čas naših veselic, se bo lahko veliko napravilo za oboje — za ruski in jugoslovanski relif. Pevsko društvo "Prešeren" bo priredilo v i*oboto dne 19. septembra veliko veselico v Bergerjevi dvorani na 2653 S. Lawndale'Ave., Chicago. Ves prebitek pojde v sklad za jugoslovansko in rusko vojno po-mo£. Pevci in člani so se zavzeli za to, da dobijo pijačo in sploh vse zaslon^ — in tako tudi dvorano samo. Upam, da bomo napolnili Bergerjevo dvorano in njegov vrt. Prihodnjič bom priobči) daljši seznam prispevate!jev, pa upam, da bo skupna vsota da-le£ pre egala tristo dolarjev. Sodrugom pa kličem: Nadaljujte z delom! Dr. Maček v nemškem prisilnem taborišču London. — Dr. Vladimir ček, o katerem ni bilo po nje-\gyvi zavrnitvi nemške ponudbe, da bi bil njihovo orodje v Hrvatski, ničesar znanega, je po današnjih poročilih izaprt v nekem prisilnem tabori-V u v Nemčiji. Jugoslovanski ipres pravkar mimo s stokilomotrsko hitrostjo. Nič odgovora. Vod je moral biti prekinjen. Kaj vse to pomeni? BiH je pomislil. Pogledal je na uro: 22.14. Do kamna 439 bi moral dvajset minut pošteno teči. Okrog 22.36 prevozi ekspres tisto točko. Niti sekunde ni smel izgubiti. Vtaknil je v žep službeni samokres, vzel rdečo signalno luč in stekel po Progi. Bili je tekel za življenje štirih sto potnikov. Kajti ko je ob 22.22 brez sape pritekel do kamna 439, je videl, da so tračnice odmaknjene in telegrafski vod pretrgan. Tam nekje v daljavi je že opazil žaromete lokomotive; z žvižgajočo brzino se je bližal vlak po ravni progi. BiH se je pognal dalje. Morda ima še tri minute časa. Privil je rdečo luč in jo vihtel v teku. Prvi strel je presekal tišino. Drugi, tretji. Naslednji je zadel Billa v roko. Izpustil je svetilko, ki je padla na tla, se razibila in ugasnila. Brezumno je Bili strgal s sebe suknjič in srajco, polil oboje s petrolejem, ki je kapal iz razbite svetilke, in zažgal. Visoko je vihtel goreče cunje, in plamen je svetlo švignil v zrak. Tedaj Ig* je nekaj presunik), da se je sesedel. Mukoma se je zvlekel s tračnic in obležal ob progi. Strojevodji se je posrečilo u taviti vlak. Uradniki ekspre-?a so oboroženi poskakali iz vozov. Preiskali progo, našli Billa. izstrelili nekaj nabojev v temo, nato je kmalu vse potihnilo. Ko se je BiH zavedel, je podal poročilo. Povedal je o brzojavki. Tedaj je strojevodja Jef-frie Patworth, ki je poznal samo svoje delo, tiho rekel svojemu pomočniku: • 'Blees mi, ta človek menda ni pri pravi pameti. Se nikoli nisem slišal, da bi prihajale brzojavke iz žlebov." NACE MIHEVC: MATI I. Ni stara zgodba, ki jo bom povedal. Takrat, ko je listje padalo z dreves in ko so zavele prve hladne sape preko gora, ne je godila. Ljubim mir m samoto. Jesenski sprehodi so mi najljubše razvedrilo. Tako sem videl na nekem jesenskem sprehodu tole : Xad vrati starinske hiše v predmestju »o gnezdile lastovice. Več gnezd je bilo tam, vsa pra,/.na in zapuščena, zakaj njih krilati prebivalci so že odleteli na jug. Vsa so bila pra>-zna razen enega. Trije napol godni mladiči so rztegali vratove čez z blatom ometani domek in široko odpirali kljunčke. Preko ceJte so stali kostanji. Na enem izmed njih je čivkala stara ter vabila mladiče iz gnezda. Pa je niso razumeli, nobeden si ni upal z leteti k materi. Naposled je lastovičja mati hotela pomaigati nebogljeni deci z zgledom. Poletela je do gnezda in se takoj zopet vrnila na vejo porumenelega drevesa. In Ijtlej! Mladič se je opogumil, splezal na rob gnezd a, se čakajoč boječe oziral okoli sebe, nevajen, prezgodaj je poskusil leteti. Svojo dr znosit je plačal z življenjem. Strepetal je na tla, padel na trdo cesto in se ubil. Obupno čivkanje matere mu je z drevesa pelo posmrt- nico. Za prvim se je pognal drugi, še slabejši, nebogljenejši. Padel je z roba gnezda, še preden je razširil krilca, da bi zietel. Tudi ta se je ubil. Z drevesa na i*asprotni strani je odmevalo bolestno vreščanje. Nenadoma pa je utihnilo. V naslednjem hipu so izfrfotala krila stare lastovice ob gnezdu, kjer je soplo njeno poslednje dete. Trenutek, dva sta mirovala mati in mladič, kot bi se v nemih govorih sporazumela. Nato pa se je stara previdno spustila navzdol, za hip obstala na ce-ati, potem pa se zopet dvignila na drevo. Ali je hotela, naj jo mladič posnema? Toda komaj je sedla zopet na vejo, je ležal njen zadnji ljubljenec mrtev polctf svojih dveh bratcev. ' In tedaj se je zgodilo, česar nisem pričakoval. Brez glasu je ptica švignila kakor strela v počrneli zid hiše, kjer je gojila svoj nežni zarod. S prebito lobanjo je omahnila na tla in obležala mrtva. Tako je utešila svoj selitveni nagon in do obupa razžaJoščeno materinstvo. j Strnil sem ustnice in se o-zrl. Blizu mene je stala mlada ženska, pol gosposko oblečena. Nagovoril sem jo: "Ali ste opazovali?" "Ves čas, gospod." "Ali ste videli vse?" "Vse, gospod." "Vam je šlo do srca? Objokani se mi^ zdite." "Gospod, spremite me nekoliko korakov." V letih sem že, ne veš na koga naletiš "itd. Nerad spremljam tuje ženske. Vendar sem ae odločil, nejasna, tesna slutnja, je oživela v meni. Tako sva I šla. "Sama sva, gospod. Ne poznate me, nikoli me niste videli, nikoli več me morda ne bo-' ste. Ne morem drugače, nekomu se moram spovedati. Radi tega, kar sva pravkar videla. Domov sem namenjena. Do tam, kjer so poginile lastovice, ¡ je bila moja pot težka, kakor bi šla v smrt. * Hotela sem postati — morilka. Ne glejte me, poslušajte do konca. Moja zarodba je zgodba onečaščene-ga dekleta, nezakonske matere. Ne vem, kje je oče mojega deteta. Zapustil je mene in o-troka, ki je star tri mesece, in se izgubil kaj vem kam. Brez službe sem, brez sredstev, v podstrešju stanujem, iz stanovanja me mečejo. Sklenila sem, da zadavim nesrečni plod nesrečne Ipubezni in si nato še .-«ama vzamem življenje. To uro bi še imelo zgoditi, drugega izhoda nisem našla. Pa sem videla ljubezen lastovice, ki je šele tedaj šla v smrt, ko ji njen zarod ni mogel slediti v življenje in je poginila zadnja. Zadnja naj poginem tudi jaz, toda moje dete mora živeti, dokler ga ne bo ubilo življenje, to grenko življenje." "Kaj torej nameravate?" "Živeti in se uriti v trpljenju." "Rešeni ste in ni mi žal, da sem vas spremil." Molče sem ji segel v roko ki se vrnil. Ona pa je odhitela da» Ije, skoraj tekla je, da čimprej objame z'ljubečimi rokami svo-jegk otroka. 'Imn I a ftatfr m- t mff j^m^älr ' wPjáé Jm': s » • t* ' * ñ «i- í ■ ■ i f Mf f / I : S 11 m Á Na goraji »lilu »o mladi kitajski letalci, ki predstav Ijajo nezlomljivega duha kitajske republike. Malo več kakor pet let se Kitajska še otepa in otresa japonske nasilnosti in kiutosti kljub vsem silnim leikočam in navzlic veliki japonski premoči v njoitvu i« orožju. • Kako se pomladimo? ter vidno živahnostjo v vedenju in pri hoji, v kretnjah in besedah. Neki petdesetletni Holandec, ki »e je dolgo mudil v Indiji in ga je to tako izmučilo, da se je že sam mislil usmrtiti, je prijel Kaj je starost? Počasno in namenjena že za klavnico, so propresivno^slabenje življenj- po teh injekcijah zopet upo-ske energije, ki je začetek na- rabljali za delo. TZ^Tj^l^ !