565 Iz virni znans tv eni članek/ Article (1.01) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 84 (2024) 3, 565—578 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:09/2024; spr eje t o/ Accep t ed:09/2024 UDK/UDC:27-423.79-31 DOI: 10.34291/B V2024/03/F erk olj © 2024 F erk olj, CC B Y 4.0 Janez Ferkolj Živo upanje Living Hope Povzetek: »Bog je polo žil s v oje upanje, s v oje ubog o upanje v sleherneg a izmed nas, v najnižjeg a izmed gr ešnik o v . Bo mar r ečeno , da mi najnižji, da mi gr ešniki nismo polo žili s v ojeg a upanja v anj?« (P éguy 2012, 89) Upanje pr edpos t a vlja v er o. K r šč ansk o upanje, ki se popolnoma r azlik uje od z g olj člo v ešk eg a upanja, pa je r az umljiv o samo t edaj, če g a dojemamo k ot izr azno obli k o ljube zni. Je z us K ris tus je upanje s v e t a z ar adi s v oje z a v z e t os ti z a nas – s s v ojo zmag o nad smrtjo in v s t ajenjem. Občutje ne z ados tnos ti se v člo v ek u k ar napr ej in v edno bolj pr e- sunljiv o pona vlja. Ob t em pa se dvig a poslans tv o kris tjana, ki s t em, k o v njem živi K ris tus (prim. Gal 2,20), K ris tusa prinaša s v e tu. T o ne osr amoti, »k er je Bo ž- ja ljube z en izlit a v naša sr c a po S v e t em Duhu, ki nam je bil dan« (Rim 5,5). Ključne besede : Je z us K ris tus, križ, upanje, v er a, ljube z en, molit e v , v ečno življenje Abstract: Hope alw a ys pr esupposes f aith. Christian hope, distinct fr om mer ely human hope, c an be under s t ood only as a modality of lov e. Jesus Chris t is hope f or the w orld bec ause of his c ar e f or us with his vict ory abov e dea th and with his r esur- r ection. The man's f eeling of incapacity is coming ov er and ov er back. The mission of the Chris tian is bringing Chris t t o the w orld as Chris t liv es in him (Gal 2,20). Bringing this hope »does not disappoin t us, bec ause God's lov e has been pour ed in t o our hearts thr ough the Holy Spirit who has been giv en t o us« (R om 5,5). Keywords : Jesus Chris t, Cr oss, hope, f aith, lo v e, pr a y er , e t ernal lif e 1. Uvod K a t ekiz em K a t olišk e Cerkv e o upanju pr a vi t ak ole: »Upanje je Bo žja kr epos t, s k a t er o hr epenimo po nebešk em kr aljes tvu in po v ečnem življenju k ot s v oji sr eči, z aupajoč v K ris tuso v e obljube in opir ajoč se ne na s v oje moči, mar v eč na pomoč milos ti S v e t eg a Duha.« (KK C 1817) V prispe vk u 1 z a t o ž elimo s pomočjo z gledo v 1 Prispe v ek je nas t al v okviru r azisk o v aln eg a pr ojek t a P6-0262 „ V r ednot e v judo v sk o-kr šč anskih virih in tr adiciji t er mo žnos ti dialog a “ , ki g a sofin ancir a Ja vna ag encija z a r azisk o v alno in ino v acijsk o deja vnos t R epublik e Slo v enije (ARIS). 566 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 isk alce v in priče v alce v v er e, cerkv eneg a izr očila t er odr ešenjsk e ojk onomije iz- pos t a viti pome n kr šč ansk eg a upanja – t o upanje ima v primerja vi s k oprnenji, ki r az oč ar ajo , podobo p tičjeg a le t a. T o prispodobo je s v e ti Bona v en tur a upor abil pri adv en tni pridigi. S v ojim poslušalcem pr a vi: »Gibanje upanja je enak o le tu p tice, ki z a t o , da bi le t ela, k olik or le mog oče r azpr e o zk e peruti in upo r abi v se s v oje moči z a gibanje perutnic, napr a vi sebe t ak o r ek oč docela z a gibanje in dose ž e s t em višino – r a vno le ti. Upanje je le t enje. V si naši udje mor ajo pos t a ti gibanje, da pr e- mag amo z emeljsk o t e žnos t, da se dvignemo do pr a v e višine našeg a bitja k Bo žjim obljubam.« (Ra tzing e r 1990, 55–56) P odobno mise l najde mo pr i ar šk e m ž upnik u, s v e t em Jane z u Vianne yju, k o g o v ori o kris tjanu in pomenu njeg o v e molitv e: »Tis ti, ki ne moli, je k ak or k ok oš ali r ac a, ki se ne mor e t a dvigniti v zr ak. Če m alo pole tit a, k m alu spe t pade t a, pobr sk a t a po pr ahu, se pog r e zne t a v anj in si pokrije t a gla v o; z di se, da ju v eseli samo t o. Tis ti, ki moli, pa je naspr otno k ak or neus tr ašen or el, ki pla v a po zr ak u in se z di, da se hoče nenehno približ e v a ti soncu. T ak je dober kris tjan na krilih molitv e. O , k ak o lepa je molit e v! Člo v ek a, ki je v milos ti z Bog om, ni tr eba učiti moliti, mo- lit e v po zna po nar a vi, k er po zna s v oje potr ebe.« (Vianne y 2000, 120) Cerkv ena učit eljic a s v e t a T er e zija De t e t a Je z usa je v občudo v anju s v e tnik o v de- jala: »V e lik a dela so delali, k er so bili orli. Jaz sem pr emajhna, Je z us, da bi uspela v v elikih r ečeh. Moja nor os t je v mojem upanju, da me tv oja ljube z en spr ejme z a žrt e v .« (T er e zija De t e t a Je z usa 1997, 178) Člo v ek današnjeg a č asa k ak or jelen hr e- peni po Bogu (P s 42,2) – išče sidr o upanja r ešitv e sr edi zmede in trušč a s v e t a. 2. Želje ali upanje P ojem upanja ima v eč r az se žno s ti. T ak o lahk o denimo r azlik ujemo med izr az oma ‚k oprnenje ‘ in ‚upanje ‘ . Na eni s tr ani k oprnenje po uspehu in na drugi, globlji r a v- ni, prič ak o v anje, polno hr epenenja – upanje. Na r a vni v er e je upanje v z gib duše, po k a t er em sedanjos t in v se k oprnenje po uspehu, ki g a ob seg a, pos t a vljamo ob r ob da bi se zmogli bolje nar a vna ti k prič ak o v anju (upanju) po nečem, k ar je lah - k o samo dar . Nemo dum in via est, id ad quod per viam tendit, obtinet: dokler je člo v ek na poti, ne mor e z adobi ti tis t eg a, po čemer se s t eguje. Jose f Pieper g o v ori o pomenu s tr ahu Gospodo v eg a: »Str ah Gospodo v je jams tv o z a pris tnos t upanja. Izključuje ne v arnos t, da bi se upanje spr e vr glo v s v ojo falsa similitudo, v s v ojo nepr a v o k opijo: v pr edrzno an ticipacijo izpolnjenos ti. Str ah Gospodo v pr eds t a vlja spomin na t o , da je člov ešk o biv anje – čepr a v nar a vnano in usmerjeno v izpolnit e v , ki mu jo omog oč a Najvišja bit – v endarle in statu viatoris, nenehno ogr o ž eno z ar adi bližine nič a.« (Pieper 2002, 117) Apos t ol P a v el z elo lepo g o v ori o hit enju pr oti cilju v s t ajenja od mrtvih: »Ne k ak or da bi t o ž e doseg el ali prišel do popolnos ti, v endar pa se trudim, da bi t o os v ojil, k er je tudi mene os v ojil K ris tus Je z us. Ne mislim, da sem t o d o seg el . E n o p a: p o z ab l j am, k ar j e z a men o j , i n se i zt egu j em p r o ti t emu , k ar je pr ed menoj, t er t ečem pr oti cilju po nagr ado , h k a t eri nas od z g or aj kliče 567 Janez Ferkolj - Živo upanje Bog v K ris tusu Je z usu.« (Flp 3,12-14) Življenje na z emlji je pr ehod, ne dose ž e ciljne črt e; je pr ehod, pasha. Me t a fizično upanje bi z a t o lahk o os t alo pr azno , če g a ne bi od znot r aj podp ir ala g ot o v os t, da bo nek oč izpolnjeno o z. da je ž e izpolnjeno . Ko s v e ti A v guš tin r azlag a 123. in 127. p salm, pr a vi: Spes autem nostra tam certa est, quasi iam res perfecta sit (naše upanje je t ak o tr dno , k ak or da se je ž e izpolnilo). Lažje je pok az a ti na biv anjsk o potr ebo po upanju v našem življenju, k ak or pa os v e t liti not r anje pr e pr ič a nje . Člo v e k o v a najosno v ne jša do ž iv e t ja v e dno izr a ž ajo nek aj skrivnos tneg a. V se se dog aja, k ak or da se člo v ek ne bi mog el r az viti iz v en s tv arneg a delo v anja in izr až anja v es ti. Obenem se z di, da v sak o dejanje v sebi nosi k al neuspeha. Nobena dejanja ne nehajo pr o žiti in kr epiti hr epenenja, iz k a t er eg a izhajajo. Z a t o naša dejanja por ajajo r az oč ar anje, ki nas naposled ne na v dušuje v eč – in nas spr a vlja v z adr eg o. Z di se, da se člo v ešk o delo v anje nik oli ne mor e znebi- ti sence las tnih neuspeho v . K ajti če tudi se z di, da nas v nek a t erih pogledih umiri, pa v sak okr a t r azkriv a tudi našo ne z ados tnos t – člo v ešk o delo notr anjemu hr epe- nenju nik oli ne prinese popolneg a miru. P odobno je odsk ok u k no vi ž elji, ki nas potisk a v edno dlje. T ak o v sak o delo v anje k až e tudi na neiz črpnos t in r anljiv os t. Delo je izr az člo v ek o v e ž elje. Primor a nas k tv eg anju – tr eba je izbr a ti eno , se odr eči drug emu. T v eg a ti mor amo pri r ečeh in pri ljudeh, pri prihodnos ti, k o gr emo v smeri mo žnos ti – pri pr enašanju t e ž e neg ot o v os