>ri ,judeh iste na P"*led k drju. Jaworskerrju. ZZ^i SIVm deŽTle frp^memb«.* Izmučeni, Fizična in duševna utrujen^, P,rJ P®*™01™ •ZRoai, in ^mogij m čutijo Iftfe spomin, nemirnost, preb- il* SCLVL^ pomlajeni. Zaspanost po jedi, lika nervoznost, srčni napadi ko starost, v kateri navzlic dol- utrujeno* in nevrastenija izgi- Z' ii ,m* ^ nejo. Napetost žil dovodnic se ohrani trdno zdravje m vedre- 8tabihzira. Spanje M * vra_ ,fVUi!'Jl!nrski podpredsednik M. Krek je dejal, da ni mogla njegova vlada zvedeti, koliko ljudi je bilo v tistih 16 slovenskih Lidicah. Po njegovi izjavi so naciji pred kratkim izgnali 160,000 Slovencev, »med katerimi so bili najznamenitejši znanstveniki, učitelji in zdravniki, na Poljsko, v Srbijo in rva Hrvaško po-če se hočejo*izvesti v orga- tem, ko so ustrelili 1,064 talcev nizmu znatne izpremembe, je|v Mariboru in na Bledu, veliko važnejša od količine krvi njena kakovost. Kri mora bor vojnih ¡pomožnih skladov z Josephom E. Davicsom na čelu. Ta odbor ima obsežno oblast za nadzorovanj* zastopstev, ki nabirajo prispevke za dobrodelne vojne sklade za doma in za v tujino. Davies je bil poprej naš veleposlanik v Rusiji in Belgiji ter je spisal sila popularno knjigo "Mission to Moscow". Skoro en milijon kositrnih kant, ki tehtajo približno 105 ton, so nabrali v območju me- bfti popolnoma zdrava, ljudje pa, katerim se vzame, se poprej strogo in natančno preiščejo in analizirajo. Na ta način, ki ne prizadene nobene izpremembe v vsakdanjem življenju in ki je tako pffeiprost, je dr. Jawomki pomlajeval tudi živali. Koza, stara 15 let, se je po enomesečnem zdravljenju obna/vila in imela V delu Slovenije, ki je pod *** Ch/icaga od 16. julija sem, Italijani, je bilo 130,000 mo- k« »e je pričelo to pobiranje. ških odpeljanih v prisilna taborišča, 410 talcev umorjenih in 42 vau po žganih v zadnjem času. • Takega barbarstva niti Turki niso uganjali, ko so ropali po slovenskem ozemlju, in zdi se', da je kristjana k a vera še poslabšala človeka. Zdaj so si vsi trije elementi, kozlička, ki ga je sama dojila ki so sestavljali jugoslovansko kakor vsaka mlada kota. šest- kraljevino, enaOci c ozirorn na Državni izvrševalni odbor Ameriške delavske stranke je dne 27. julija odobril kandidaturo zveznega senatorja Jamesa M. Mead a za demokratsko nominacijo *za governerja. Meada je odobril tudi predsednik Roosevelt, med tem ko se ogreva James A. Farley, ki je bil poprej generalni poAtar, za Johna J. Bennetta. Farley trdi, da se bo večina demokrat- na jstletna paica. ki so jo že na- vprašanje jugoslovanskih Kviz- Bke konvencije, ki se snide ta meravali dtati konjedercu, je lin*™'- mesec, izrekla tudi za Bennet- vnovič oživel«, dobila slast in Kakor poroča "Slovenski ta. V New Yorku postavljajo prejšnjo tivahnost. Dva konja, list", ki izhaja v Buenos Airesu, konvencije političnih strank kandidate za državno postavo-duijo in administracijo. Na Romunskem so na novem pogonu za saboterji v Bukarešti prijeli 235 oseb ter jih deloma poslali v prisilna taborišča, deloma pa i »m naložili hišni zapor. Amerikanec ne sme biti izbran za vrhovnega poveljnika druge fronte. Tako je rečeno v •uvodniku na prvi strani lista "The Daily Mirror", ki izhaja v Londonu na Angleškem. List podpira svoje mnenje s temile besedami: "Sposobnost ameriških voditeljev, pa naj je še tako velika, ee še ni preskusila izven izpitne dvorane." V nadaljnjih stavkih itzpodbija manjJInsko mnenje v tej deželi, češ, da niso angleški generali sposobni za to, da bi poveljevali zavezniški arojski. Dlakocepstvo je najti povsod, tu in na Angleškem. Vojskam naj poveljujejo najsposobnejši poveljniki, pa naj so to angleški, ameriški, kitajski ali pa ru.ski. Pred 28 leti Dne 1. avgusta je minilo osemindvajset let, ko je Nemčija napovedala Rusiji vojno ter s tem sprožila celo vrsto do-ipodkov, ki so izpremenili spor med Avstrijo ki Srbijo v svetovni spopad. Avstrija je začela vojno s Srbijo dva dni prej, t. j. dne 28. junija, 1914, radi prepira, ki se je izcimil iz umora avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Rusija je izjavila, da ji ne more biti vseeno, če je Srbija napadena, pa je mobilizirala svoje čete na svoji vzhodni meji ob Avstriji in Nemčiji ter se obrnila zaeno z Anglijo in Frahcijo do Nemčije, naj pregovori svojo avstrijsko zaveznico k temu, da bi predložila tisti spor haškemu sodišču v razsojo in mirno poravnanje. Nemčija pa ni marala ničesar sliAati o tem. Pač pa je poslala Rusiji ultimatum ter zahtevala v njem, naj razpusti svojo vojeko. Nato ji je napovedala vojno dne 1. avgusta tisto leto. V treh sledečih dneh, ki so pretresli ves svet, so sledile tele vojne napovedi: Dne 3. avgusta. — Nemčija je napovedala vojno Franciji ter poslala Belgiji ultimatum, v katerem je zahtevala, naj dovolijo Belgijci nemškim četam prehod skozi svojo deželo. Belgijska vlada je zavrnila tisto nemško zahtevo. Dne 4. avgusta. — Nemčija je napovedala Belgiji 'vojno. Anglija je pote*gnila z Belgijo ter napovedala vojno Nemtiji. Francija je priznala vojno stanje z Nemčijo in pričelo se je strašansko klanje, ki se je končalo z nemškim porazom in zavezniško zmago. STRAH PRED DRUGO FRONTO SE VIDNO POJAVLJA MED NACIJI (Nadaljevanje s 1. strani.) po "verboten" (prepovedan). Iz tega roganja in posmehovanja se reži strah pred drugo fronto; kajti z njo bi se zmanjšal nacijski pritisk na ruskem bojišču in nacijska krdela bi prišla med dva veland Pass je 11,992 čevljev nad morjem, torej nad 5,000 čevljev višji kot Denver. Vzdrževanje te ceste med Silver Plumom in Dillonom stane zvezno vlado visoke vsote. Sneg in nalivi jo razdirajo, vrh tega so taki klanci kvarni avtom in bušom, požge se mno(go gasolina in tudi nesreče se dogajajo vzlic pa-znosti voznikov. Pa se je vlada odloČila, da bo pot preko teh tfora in strmin opustila in jo speljala skozi tunel, ki ga gradi že precej časa. To bo vso cesto skrajšalo za mnogo milj in pospešilo promet, kakor ga je v tem kraju za železniški promet Moffat tunel. ..V Glenwood Springsu (Colo.) letos ni tako Živahno kakor prejšnja leta. Fantje so v armadi in dekleta pa brez njih nimajo zabave. V toplicah vidite večinoma Ženske z otroci in pà moške, ki prihajajo v nje, da se bi iznebili revmatizma. Imoviti starejši ljudje pa prihajajo sem na "oddih". V krizi leta 1907-08 sem doibil tu blizu delo v predoru, v katerega so napeljali del reke in zgradili elektrarno. Od tu naprej so na* podili v tovorne vlake, kajti na tisoče ljudi je ta-lirat prihajalo iskat dela v tisti tunel. Tudi moj vlak, s kate,-rim sem se takrat odpeljal iz Glenwood Sprir^sa, .te imel vagone brez oken. Topšem v mali koči tik rek« Colorado. Mimo je proga železnice Rio Grande. Samo trije potniški vlaki na dan vozijo tfkozi Glenwood Springs v vv*a-ko stran (iz Denverja v Salt Lake City in obratno), Tovornih vlakov pa ni šlo po tej progi, ki je bMžnjica *kozi Colorado in Utah med Pacifikom in vzhodom, še nikoli toliko kakor sedaj. Promet na nji je 66 odstotkov