ti, k o obenem spr ejemamo ne- pr edvidljiv os ti. Kljub v č asih v elikim napor om ug ot o vimo , da os t aja r azhajanje med podobo dobr eg a, ki je bila v naših očeh ključ, ki bi nam mor al omog očiti ur esniči- t e v tis t eg a, z a k ar smo bili pr eprič ani, da je v našem dosegu, t er globokim pome- nom našeg a hr epenenja, ki se nam ne neha izmik a ti. V se se dog aja, k ak or bi šli v edno mimo najglobljeg a namena, ki smo si g a z ačrt ali. Hodimo mimo tis t eg a, k ar nas je spodbudilo v globini duš e. P a ne, k er načrt o v aneg a ne bi bili sposobni do- seči, ampak k er dose ž eno z ače tnemu pogledu ne us tr e z a. V t em smislu je mog o- če na v so z g odo vino gleda ti k ot na napr edek in napačno pot obenem. Je namr eč pot o v anje k nečemu, k ar prit eguje naše notr anje hr epenenje in o čemer imamo v edno no v e pr eds t a v e. Raz oč ar anja in notr anji nemir pripeljejo pr ej do v se jasnej- šeg a izr až anja, česa člo v ek noče, k ak or pa t eg a, po čemer r esnično hr epeni. 3. Moč in nemoč hrepenenja Z ar adi nedosegljiv eg a ‚pr edme t a ‘ hr epenenja je v sak o delo v anje iz hr epenenja pr enašanje sebe v pr aznino nič a. V t em pr otislo vju se sr eč amo z r az se žnos tjo pr e- se žnos ti, ki se v nas potrjuje in v k a t er o smo globok o z asidr ani. Tja lahk o vrž emo sidr o upanja, ne da bi si pr ese žnos t las tili k ot pr edme t, ki nam pripada. Bitje, ki mu pripadamo , pričuje o polnos ti, ki v se pr eseg a, o obilju, ki k až e na nesk ončnos t. Upanje bi bilo br e z ‚drug e r az se žnos ti‘ , ki je na z ače tk u v sak eg a člo v ešk eg a hr epe- nenja, nemog oče. Upanje pomeni, da je ons tr an ob z orja, ons tr an notr anjeg a pr e- lom a še ne k do. P olnos t, v k a t e r i sm o s s v ojim hr e pe ne nje m z ak or e ninje ni, se naši moči izmik a in nas sili k drug emu, ki je po eni s tr ani na nas na v e z an, po drugi pa se od nas r azlik uje. Upanje v e, da člo v ek živi samo iz drug e g a; samo iz skrivnos tneg a 568 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 iz vir a, ki v anj tiho prit ek a – t ak o da lahk o člo v ek z a t eg a drug eg a v edno živi, in t o v se do tr enutk o v najv ečje samot e. Upanje t ak o omog oč a pr ehod od v siljene od- pov edi in ječ anja pod las tnim br emenom k upor abi notr anje s v obode z a t o , k ar naj bi upanje nosilo. T ak o upanje v v seh ok oliščinah dok az uje, da je č as tno biti člo v ek – občutje, z a k a t er eg a bi k daj mislili, da se je iz gubilo. Upanje glasno g o v ori, k ak o dobr o r az ume pomen biti v nas. Go v ori o pr eprič anos ti člo v ek a – pr eprič anos ti, ki se izmik a v sak emu dok az u, pa v endar je neizpodbitna –, da življenje kljub v se- mu ima smisel in g a bo v edno ohr anilo. Z a v es t o pr eseg ajočem pomenu našeg a hr epenenja os tv arja nr a vno pods t a t našeg a bitja. Upanje so vpada tudi s s t alnim občutk om pomanjkljiv os ti v z ače tk u naših ž elja. Hr epenenje seg a po nečem, česar člo v ek ni v eč sposoben z apolniti z las tnimi močmi. T ak o ne živi samo iz drug eg a, ampak obenem tudi iz las tne ne z ados tnos ti – je s v oja las tna ne z ados tnos t. K ajti br e z občutja ne z ados tnos ti bi bil lahk o osr edot očen z g olj na učink o vit os t in oti- pljiv os t, ne bi pa bilo hr epenenja v pr a v em pomenu besede. Hr epenenje je t or ej tr eba oh r anja ti in se ne iz črpa v a ti v š t e vilnih mo žnos tih, ki po nujajo pot ešit e v . T o bi člo v e k a napo sled z adušilo – hr epenenje bi sililo v nek ak šno učink o vit os t, ki se posluž uje v seg a in se pos t a vlja nad in če z v se. Od t od tudi po r ajanje r azmišljanja o t em, k aj je vr edno življenja in upanja, od t od iz ogibanje po vpr ečnemu in ne z a- dos tnemu – in hr epenenje po odličnos ti, k ot lahk o ber emo v dne vnik u spr eobr- njenc a: »Rad imam samo ljudi, ki seg ajo po vrho vih, pr eisk ujejo najgloblje pr e- pade , nik oli z ado v oljni, ne ut e šljiv i, k a t e r ih živ lje nje je k ak or plame ne nje k Bog u. V se, k ar je mlačno , lahk o in nizk o , je vr edno so vr aš tv a. – Oh, po znam t o v elik ansk o ž el j o p o vi ša v ah . Ne mo r em se z ad o v o l j i ti z v sak d an j i m, p r o s t aški m i n n i zk o tn i m življenjem. Hočem Bog a.« (v an der Meer de W alcher en 1921, 200) »Neutrudno iščemo Bog a, sl a vimo lepot e s tv ar s tv a t er izpričujemo tis t o lj ube z en in lepot o , ki v se v odi.« (Štruk elj 2022, 82) O zrimo se k s v e t emu A v guš tinu, ki je v s v ojem v elik em pismu o molitvi, naslo - vljenem na Pr obo , rimsk o v do v o in ma t er tr eh k onz ulo v , nek oč dejal: »Pr a v z apr a v ho čemo v endar samo eno – ‚Sr ečno življenje ‘ , življenje, ki je r es življenje, r es ‚sr eč a ‘ . Z a pr a v nič drug eg a na v se z adnje ne molimo. /…/ A v guš tin na t o pr a vi tudi: ›Če na t ančno pogledamo , sploh ne v emo , po čem dejansk o hr epenimo , k aj bi pr a v z apr a v r adi.‹ T eg a sploh ne po znamo. Celo tis t e tr enutk e, k o mislimo , da se t eg a dot aknemo , t eg a v r esnici ne dose- ž emo. ›Ne v emo , k aj naj pr osimo ,‹ pono vi A v guš tin besedo s v e t eg a P a vla (Rim 8,26). V emo samo , da t o ni tis t o. V ne v ednos ti pa v endar v emo , da tis t o mor a biti. T u je, da se t ak o izr azimo , nek a ‚poučena ne v e dnos t ‘ (doc- ta ignorantia). Ne v emo , k aj bi r esnično r adi. T eg a ‚r esničneg a življenja ‘ ne po znamo. In v endar v emo , da mor a nek aj biti, česar ne po znamo in k če- mur nas ž ene.« (Benedik t XVI 2008, 11) »K r epos t upanj a je odg o v or na hr epenenje po sr eči, ki g a je Bog polo žil v sr ce v sak eg a člo v ek a; priv z ema si upe, ki na v dihujejo deja vnos ti ljudi; očiščuje jih t ak o , da jih nar a vna v a na nebešk o kr aljes tv o; v aruje pr ed malodušn os tjo; daje opor o v sleherni z apuščenos ti; na v daja sr ce z v eseljem v prič ak o v anju v ečne blaž enos ti. 569 Janez Ferkolj - Živo upanje P ole t upanja v ar uje pr e d se bičnos tjo in v odi v sr e č o ljube zni.« (K K C 1818) A dr ie n- ne v on Spe yr piše o pomenu očiščenja in z njim po v e z aneg a v eselja v upanju: »Očiščenje ni iz v otlit e v do nič a, t em v eč pripr a v a na prihod živ eg a Gospoda. Obhajilo , t o dejanje pripadnos ti h Gospodu, in v s t ajenje Gospoda sameg a, sr eč a t a drug drug eg a pr a v na t ej t očki, kjer je bilo v se izk or eninjeno in iz- luščeno. T o je kr aj r odo vitnos ti. T a no v a r odo vitnos t, ki se izliv a v v s t ajenje, ne potr ebuje nobeneg a gnojila, nobeneg a pot aknjenc a; potr ebuje samo čis t os ti. Čis t os t, ki ob s t oji iz v er e, ljube zni, upanja in se v eseli izmenja v anja dajanja in spr ejemanja. Z a v erujočeg a, ki ljubi in upa, pomeni Bo žja bese- da v eselje, k er je pr a vk ar v se v z ela, da bo mogla z daj v se da ti, in k er mor e v erujoči odslej sk upaj z besedo daja ti: v eselje.« (V on Spe yr 1997, 111–112) Samos t anski menihi pogos t o opo z arjajo na poja v acedia – na opoldansk o utruje- nos t, na lenobnos t, na usihanje upanja. Ohr anjanje hr epenenja pr edpos t a vlja v edri- no duha in sposobnos t sr ečev anja z las tno nez ados tnos tjo. Gr e z a ver sk o pojmov anje življenja in ohr anjanje ses t a vine pomanjkljiv os ti v hr epenenju. V hr epenenju se r az- odev ajo naše omejenos ti, saj z a vsak o kr a tk otr ajno pot ešitvijo na člov ek a pr e ži neu- smiljena nez ados tnos t. K er nas s tv ari pot ešijo t ak o r ek oč samo z a en dan (k ak or mana v pušč a vi, ki je Izr aelcem padala z a vsak dan posebej), je z a naše delov anje značilno , da g a v edno bolj načenja hr epenenje. Je zus pr a vi: »V aši očetje so jedli kruh v pušč a- vi in so pomrli.