večji kakor je bil leta 1917» ko je dosegel vrhunec. Danes zjutraj sem stal ob progi in gledal dolg vlak — nad 60 vagonov — ki st4 ** vlekli dve lokomotivi. Na vsakem vagonu je bil na več krajih napis v čtnem in belem: "Nevarno! Ne kadite v bližini! Razstreliva!" Iti na okrog ducat vagonih Je bil enAk napis in pod njim še posebej: "Strupeni plini!" Kadar tovor te vrste doseže Japonce, jim ni prijetno,* Big Tony se je oglasil Oakland, Calif. — Dolžnost me veže, da se spet oglasim v našem delavskem listu Prole-tarcu. Kajti povedati moram li-stovim čitateljem in čitateljicam da še niso Japonci poslali Big Tonyja in njegove soproge v krtovo deželo. V Proletan u št. 1813 sem poročal, kako je moja soproga padla po stopnicah ter si pri tej nesreči zlomila nogo pod kolenom. In temu, da je nas zadela tako huda nesreča, so bili krivi Japonci, sem rekel. Tako je tudi bilo. Dne 5. maja je nekdo o pol desetih zvečer naznanil, da se bližajo našemu Pacifiku sovražna letala. Po radiu in s sirenami smo bili pozvani, naj bomo pripravljeni za napad. Naša mama pripisuje vso krivdo Japoncem ter pravi: "Jatponci so krivi, da sem si nogo zlomila." še tisti »večer so jo odpeljali v bolnišnico, kjer je morala ostati 9 tednov nestrpno čakajre dneva, ko se znebi bolniške postelje, v kateri je nepremično ležala 9 tednov. Tako ležati toliko časa, imeti nogo na vrvk i m težo, da ji vleče nogo navtzdol, ni nobena šala. Dne 8. julija so jo pripeljali z ambulančnim vozom domov. Za njo in mene je bil to zelo vesel dan. Ona se je znebila vrvice, s katero je bila priklenjena k postelji, Tone pa pečlarije. Dobili >mo deklo v hišo, da streže naši mami in kuha za oba. Zdravnik je odredil, da mora mpja soproga ostati v postelji še mesec dni. Potem se bo pa zopet učila hodit. Ker ima sladkorno bolezen, se ji noga celi bolj počasi. Korajžna je, pa se vedno šali ter govori takole: "Se ko sem bila stara komaj leto dni, sem se naučila hodit. In pred dvema letoma zopet. Bila sem 17 mesecev v postelji. Zdravniki so mi rekli, da ne bom več hodila. Pa sem vse prevarala." Vidite, taka je moja žena. Ima kofajžo in kcrajža velja, pravijo. Upamo vsi, da jo nekoč v bližnji bodočnosti, ko se vrnem z dela domov, dobim zopet pri njenih poslih v kuhinji. Med njenim devettedenskim bivanjem v bolnišnici jo je neprestano obiskovalo veliko Število prijateljev in prijateljic, a podpisani pa jo je obiskal vsak dan. Prejela je tudi veliko pisem in sočutnih kartic od prijateljev in znancev iz vseh kotov Amerike. Dobila je kartico tudi od neznane ji prijateljice, ki ji piše sledeče vrstice: "Drafra, neznana mi sodružica. — čitala sem, da Vas je zopet nesreča loži'a na bolniško posteljo, odite trdna in imejte upanje v okrevanje; saj še prišlo zdravje. Iskreno Vas pozdravlja Frances Vreček, članica kluba št. t, Chicago, lil* Hvala, Frances. Ostali nama boste za vedno v spominu, če bom še kdaj šofiral po Ameriki, se bom skušal osebno seznaniti z Vami. Žena je prejela tudi pismo iz Clevelanda od naše dobre prijateljice Mrs. Zkverl. V pismu je bila cela vrsta podpisov neznanih sodružic. Je res tako, kakor je enkrat zapisal moj prijatelj Tone Tettoovec v svoji koloni: Prijetno je biti med prijatelji. Pa še prijetneje je, če se te prijatelji spomnijč, kadar si v bolniški postelji. Naša mama se vsem prav lepo zahvaljuje za kartice in obiske v bolnišnici. Takisto tudi hči in sinovi, njihne žene in pa podpisani. Tudi mi imamo sina pri vojakih v državi Arkansasu; njegov naslov se glasi: Corp. Frank Tomsic, Co. "A." 56th Q. M. Regt. Camp Chaffee, Ark. Obvestili smo ga o nesreči, ker se imata z mamo neznansko rada. Nemudoma je je priglasil za dopust, ki ga je tudi dobil brez vsakršnega odlašanja. In ko nam je telegrafično sporočil, da se vidimo dne 6, junija, nas je vse veselo iznenadil. Se bolj pa je presenetil svojo mater, ko jo je druigi dan obiskal v bolnišnici. Saj ga ni niti najmanj pričakovala. Bil je to žalosten In vesel prizor obenem. Doma je bil 4 dni, nato pa se spet odpeljal nazaj v svojo vojašnico s svojim avtom. Tisti dan kar nisem mogel na delo, pa nisem molgrel. Bilo mi je težko in hudo pri srcu, ko je odšel. Saj ne vem, če ga bom videl še kdaj. Komaj sem se malo potolažil, pa že prejmem telegram iz Clevelanda, da se je moj bratranec Joe Spendal tako nesrečno poškodoval v avtomobilski nesreči dne 14. junija, da je dve uri po nesreči podlegel poškodbam. čigava je bila krivda, poročilo ne pove. Pred par leti je bil pri meni na obisku. Tedaj je voo.il senrin nazaj brez vsake nezgode. Po poklicu je bil mizar. Bil je priden delavec in tudi naprednega mišljenja. Zapustil nas Je še veliko premlad. Star je bil 45 let; rojen je bil v Dragi pri Zatsčni In Jk) domače se mu je reklo Tl-Čkov, a v Clevelandu so mu re-kili menda ravno zato Tiček. Pri njem *va bila z Ženo na stanovali ju lani, ko sva m mu lila v Clevelandu na obisku. Poslovila sva se od njega nevede, da je bilo to zadnje slovo. Naj v miru počiva v hladnem grobu! Tako je, cenjfcni prijatelji moji po šiml Ameriki. NIČ kaj prida ni na tem puklaptem svetu. Žena v bolnišnici, sin pri vojakih in v nameček pa še žalostna novica iz Wevelaihda. No, pa vse se premaga. Samo dobre volje je treba. Saj plavijo, da se živemu človeku pripeti marsikaj, mrtvemu pa jama. Kljub vsem tem rieprijetndatim in slabim novicam sva mama in jaz še vedno korajttia. . H koncu pa še poizivljem zastopnike našega Proletarca, Barbič drami zaspance Cleveland, O. — Mrs. Theresa Vene me je še pred meseci opozorila na to, da še vedno dolguje zaostalo naročnino za Proletarca. No, čemu bi se jaz vtikaval v delovanje drugih, sem mislil, ko pa ima Zveza precej agilnih sodrugov, kakor se radi razigtašajo. Pa ker le ni bilo nikogar, da bi pobral tisto naročnino, sem to storil jaz. Saj vem, da ima Proletarec težak boj za obstanek, ker je delavski list. Zdi se mi, da so nekateri delavni za socializem in Proletarca samo takrat, kadar upajo splezati navzgor z imenom so-%dru(g. če pa ne flrre gor po njih-ni Želji ali če se jim ponudi kaj boljšega za sedalo, potem takoj pozabijo, čemu so hoteli vapenjače, da bi šli kvišku. In tako gre, pa naj reče kdo, kar hoče. Mi poznamo tiče po njih I perju že leta in leta, ne da bi | bili pri tem veliki zastopniki. Je pač Čudno, da ni v teh velikih delavskih razmerah, ki nudijo delavcem dobre čase, nič slišati o tem, kako napreduje naš socializem v nekdanjem starem Collinwoodu. Kaj se je pa iz&odilo s preroki, ki so pravili na svojih predavanjih, kaj vse se bo storilo? Ali jih je izvolitev demokratskega političnega rojaka tako nazarensko oplazila z navdušenjem, da se jinyzdi nadaljnje delovanje za prizadevanje nekdanjih borite-ljev neumestno? Ali morda mislijo, da je prišel čas, ko naj se vse neha in gremo nazaj v preteklost, a starokopitneži pa vodijo po evoje naprej? Vse kaže, da bo že temu tako. Kajti radi sloge in ljubega bratskega miru prepuščamo vse njim, da nas pogoltnejo po svoje, l^akor je že njih stara navada. Pred nami je tudi vprašanje: Kaj se je zgodilo s