« (Jn 6,49) Občutje ne z ados tnos ti se pona vlja k ar napr ej in v edno bolj pr esunljiv o. T ak o naše delov anje v nas ne neha spr o ž a ti občutja, da ne bomo nik oli mogli pr eseči ne z ados tnos ti s v ojeg a bitja in ne z ados tnos ti priti do dna. T o je pomen br e zna našeg a bitja, k o se k ak or v z amegljenem ogledalu k až e Bo žji pomen našeg a hr epenenja. T o je naposled nedoumljiv o z a š t evilne sklepe, s k a t erimi g a posk ušamo pot ešiti. V sak o naše izpos t a vljanje v imenu las tneg a hr epenenja se t ak o k onč a na polju mo žnos ti, ki ne mor ejo us tr e z a ti z ačetnemu cilju. Mno žina in r as t naših zmo- žnos ti izhaja r a vno iz t e t emeljne r azličnos ti. Naše hr epenenje se iz v otli s sur ov os tjo naše las tne nesposobnos ti, našimi omejenos tmi in ne z ados tnos tmi – živi pa s pomo- čjo tv orneg a z amik a ur esničitv e namena. Živi iz z a v edanja las tne ne zmo žnos ti, da bi doseglo izpolnit ev . V endar pa pr a v ne z ados tnos t omogoč a neiz črpno pr enov o naše- g a delov anja. Delov anje iz hr epenenja je t or ej tv eg anje sr edi r anljiv os ti, pomeni sr e- č anje z Bo žjim pomenom hr epenenja kljub r anljiv os ti naše k ončnos ti. Upanje nam t ak o g ov ori, da je Bog , v k a t er em smo z ak or eninjeni z vsemi vlakni s v ojeg a bitja, in nas vsak dan znov a v odi k pr enovi. Člov ek se s sidriščem nek ak o upogne k vsak danji s tv arnos ti s v et a. Upanje ne v odi v nedeja vni beg od s v et a, ampak nas v edno znov a pripelje k las tni odgov ornos ti v današnjem s v etu. P os t ane kv as smisla na t em s v etu, k ar se k až e v potrpljenju, ki je podoba pr eseg ajočeg a upanja. 4. Krščansko upanje Upanje, k ot smo g a opisov ali do sedaj, najde s v ojo opor o v drugem, ki se da spo zna ti v globini člo v ek o v eg a hr epenenja. Omog oč a g a sled drug eg a v z gr adbi in življenju 570 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 naše minljiv e člo v ešk os ti. Priznanje t e sledi us tv arja z a r az ume v anje kr šč ansk eg a upanja nepogr ešljiv pog oj, ni pa še njeg o v o bis tv o. Las tnos t kr šč ansk eg a upanja je namr eč v t em, da pričuje o znamenjih, ki so se z g odila v z g odo vinsk em č asu, pr ed očmi prič (Jn 20,30-31). Skriti ‚Bog ‘ je r az odel s v oje obličje – dal se je vide ti. P ok a- z al je moč s v ojih r ok, »da bos t e v er ov ali, da je Je z us K ris tus, Bo žji Sin«. T ak o upanje v erujočeg a t emelji na č asnih znamenjih tr anscenden tne prihodnos ti v Bogu. T o je prihodnos t, v k a t er o je K ris tus v s t opil ž e pr ed nami in k amor nas v odi k ot v s t ali od mrtvih – v naše življenje. S t em se dopolnjuje pr ehod od filo z of sk eg a upanja, ki t emelji na me t a fizični r azlagi člo v ešk eg a r az ume v anja, k z g odo vinsk emu r az ode tju milos ti polne na v z očnos ti. K ris tjanov o upanje je t or ej izpov edov anje, da je Gospod r esnično v s t al in da se je S v e ti Duh r az širil v naša sr c a. Opir a se na znamenja daru S v e t eg a Duha. Bo žji Duh nam je dan k ot pr ena vljajoč a Bo žja moč, ki nas v odi sk o zi č as. »Saj v es t e, da v as iz v ašeg a pr azneg a življenja, ki s t e g a podedo v ali od oče t o v , niso odk upile minljiv e r eči, sr ebr o ali zla t o , ampak dr ag ocena kri K ris tusa, br e zhib- neg a in br e zmade žneg a jagnje t a. On je bil ž e pr ed s tv arjenjem s v e t a spo znal, r az o- del pa se je poslednji č as z a v as, ki po njem v erujet e v Bog a, ki g a je obudil od mrtvih in mu dal sla v o , t ak o da se v aša v er a in upanje nanaša t a na Bog a.« (1 P t 1,18-19) P ome n kr šč ansk e g a upanja t or ej ni samo v prizna v anju ne dose gljiv e g a ‚ Drug e- g a ‘ , ki nam edini omog oč a, da r ešimo ug ank o našeg a biv anja, da pr es t opimo br e- zn o s t al n eg a ‚ z ami k a ‘ n aše i zp o l n i tv e. K r šč an sk o u p an j e n e samo tr d i , d a Bo g j e, ampak tudi z v eseljem z a trjuje, da nam je r az ode tje in z v es t obo Bog a dano č as ti- ti med nami. Raz odel se nam je osebno: k ot Bog Abr ahama, Mojz esa, pr er ok o v , Je z u s a K ri s tu sa. D al n am j e s v o j eg a S i n a i n S i n n am j e d al ži vl j en j e. Nj eg o v o ži vl j e- nje, njeg o v a smrt in njeg o v o v s t ajenje so pos t ali odk upnina in por oš tv o našeg a v s t ajenja – s t em pa našeg a upanja. Obljuba daru S v e t eg a Duha, napo v edaneg a z a »poslednji č as«, se je izpolnila z a v se, ki v erujejo v Ime Gospoda. K r šč ansk o upanje je t or e j v e č k ot upanje , k i v se s t a v i naše g a hr e pe ne nja pr e bi- r a sl edi ‚Drug eg a ‘ . Upanje, ki pr a vi, da je Bog , v k a t er em smo z ak or eninjeni, se ne k onč a v lenobi, ampak v odi k pr eno vi našeg a k ončneg a biv anja v s v e tu. Upanje, ki je vid elo Drug eg a, v odi tudi v s v e t. Časno življenje ima s v oj pomen. Zmotno bi bilo skr čiti v es pomen upanja na pogled k nebeškim r ečem. Se v eda nam t o upanje omog oč a s trme nje v »sla v o bo žjih otr ok« (Rim 8,18–19). T od a pot upanja ni pot, ki nas v abi k obr ač anju pogleda od s v e t a ali k begu od s v e t a – in nas ne pr es t a vlja v nebesa. K r šč ansk o upanje je živ o upanje, k ar je lepo izr azil slo v enski t eolog , Bo ž- ji služ abnik An t on Strle: »Iz vi rn o s t kr šč an sk eg a u p an j a v p ri merj a vi s p o g an i , o k a t eri h p ri s v e t em P a vlu ber emo , da sploh ›nimaj o upanja‹ (1 T es 4,13) in da so ›br e z upanja in br e z Bog a‹ (E f 2,12) – s čimer hoče po v eda ti, da nimajo v seob seg ajoče- g a in dok ončne g a upanja, pa naj imajo še t olik o z ač asnih in k r hk o – minlji- vih upanj – je v 1 P t pač najbolje o značena z izr az om ›živ o upanje po v s t a- jenju Je z usa K ris tusa‹ (1 P t 1,3). Nak az uje pa t a izr az tudi r azlik o kr šč an- sk eg a upanja od upanja Judov , ki niso spr ejeli Je zusa k ot obljubljeneg a Mesija. /…/ E v ang eljsk o o znanilo je v 1 P t pr edv sem v abilo k upanju, ki je 571 Janez Ferkolj - Živo upanje ut e m e lje no in ž iv o z ar a di K r is t uso v e g a v s t a je nja . B e se da ‚ živ o‘ im a t u z e lo globok pomen. T u nimamo opr a viti le z naspr otjem med smrtjo in življe - njem; gr e z a neus t a vljiv o življenjsk o moč, ki je sploh ni mog oče iz črpa ti ali z a tr e ti. /…/ Sor odna s v e t opise msk a m e s t a najde m o , k o be r e m o o ›r e k ah živ e v od e‹, t ek očih iz Mesije v e g a osr čja (Jn 7,38), ali o ›virih živih v oda‹, h k a t erim bo Jagnje v odilo iz v oljence (Raz 7,17). Na dnu v seh t eh izr az o v pa je sr ediščna s t ar o z a v e zna in no v o z a v e zna misel o ‚ živ em Bogu‘ , ki je pr aiz- vir in br e zprimerljiv a polnos t v seg a dobr eg a in osr ečujočeg a.« (Strle 1990, 335–336) 5. Jezus Kristus – naše upanje P ot upanja je pot Je z usa sameg a. On nam k až e pot, ki omog oč a, da nar a vnamo s v oje življenje na Bog a: »Jaz sem pot, r esnic a in življenje. Nihče ne mor e priti k Oče tu drug ače k ot po meni.« (Jn 14,6) Hoja po njeg o vi poti pomeni služiti dru- g emu: »Saj tudi Sin člo v ek o v ni prišel, da bi mu s tr egli, ampak da bi s tr eg el in dal s v oje življenje v odk upnino z a mnog e.« (Mr 10,45) T o pomeni odr ek anje. Z a člo v e- k o v o hr epenenje je značilno , da se z a v eda s v oje ne z ados tnos ti v po v e z a vi s k onč- nos tjo. Z a Je z uso v o pot pa je značilno , da ne išče užitk a ob las tni sla vi, ampak se ne pr e s t ano z a v z e ma z a potr e be dr ug e g a. Odpr a v i se in ne utr udljiv o poiz v e duje , k aj potr ebuje bližnji – hoče pom ag a ti in nositi njeg o v o bedo. T o je pot Bog a, ki se je usmilil s v ojeg a ljuds tv a: »Dobr o se m v ide l s tisk o s v oje g a ljuds tv a, k i je v Eg ip tu, in slišal, k ak o v pije z ar adi prig anjače v; da, po znam njeg o v e bolečine.« (2 Mz 3,7) V olja o zir anja (k ot služ abnik) k drug emu je v Je z usu pos t ala iz vir življenja. Na- vide zna iz guba sebe v prid niče v os ti drug eg a je pos t ala znamenje Bog a na t em s v e tu. T ak o je pot upanja pot, ki nas v abi, naj se tudi sami o zr emo na drug eg a, da si nalo žimo njeg o v o pomanjkljiv os t, trpljenje in ne z ados tnos t, k ak or nas je Gospod učil. T o ni pot, kjer bi isk ali las tno popolnos t, ampak pot dar o v anja iz ljube zni. K ar je bila popr ej pos t a v a s t alne z amude, lahk o odslej v Je z uso v em imenu po- s t ane pot odr ek anja. T ak o lahk o r ečemo , da je pot upanja pot zrna, ki umr e, da bi obr odilo sado v e. T e smrti ne mor emo skr čiti le na napo v ed, da bomo mor ali nek oč vsi umr e ti. P omeni nena v e z anos t nase in na las tno popolnos t. V elik a učit eljic a upa- nja je Bo žja beseda, k ak or ber emo: »T v oja beseda je s v e tilk a mojim nog am, luč moji s t e zi.