tistimi starimi boritelji v "Windy Cityju"? To nekaterim nikakor ne gre v glavo, če naši metropol-čani zapuščajo napredne vrste, ni to nič novega za napredni element. Ampak človek pa se mora Čuditi jn vprašati, kje je neki tista bojevita čikaga in počemu se publikacija tinte či-kaye tako spremilija? Ker imamo pomožno akcijo, se mnogi rojaki, zlasti pa še člani S«NPJ ¿/sprašujejo, zakaj nismo mi tega sami vzeli v svoje roke ter pričeli delovati kot največja postojanka. In če je treba reševati kako politično vprašanje, zakaj prepuščamo to drugim, ki bodo potem peli sebi slavoepeve ter se na vsa usta bahali, kaj vse so storili za narod. Mi, ki smo napredni, pa bomo prišli v ozadje. Da, mi smo narodni vsaj po veliki večini. Saj se nismo bali boja za ime SNPJ, da je ostalo, kar je bilo že od ustanovitve sem. Sedaj se pa porivamo v ozadje. Ali mar nismo čudni ljudje? Da, smo. Pri nas v metrppoli se oznanja, da bo Ameriško jugoslovansko udruženje sklicalo za dan 9. avlgusta ogromno narodno zborovanje. To oglašata uredniški pomočnik "Ameriške Domovine" Marijan Urbančič in Jožko Penko, ki je zastopnik A. D. in »političen agitator naše dične metfopolske demokratske stranke, katera nam je dala sina za župana m Johna Lokar-ja. za namestnika, da se lahko intervjuva v mestni hiši za politično službo kakega "watchman a" so much per hour. To bo ogromna manifestacija. Na njej bo tudi nepovabljen govornik Martin L. Sweeney, proti kateremu nastopa cleve-landsko meščansko časopisje sedaj, ko se poteguje za ponovno izvolitev v kongresno zbornico, ker ga imajo za pristaša ali zagovornika hitlerizma pa nasprotnika obrambe svoje lastne dežele Amerike. Sam prejšnji občinski svetni4c John M. Novak ga označuje kot demokrat za "a cheap imitator of fhe number 1 Nazi". In tu so ljudje, ki bodo reševali primorske Slovence. Eni so za to, da se povabi Sweeney, drugi pa za to, da se ne. In vendar so vsi demokrat je. In kaj dela naša napredna skupina, kaj naša čikaga? Spijo vsi skupaj. O da bi nas mo-fcel gledati naš Iran Cankar doli z neba! Kako bi se začudil! Gotovo bi se razjokal od same žalosti ter za k lic al kakor oni s križa: "Odpustite jim, saj ne vedo, kaj delajo!" In amen. Frank Barbič. Ako s Proletarcem soglašate, izrecite mu priznanje s pridobitvijo novega naročnika. iiianiiiiiaiialifeiiiiiiain 5 Prva »^venska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, 4 m Ciceru in Berwynu. ■ : Parkview Laundry Co- \ J FRANK GRILL in JOSEPH KOZ DRI Nt lastnika ¡J ■ Fina pi »strežba — Cene smerne — Delo jamčeno ■ ■ Telefoni: G.VNAL 7172—7173 ■ l 1717-1731 W. 21.1 Street CHICAGO, ILL. B ^ tfVMIH í^* i 4 » i . k , ¿ --------i . . ........ DRŽAVLJANSKI PRIROčNIK •et**»* nova knjižica, ki daje poljudna navodila, kako postati AMERIŠKI DRŽAVLJAN. Poleg vprašanj, ,ki jih navadno T sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica I še v H. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedmjenih ' držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neod-visneeti, Ustavo Zedinjenih držav, Lincolnov govor v Vi*ttys-bu»hgu, Predisedniki Zedinjenih držav in Poedine države. Cena knjižici je samo 50 centov a poštnino vred. Naročila sprejema: * , KNJIGARNA PROLETAREC 2301 South Lawndale Ave.t CHICAGO, ILL. ................................................ ZA LIČNE TISKOVINE * VSEH VRST PO ZMERNIM ČENAt\ SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKo TISKARNO I Adria Printing Co. i [ 1038 N. HAI.S1ED STREET. OHCAGO, H i. d TJ. MOHAWK «707 PROLETAREC Sfc TISKA PRI NAS Torišča dejanskega odpora v Jugoslaviji V Jugoslaviji je sedaj deset glavnih torišč dejanskega odpora proti Hitlerju in Museoli- nije le redkokdaj poprej kil j sliftal. Preko severnega Atlanskefca morja imamo proti vzhodu ariteri-ško vojsko v Novi Fundlandiji, ki je del Kanade, potem v Grenlandiji, ki je danska po- sest, nadalje v severni Irski iA na Angleškem. boli v Karibskem morju in ob vzhodni obali Floride je m nego angleških otokov, na katerih so nastanjene dobršne posadke. Izmed teh otokov naj navedemo Bermudo, Bahamske otoke in otdčca AhtifufW*aV»e v Koralskem -orju. a sa •• *sl reéilí. K« »a kili aa dopu.tu. sa se pridruiill »vaj«*»,. eiotu Ctar.ncu, ki j« to* v mornarici. Od le*. prati Clarence (oie), Bruce Gilbert Allen, Myrfce, Ray i« Clarence (»laevl). PUeje se Patten. American Outpost. By Upton Sinclair. A book of rtminis- cences, (cloth) ....................$1.50 ABC of Parliamentary Law. A brief handbook on rules of order for mef?tin#s adapted to the needs of labor groups, By Augunt Claessen? ............ .25 American Communism, (James Oneal.) A history of the origin snd development of th*» American Communist movement, (cloth) ........................ 1.25 America'« Way Out. (Norman Thomas.) A program for Democracy. (Cloth) ......-........... 2.00 Anarchism aad Socialism, (Geo. Plechanoff), (cloth)................60 Ancient Society, (Lewis H. Morgan.) Researches in the lhres of human progress from Savagery through Barbarism to Civilisation, (cloth).......... 1.16 Bra«« Check, By Upton Sinclair, A study of American journalism, (cloth)...................... 1.00 Bet woo« Two World«, A New Novel by Upton Sinclair, 869 pages, (cloth)............... 2.60 Cradle of Life. The story of one-man's beginning. A Novel by Louis Adkmic? (cloth).......... 2.60 Cry for Justice. An anthology of the literature of social protest. * By Upton Sinclair, (cloth) .................................... 150 "Dek«, His Aatkorised Life aad Letter«," (David Kars- ner), (cloth) ...........................75 Dek« aad tke War. His Canton Speech, his trial and imprisonment .................................... Engli«k-Slovene Reader, By Dr. F. J. Kem, (cloth)................ 2.00 Cad of the World, (Dr. M. Wilhelm Boelsche), (cloth).. .60 Evelation of Property from Savagery to Cietlisation, by Paul Lafargue, (cloth)...........60 Etkics aad tke Materialist Con-coption of History, By Karl KauteWy, (cloth)...................60 From Many Land«. By Louis Adamic. One of the greatest stories under the sun, the story of the coming and the meeting of scores of different people«, in so brief a period, on the vaat and beautiful Am erics n continent, (cloth) 3.60 Grandsons, The Story of a man's love for his country and his search for the American Weal. A Novel by Louis Adamic, (cloth)..................... 2.60 Goslings. A study of the American schools. By Upton Sinclair, (cloth)............................ 1.60 Hundred Per Coat. By Upton Sinclair. A story of a patriot, (cloth)............................... 1.60 Jimmie Higgins. By Upton Sin-clair. A novel of the World War 11*14-18, (cloth) ........... 1.60 Jenglo, A novel of the Chicago stockyard, by Upton Sinclair, > (cloth) ....................— 160 Karl Mar* Biographical Memoirs by Wilhelm Liebknecht, (cloth) .................................60 kin* Ceal. A novel dealing with the strike of Colorado Coal Miners, 191«-14, By Upton Sinclair, (cloth)v.„.................. 