« (P s 119,105) Fr anc oski pesnik upanja Charles P éguy (1873–1914) je z apisal: »Bo žja beseda ni z amot ana š tr ena. Je lepa lanena nit, ki se o vije okr og pr e- slice. K ak or nam je g ov oril, t ak o mor amo posluša ti. K ak or je g ov oril Mojz esu. K ak or nam je g ov oril po Je zusu. K ak or nam je g ov oril vse, t ak o mor amo r azume ti.« (2012, 8 9 ) U panje nas ne k ak o r e šuje pr e d nag ibanje m k popolnos ti, k e r nas v odi pr e k o t eg a. Pr a vi, da je v eč k ot popolnos t. Življenje v upanju ob pojmov anju zrna, ki umr e, da r odi sad, z a t o pomeni, da je kris tjan v imenu s tv ari, ki se bodo z g odile, v sedanji 572 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 č as odposlan s posebnim poslans tv om. Ima nalog o , da pomeni skrit in neiz črpen iz vir v eseleg a upanja. T ak o upanje, ki nam je dano , ni samo z a po znejše življenje; je tudi, in mor da najpr ej, upanje z a s v e t tuk aj in z daj. Izhaja iz tihe moči Duha, ki je r azlit v nas. Je iz vir , ki nam ž e sedaj r az ode v a, da s t a spr ememba in no v os t mog oči. Br e z padc a v nesmiselne in namišljene pr eds t a v e v ernik a uči, da je mog oče z obr a- t om k potr ebi drug eg a obličje z emlje spr emeniti ž e z daj. »K ris tus ni samo izpolnje- v alec obljub, ampak t emelj no vih obljub in mo žnos ti z a člo v ek a. K ris tuso v o v s t aje- nje šele odkriv a pr a vi obr az Bog a, ki je v r esnici živi Bog , t ak o globok o , da obuja od mrtvih. T o je tudi t emelj v seg a poslans tv a Cerkv e in v seg a njeneg a upanja. Z a t o por očilo o v elik onočnem dog odk u ni samo in f ormacija, ampak je s t alna spodbuda z a upajoč o , obenem pa kritično in z a v z e t o z a v es t.« (Sor č 1997, 21) K r šč ansk o upanje v e r uje , da lahk o se danjos t k ljub k r hk os ti in ne uspe hom po- r aja no v o ži vl jenje. Z a t o se kr šč an sk o upanje k až e k ot moč, ki čl o v ek u omog oč a, da s pogumom in v ztr ajnos tjo použije sedanjos t z vsemi njenimi nepolnos tmi. Mo žno pos t ane, da člo v ek spr ejme v se v prič ak o v anju t eg a, k ar je pr ed njim: »Me- nim namr eč, da se trpljenje sedanjeg a č asa ne dá primerja ti s sla v o , ki se bo r az- odela v nas.« (Rim 8,18) K r šč ansk o upanje nas vleče iz trpljen ja v seh oblik nesmi- sla in gr o žnje, k o se pogr e znemo v t esnobo. K až e nam skrivnos tno s v e tlobo v t e- mačni samoti trpečeg a. K ar se bo z g odilo , je po v e z ano s t em, k ar bomo sejali tuk aj in se da j. Z a t o k r šč a nsk o upa nje t e m e lji na pr e pr ič a nju, da le J e z uso v a pot z a g ot a- vlja r esnično življenje t ak o z a bodočnos t k ak or v sedanjos ti. P ot upanja je pot po- snemanja Gosp odo v eg a življen ja. Še v eč, K ris tus sam živi v nas (Gal 2,20). V njem nam je dano , da ž e z daj – na t em s v e tu – živimo Bo žje življenje. Njeg o v Duh sr edi s tisk in v seh naših molit e v kliče v nas: »Aba, Oče.« (Rim 8,15) Če smo lahk o r e kli, da daje upa nje mo žnos t nr a vne pr eno v e in t ak o v odi k oči- ščenju našeg a bitja, je mog oče ob kr šč ansk em upanju r eči, da nas r ešuje pr ed p r e v el i k o n a v e z anos tjo n a čl o v ešk o , n a u ži v an je p opol nos ti. P ot u panja je p ot od- r ek anja po z gledu Bog a sameg a – in t emu naj bi bil kris tjan prič a. T o je pot podar- janja br a tu, ki nas potr ebuje. Upanje pr a vi, da je še Bog , ki k až e nase v globini našeg a hr epenenja. K ris tjanu se Bog podarja. K ris tjan v e, da je njeg o v Bog dar in podarit e v . V e, da ne uspe v a nič, k ar se ne vr ši v podarjanju. K r šč ansk emu upanju je dano , da hodi po poti, kjer je K ris tus neuspeh z a v edno pr emag al. Cerkv ena učit eljic a s v e t a T er e zija De t e t a Je z usa t ak o pr a vi: »Moja nor os t je v mojem upanju, da me tv oja ljube z en spr ejme z a žrt e v . Moja nor os t je, da pr osim orle, s v oje br a t e, naj mi izpr osijo milos t, da bom pole t ela k Soncu Ljube zni, na perutih sameg a bo ž- jeg a Orla. (5 Mz 32,11)« (T er e zija De t e t a Je z usa 1997, 291) N e smr tnos t je blaž e nos t pr i Bog u, milos t v e r ujoči s tv ar i. V e r nik v 16. p salmu je bil pr eprič an, da Bog ne bo z apus til nik og ar , ki hodi z Bog om – k ak or pri Henohu in Eliju: »Hodil je z Bog om, pot em g a ni bilo v e č, k ajti Bog g a je v z el.