1.60 Law af Biogenesis. By J. Howard Moore, (cloth) ....................... .60 Ufa aad Doatks A Study in Biology. By Dr. E. Tskh-mann, (cloth) .60 My America. 1928-19»«, By Louis Adamic (cloth) ........... 3.76 Money Ckangers. By Upton Sinclair. A novel of Wail Street and the panic of 1907, (cloth) ......... ....................... 150 Mammonart. An essay in economic interpretation. By Upton Sinclair, (cloth)............. 2.00 Mountain City. A nov) by Upton Sinclair, (cloth).............1.50 No Pasaraa, A Story of the , Battle of Madrid by t Upton Sinclair........«..............................25 Oil. A picture of the oil industry in Southern Califsrnia and taking in the workl-atruggle. By Uoiton Sinclair, (cloth)..,. 1.50 ' Profits of Religion, A study of supernaturalism as a source of income and a shield to pri-vilejre. By Upton Sinclair, (cloth) ................................ 160 Physician in tke House, For Family and Individual Consultation. By J. H. Greer, M. D., (cloth) .............................. 1.50 Republic of Plato, By Alexander Kerr (LITT. D.), (cloth)...... 1.50 Roman Holiday, (Upton Sinclair.) America since the World War—the Roman republic; after fchç destruction of Carthage—how much alike v^ere they? (cloth) ................ 1.60 Rokert's Rules of Order. Revised,. By Henry M. Robert, (cloth) .................................... 1.60 Struggle Between Science and Superstition, (A. M. Lewis), (cleth) ....................................60 Science and Revolution. (Ernest Untermann,) (cloth)...... .60 Social Evil, It's Cause, Effects and Cure, By J. H. Greer, M. D. (paper)—................-........40 The Social Revolution, (Karl Kautsky,) (cloth) ....................60 Two Way • Passage, By Louis Adamic, (cloth) ................... 2.50 World's End. A novel by Upton Sinclair, (cloth) ................. 2.60 They Call Me Carpenter, (Upton Sinclair.) A tale of the Second Coming, (paper).........76 Tke Wet Parade. (Upton Sinclair.) A full-length novel dealing with liquor drinking and the liquor traffic In the United States during the past thirty years, (cloth).............. 1.60 Trinity ef Plunder. A cheerful slsm at rent, interest and profit. By August Claessens .25 Vital Problems in Social Evolution. By A. M. Lewis, v'cloth) .....................................60 Walls and Bars, (Eugene V. Debs.) Th« story of Dsb's life in prison, (cloth).........»... 1.25 Workers in American History. By James Oneal.......................25 Witckcraft Trial In Moscow. By Friedrich Adler____________________ .10 Yerney's Justice (Ivan Can-kar.) Translated by Loi^is Adamic. A faithful, stirring piece of realistic fiction by the msn who is considered the greatest writer Jugoslavia has produced, (cloth).....»............. .60 Četniški boji v Hercegovini Kakor se poroča iz Švice, je bilo dne 24. julija izdano posebno uradno poročilo iz glavnega stana Draže Mihajloviča, da so četniki začeli veliko ofenzivo v Hercegovini proti postojankam, ki sb v rokah t>siščnih čet. Po vroči bitki je četnikom padel kraj Ljubusk! in velik vojni plen v roke. Zasegli ro tudi 1,200 osilinih ujetnikov. četniJko bojevanje se je v Hercegovini zadnje dni tako poostrilo, da so morali Nemci poslati svoje čete z letali in tež- , kim topništvom Lahom na po- »MMI 114*4 »»»»M ORDER PROM PROLETAREC 2301 So. Lpwndole Ave., Chicago, Illinois, PRISTOPAJTE K \\ ; SLOVENSKI NARODNI !! ; PODPORNI JEDNOTI 1! ! NAROČIT F, SI DNEVNIK | "PltOSVETA" i: » Stene se celo leto $6.00, ' ) ! pol leta $3.00, > \ Ustansvljajte nova društva. '> • Deset članov(ic) je treba ta 1 | ! novo društvo. Naslov za list in ' ' ' za tajnišivo je: \ \ | < » | 2657 S. Lawndale Ava. | * CHICAGO, ILL. 1: MMIMMIMtlMUMMMi Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th Street Tel. Crawford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. (Except Wed. and Sun.) 6:30 to 8:30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Res. 2219 So. Ridfeway Ave. Tel. Crawford 8440 If ae answer — Cs| Austin 8700 BARETINCIC & SON i POGREBNI ZAVOD i Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. • M»MMMIMMM4 POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaia WGES, ,1360 kilocycles. Vodi jo George Morrhaiv ..............»»t A Yugoslav We<*iy Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION COOPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1821. PublUhod Weekly at 2301 9«. Lew-dele Ave. CHICAGO, ILL., August 5, 1942. VOL. XXXVIL THE OLD DEAL LOOKS TO 1944 We have seldom encountered anything more revealing than the outburst of editorial hypocricy which followed Senator Mead's decision to seek, with the President's blessing, the gu-bernational nomination in the New York Democratic primaries. Solemn lectures were read to Mr. Roosevelt about the wickedness of "politics as usual." His only business, he was told, was to get on with running the war, letting the political chips fall where they would. Clearly somebody's plans had been seriously upse< by Mr. Roosevelt's action. In their eagerness to censure the President, the anti New Heal editorial writers and columnist chose to overlook the fact that he is not only Chief Executive but head of his party. Our own criticism of Mr. Roosevelt is that he has been wrong to pretend he had no vital interest in the New York elections and that he ought not to have waited for the eleventh hour before coming into the open. Under our democratic system poJitics are ihfe legitimate means of making ideas effective, and since Mr. Roosevelt's ideas are shared by vast numbers of his fellow-citizens he has not only a right but a duty to attempt- to implement them. Everyone knows that the contest in New York is not primarily between Mead and Bennett olitics as usual and have hatched out a very pretty plot providing them with a two-way bet Their Republican wing, without consulting the wishes of Wendell Wiilkie, titular party leader, has little Tom Dewey lined1 up as its candidate for the New York governorship—a safe man, willing to take orders from Herbert Hoover and Roy Howard and to accept West-brook Pegler as unofficial publicity agent. On the Democratic side Mr. Farley, no doubt in consultation with the Southern Democrats who supported him for the Presidential nomination in 1940, has been busy garnering pledges for his boy Bennett, hoping that the only business of the state convention would be to ratify his choice. If both Dewey and Bennett are nominated, it will matter little the Old Dealers which man wins. Bennett's victory would leave Farley in full control of the Democratic state machine and probably enable him, in cooperation with his friends from the poll-tax belt, to name the next Democratic candidate for President. On the other hand, a Republican victory would place Dewey is an excellent position m 1944 to take the prize which eluded his grasp in 1940. Thus either way the Old Dealers would be sure of a White House amenable to instructions during the critical post-war years. This is a plot which must be thwarted if America is not to be swamped by a wave of reaction. The drafting of Senator Mead is a first step. Now rank-and-file Democratic and labor voters, whose ballots for years have made New York the spearhead of the New Deal, must rise their voices, must strive to cut the delegates out of the bag into which Mr. Farley has sewn them so tightly. But they must work fait, for the time available is woefully short.—The Nation. THE MARCH OF LABOR \. GIVE ME LIBERTY, OR GIVE In (60s 74* Of ptuomerj productively employed M THE u s. worked for fUVAlt employers. IN i940 THIS dropptd TO/jf/ W!fT ISARAJEVO-28 YEARS The convention week of the Auto- i *...................AFTERWARDS Harry Elmer Barnes in The Progressive Patrick Him WORKERS ALL OVER THE WORLD ARl LAYING DOWN THEIR LIVES FOR FREEDOM. WE CAN HELP BY BUYING BONDS-US *A*$Q*OSf THt 53 CONSUMER INFORMATION CENTERS NOW OPEN, 55 Aft f IN UNION HEADQUARTER! ORGANIZED LABOR HAS ALWAYS BEEN IN TMf VANGUARD OF PftOGRfSSlVC SOCIAL FORCES.'BY BUYING UNION LABEL GOODS YOU REGISTER APPROVAL or labors aims. THIS IS THI UN»ON LABEL TO LOOK FOR IN HATS. About A Second Front We have consistently refused to join in a rising cry for s second front against Naii Germany now. Not because we are opposed to such a move; indeed, we question (whether the final defeat of Hitler can be achieved without an invasion of Europe; but because we prefer to leave that decision to somebody who ought to know more than we about warfare, we have held our peace. Now we are hearing some student* of war answering back. They admit that a European front is necessary. But, they warn, not now. Well, we'll take our military leaders' word fer it; we're not ready for a European invasion. But why aren't we? Hadn't the president been inching into this slaughter for a long time before Pearl Harbor? Since he stuck out our collective chin to be punched, why did he not arm us in advance with the weapons to cary on the fight? To stop here would be to hurt a slur at Mr. Roosevelt. And .since we ore not writing a personal smear well answer our own question. The reason we had to get into a war BEFORE preparing to fight it is that we are a political democracy. Note the period. We are a POLITICAL democracy. And a political democracy just can't levy the taxes and demand the sacrifices in peace time that are necessary to build a winning war machine against totalitarian competition. We are not suggesting that America would have done well to abolish political freedom and follow in the footsteps of Adolph Hitler. What we want to say. however, is that— We are paying a high price now for our failure to extend our democracy into the realm of economics. While a political democracy can't prepare for a major war effort advance, a political autocracy can. mobile Workers of America (CIO) drawn attention to an amaxing miracle in organisation and development. Only a fcw years ago all of the little splinter union-spoilers were puttering rcund Detroit. Now the Auto Worker» have the biggest—and one Sf the best — unions on this continent. During the past twelve months this union has teleacoped ten years of growth and experience into one. As old plants have been converted and new ones built, green members had to be taken in by the hundred thousand». Union feeling, union discipline, had to ^e developed fast. The special convention held in Detroit some months ago grew out of this need. And the highly satisfactory results of that conclave were a measure of the succeas of the union leaders. The union is to be particularly congratulated on the way in which it has kept work and union membership open to Negroes and on the alert and patriotic way in which it has countered Ku Klux and other forces of reaction in the Detroit area. The Auto Workers have thrown all their power into the manufacture of the arms of war. In their key position in the airplane and tank industries they are giving- every last ounce of energy. Their products flow in a widening stream to our forces on every battle line. But while these men and women supply the forves fighting for liberty in Russia and Egypt, they also stand up for liberty in Detroit and Los Angeles. The movement to call future conventions only biennially suggests that the Auto Workers fee| that their crucial period of growing pains is ended. They now have a unified membership and settled policies. What they look forward to is steady growth and con-solidation. of positions. The Proleta-rec congratulates them on their progress and wishee them success in their deliberations.—The New Leader. in WHAT THEY SAY? Donald M. Nelson, head fo tjfe War Production Board: "It looks as if we would have a rather long war. If that unhappily turns out to be the case, we are going to be tried very hard in every conceivable way. Yet we can face those trials without flinching, because I think we have learned some things about ourselves in these last few months. "In the strictly material sense we have learned that we can do ever so much more than we thought we could do—that America's strength and resources are infinitely greater than we used to suppose. When this war ends we shall have the greatest opportunity any people ever had. We can make of our America just about any-ttynk we want to make of it. There is /fo purely material obstacle in our way that we ¿cannot master. "More important than that, even, is the fact that we are rediscovering our own unity of purpose. And that is a unity that arise« from our freedom. We have in America the one great common aim which all free men must have — to perfect and make better our freedom, tp guard K fiercely and to fight for it because wo know its worth and to make it mean real freedom /or all of us in all ways." Senator Robert Wagner, of New York: "I do not say that all criticism of the Pries Administration it unfounded. I do sa^r that every grasping landlord, every speculator in war materials and consumers' goods, every producer reaching but for undue profits at the nation's expense, is today ganging up on the OPA. It therefore behooves the overwhelming majority of Americans — producers, property owners, consumers who appreciate Its supreme .importance in the en- tire war effort to give the Price Administration their effective support now, when b, usefulness as an effective war agency hangs in the balance." Elmer Daeh. director of the Office of War Information: "This office (OWI) will do its best to tell the truth and» nothing but the truth, both at home and abroad. Military information that would aid the enemy must be withheld; but within that limitation we shall try to give the people a clear, complete and accurate picture. The Office of War Information will not, and does not want to, curtail the open-door policy that has always prevailed In tip dealings of the government with the press and radio and other news media. It is our hope, however,'that we can put an end to conflicting statements which confuse the public mind. This can be done, I believe, by giving the complete truth to th« public as rapidly as possfole, and by endeavoring to establish procedures which may enable different agencies to reach agreement before a given issue come« to the state of publication. —Common Council. But AND SO COULD AN ECONOMIC DEMOCRACY political democracy which tolerate, an economic autocracy, which is what the private profit system has become, must be divided and, therefore, weak. It's not Mr. Roosevelt's fault that we have to wait while we build our strength. It's the fault of all of us who tolerated a system which sought profit in supplying other nation» with arms and evaded the work a*i taxes that would have had to be used to make our own nation strong. We're paying a high price now and will pay in the future for holding fast to an economy that could not function within the limits of a political democracy. We're paying for the desperate and senseless efforts to revive an economy which should have been wisely helped to die. Our military weakness can he traced back through the bleak decade of enforced indleness for millions, through the senseless era of planned scarcity and planned destruction, through the apple-selling period, through all the cruel experimentation with human misery for the salvation of private capitalism. That's why this nation, and Britain too, lack military machines which can start rolling and continue to roll untill the enemy is crushed. We haven't been living right. In refusing social democracy we have been risking .....- Reading Labor Advocate future. our A. F. L. AGAINST WAGE FREEZING Calling upon President Roosevelt and Congress to reject all arbitrary proposals for wage free ting by legislation or decree, President William Green of the American Federation of Labor recently made public the Federation's program for inflation control, based upon the principle of equality of aacrifiee. "This is a matter of life and death to every American worker." Wra. Green declared. "It is a matter of lifp and death to the free labor movement of our country. "In the midst of our war against the Axis Powers, we are faced with another, internal war against inflation," W. Green continued. "Selfish interests are trying to win the battle against inflation by making the great masses of our people the victims. This is the surest way of losing the war against Hitler. "Labor hates and fears inflation more than any industrialist or capitalist or public official. The wealthy will lose only part of the value of their money from inflation. The workers stand to lose their health and their lives. "But labor values freedom above life itself and it will unalterably and uncompromisingly oppose with all its stirnghl any attempt to destmy its »xronomic freedoms on the pretext of preventing inflation. "This is why the American Federation of Labor now submits to the President and to Congress a program of inflation control which safeguards labor's democratic rights yet effectively anchors the coat of living and Ls fair to aii- Forced Labor for Conquered Countries Memo to Schickelgruber: You can lead a Greek to a factory but you can't make him work. A Reuter's dispatch from Berlin states that thousands of Greek men and women are being shipped to Germany for forced labor. Germany is also drafting thousands of Norwegians for work on German airdromes and fortifications. You can lend a Norwegian to a factory also. RUSSIAN WAR RELIEF "Hold That Front!" is the keynote of an intensified summer drive for funds by the Chicago committee of Russian War Relief, 80 E. Jsckson, which announced today that current advsnces by Nasi armies into Soviet territory make it necessary to step up contributions for the relief of additional hundreds of thousands of civilian victims. The "Hold That Front!" slogan is 'being emblazoned on thousands of postcards which are rotogravure reproductions of a dramatic poster portraying Russisn fighters holding off the common enemy, as a though Yankee trooper, symbolising America's might, moves forward to aid the defenders. Window stickers and streamers carrying the slogan are also being prepared for distribution. Russian War Relief has spent more than a million and a quarter dollars to date for supplies purchased in this country and sent under convoy to Russia to alleviate sufferings of soldiers and civilians. The organisation was created for the sole purpose of raising funds for medical supplies, clothing and other civilian necessities. Russian War Relief operates under the prescribed regulations of the President's Committee on War Relief Agencies. Officers of the Chicsgo committee are: Dr. Dallas B. Phemister, chair- man; Mrs. Philip Wystt Moore, co-chairman; Edward B. Hall, treasurer and Frank F. Fowl», Jr., secretary. re- » 125 IN HOUSE, 11 IN SENATE FACE AUGUST PRIMARIES * Eleven more Senators and 126 more House members face the primaries test during August, running in U states—all of them Southern Bor-ler, Middle Western, Mountain or Far Western. FOOD SHORTAGES AHEAD We *re neither surprised nor sentful about the warning, which President Roosevelt issued this week, that we are due for shortages in certain items of food. How could it be otherwise with America scting as not only the arsenal but the breadbasket j of many fighting nations? However, while we are willing to "take it" if sacrifice is required for the common welfare, we submit that every additional call for common self-denial in the pfesemt crisis adds justification for the Socialist program for the common ownership of the nation's resources. ifi when the very life of the nation is at stake and the utmost of efficien- Twenty-eight years ago, June 27, s tubercular youth fired a shot which was very literally and tragically "heard round the world." The heir to the Austro-Hungarian throne, Franz Ferdinand, and his morganatic* wife, were drilled with bullets from an automatic pistol. The assissination well illustrates tWI element of accident in history. If the Archduke's chauffeur had not become confused and disobeyed orders, he would not have slowed down at the place where Princip stood waiting, and his royal master might have escaped death. Tough the killing of the Archduke was specificslly a combination of plot and accident, it was, in its larger aspects, a turning-point in human history snd the logical culmination of iworld development» over a generation. Divided lato Armed Camps Patriots have been urging war for revenge or glory. Bankers and investors were seeking outlets in overseas areas. Manufacturers were struggling for raw materials and merchants for foreign maricets. High tariff walls were thrown up by selfish and short-sighted national interests. Great armies and navies were constructed, theoretically to perpetuate pcace through fear of the consequences of war. Great alliances divided Eurppe into two armed camps. Secret treaties imposed on government bellicose obligations of which the masses had no inkling. Whan suspicions arose sbout international commitments the statesmen blandly lied about embarrassing commitments. Andrew Carnegie was building peace palaces, peace conferences were being held, war was proclaimed at an end, and peoples generally lived in fool's paradise until Princip's pistol brought them face to face with the stark penalty for their folly and complacency. War dropped suddenly upon Europe as a result of the aggression of Serbia, France, and Russia; the fey and blundering of Austria-Hungary; and the delay, stupidity and diplomatic involvements of Germany, Great Britain and Italy. The immediate results of the great conflict were appalling. Twenty-six million soldiers and civilians went prematurely to the grave. Many more were wounded, widowed, or orphaned. The total immediate economic cost of the war ran to over $335,000*000,000. Democratic government was everywhere suspended to meet the strains and stresses of wartime activity. It was hoped, however, that out of the conflict would come a settlement which would create Utopia and constitute adequate compensation for the gigantic losses of the war period. But the post-war developments brought worse calamities than the days of carnage. Instead of a generous and statesmanlike peace, we had one of the most vindictive and calamitous settlements in human history. The world has not yet escaped from its disastrous consequences; indeed, it may never do so. < Tfce ideals of the Great Crusade ignominiously collapsed. Twenty-eight years sfter the pistol shots at Sarajevo the world finds itself in a far more menacing situation than on June 28, 1914. We were to suppress super-patriotism, but by 1920 there were in Europe 30 national states instead of the 18 of 1914. And the patriots were more active than ever. Imperialism is stalked, disguised in part under the benevolent false front of the mandate system. Almost Nothing Achieved Democracy (was in greater eclipse, both in theory and practice than at any other time since the failure of the Revolution of 1848. We had more tariff walls and higher ones. The one serious effort to secure a custom union between Germany and Austria was outlawed by a political vote of the World Court. Armaments were greater than ever before. In spite of the "war to end war," the nations of the world were spending seven times as much for war purposes in 1938 as in 1913. Secret diplomacy still prevailed. There were more sore spots in Europe to provoke war in 1939, than existed in 1014, such as Bosnia. Alsace-Lorraine and the Straits. The Lausanne Conference of 1932 testified to the economic impasse Europe constructed for itself in 1919-20. Further, we leaned on slender reeds to protect ourselves against the future. The League of Nations at Geneva was manned by the same international racketeers who at home perpetuated the military system. It was discredited by the impotence in the Japanese, Ethopian, and Spanish crisis. The Worl Court rarely dealt with issues which provoke wars. The Kellogg Pact was so hamstrung by the reservations, which were unknown to the public of the world, that it was literally transformed into the first great world pact committed to the moral approval of all probable types of war. Such is the heritage which came down to us from the pistol shots on Appelquay in Sarajevo, about 11 a. nv on St Vitu's Day, June 28, 1914. But the lesson has seemed to teach us nothing at all. The Senate seats involved in the ___________ _________ „ ....... August voting are those of Happy Cy is required, we are asked to fight snd die together, save, salvage and Chandler ^f Kentucky. Democrat; Arthar Capper. Kansas. Republican; Carter Glass, Virginia. Democrat; Joseph Rosier, West Virginia, Democrat; Tom Stewart, Tennessee, Democrat; Lloyd Spencer, Arkansas, Democrat, John Thomas, Idaho, Republican; George \^Norris, Nebraska, Independent; H. H. Schwartx, Wyoming, Democrat; Wall Doxey, Mississippi, Democrat, and Burnett May-bank, South Carolina, Democrat Lynchers to Be Investigated The past four weeks saw as many lynching» in the South as occurred all of last year. Attorney General Francis Biddle, in an effort to put an end to mob law breaking, has ordered the FBI to investigate the lynching of Willie Vinson, a Negro, on July 20. The investigators will try to learn the identity of the lynchers—if the probe is successful, they will be prosecuted under the Federal Civil . Rights statute. To be a judicious and sympathetic listener will go far toward making you an agreeable companion.—A L. Jack. Put off thy cares wRh thy clothes; so shall thy rest strengthen thy labor; and so thy labor sweeten thy rest,— Qua r lea. - It is impossible for that man to despair who remembers his Creator is omnipotent—Jeremy Taylor. Congress Gives Fat For War Effort Congress, too, is contributing to the wsr effort. The House and Senate restaurants are collecting pounds of greases for distribution to glycerine processing plants. sacrifice together, why should we not own together and work together for the building of a higher civilisation and a more human economy now and in the future? At times like this the fallacy of talk about "national unity"*is made doubly apparent by the fact that the real wealth of the nation ia owned by a small section of the population while many millions are without any real stake in whatever prosperity may exist. How much deeper into the slough of financial ruin must we sink, how much more must we sacrifice, before we will end the baaic injustice that divides people by inaugurating a socialised economy that truly functions for the common welfare? -Reading Lalbor Advocate. CATTLEMEN NOW ASK FOR HIGHER PRICES DBS MOINES, la.—While many a U. S. housewife complains of the hijrh price for beefstesk, cattlemen from 14 midwest and western states met here to complain that prices of beef on the hoof are too low. The National Livestock Advisory Council is asking the Office of Price Administration to adjust present ceilings on beef price upward. However, while forecasts of empty feed-lots, a great national meat shortage, and enforced meatless days wire made at the 2-day session of the council, nobody suggested that the livestock business should be socialised and private profit eliminated from H. Mark Pickell, editor of The Chicago Gain A Livestock Herald, declared that present policies are forcing corn belt farmers to sell feeders at market and common weights because prices for prime and choice beef will not allow him to feed catle oat at a profit, he asserted. E. A. Kellowsy, Omaha, Nabr., secretary of the advisory council. Bold the group that "short fed, half-finish ad cattle will cut our meat supplies seriously." Reports of the individual cattle feeders—from California to Ohio— , confirmed the statement* of Kello-way and Pickell. | Overseas Draft for Canada After a long contested and bitter struggle, which included a national plebiscite, the overseaB draft In