« (2 Mz 5, 24); »In Elija se je v viharju v z dignil v nebo.« (2 K r 2,11) »Z ak aj moje duše ne boš pr e- pus til podz emlju, s v ojemu z v es t emu ne boš dal vide ti tr ohnobe. Daješ mi spo zna- ti pot življenja; polnos t v eselja je pr ed tv ojim obličjem, v ečne r ados ti na tv oji de- sn i ci . « (P s 16,10-11) S amo Bo g l ah k o u s t a vi p ad ec u mrl ji v e s tv ari v smrt, samo o n zmor e »odk upiti dušo iz r ok podz emlja« (49,16). V endar ne s splošno nesmrtno- 573 Janez Ferkolj - Živo upanje s tjo , ampak po občes tvu z Bog om v v ečnem življenju: »Prijel si me z a desno r ok o. S s v ojim nas v e t om me dobi, po t em pa me v z emi v sla v o /…/ Moje meso in moje sr ce gr es t a h k oncu, sk ala mojeg a sr c a in moj dele ž je Bog na v ek e /…/ Bo žja bli - žina je dobrina z ame, v Gospoda Bog a sem pos t a vil s v oje z a t očišče.« (P s 73,23-28) Upanje daje v eri r azlog z a ob s t oj in skrit o življenje – s t a neločljiv a. Demoni ima- jo v er o , v endar je g ola, br e z upanja – in z a t o se tr esejo. P éguy najde sidr o s v ojemu pr eizk ušenj polnemu življenju v viharjih č asa, ki so se z ačeli dvig a ti v z ače tk u dv aj- se t eg a s t ole tja, r a vno v znač aju kr šč ansk eg a upanja, deklice upanja. V njeg o vih pr o znih in pe snišk ih de lih lahk o z ačutimo utr ip e vr op sk e omik e , podobo , k i jo je v s v ojih najčis t e jših iz vir ih prinašala s v e tu s t ar a ce lina, k i se dane s pogr e z a v br e z- up. Nam r eč: »Z apus tit e v K ris tusa onemog oči dos t op do vrho v duho vneg a življe- nja.« (Marie-Eu g ène de l'En f an t -Jésus 2014, 1014). »V Je z usu K ris tusu v se izž ar e- v a življenje: njeg o v e besede, dejanja, ok oliščine. V se njeg o v e skrivnos ti od r ojs tv a do sm r ti, v s t aje nja od m r t v ih in sla v e , im ajo v e dno uč ink o v it o m oč pos v e č e v anja. Pr e t eklos t v njem ni odpr a vljena: ›K ris tus v eč ne umr e; smrt nad njim nima v eč o b l as ti. ‹ ( Ri m 6,9) ›Je z u s K ri s tu s j e i s ti, v čer aj , d an es i n n a v ek e. ‹ (Heb 13,8) Ne- pr es t ano vliv a v nas nadnar a vno življenje.« (Marmion 1952, 43) 6. Vera, upanje, ljubezen Mise l Charle sa P é guyja o upanju spada med najbolj pr onicljiv e v s v e t o vni knjiž e v- nos ti. Glasi se: »T o , čemur se čudim, g o v ori Bog , je upanje. T eg a ne mor em dohaja ti. T o majhno upanje, ki ni vide ti nič posebneg a. T a majhna deklic a upanje. Nesmrtna. K ajti moje tri kr epos ti, g o v ori Bog. T ri kr epos ti moje s tv aritv e. Moja dekle t a so moji otr oci. So same k ot moje drug e s tv aritv e. Iz r odu ljudi. V er a je z v es t a Ž ena. Ljube z en je Ma ti. Gor eč a ma ti, v sa sr čna. Ali s t ar ejša ses tr a, ki je k ot ma ti. Upanje je majhna deklic a, ki ni vide ti nič posebneg a. Ki je prišla na s v e t lani na bo žični dan. Ki se še igr a z dobričino Januarjem. Z njeg o vimi majhnimi jelk ami iz nemšk eg a lesa, P oslik animi z ivjem. In s s v ojim v olom in osličk om iz nemšk eg a lesa. Naslik anima. 574 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 In z jaslimi polnimi slame, ki je živ ali ne jedo. Saj so iz lesa. A t a majhna deklic a bo šla sk o zi s v e t o v e. T a majhna deklic a, ki ni vide ti nič posebneg a. Sama bo nosila drugi dv e in šla sk o zi dopolnjene s v e t o v e. /…/ Ona, t a majhna deklic a, vleče v se. K ajti v er a vidi le, k ar je. Ona pa vidi, k ar bo. Ljube z en ljubi le, k ar je. Ona pa ljubi, k ar bo. /…/ Upanje vidi, česar še ni in k ar bo. Ljubi, česar še ni in k ar bo. V prihodnos ti č asa in v ečnos ti.« (P éguy 2012, 13–18) T ak oj k o se v er a upogne v z aup anje in v z v es t obo , k o s t opi v življenje in na pot č asa, pos t ane od upanja ner azločljiv a. T o r azlag a na pr vi pogled pr ecej nena v adna me t a f or a o sidru duše v pismu Hebr ejcem: »T o upanje je z a nas k ak or v arno in z anesljiv o sidr o duše, ki seg a v notr anjos t, z a z agrinjalo.« (Heb 6,19) Sidr o je mi- ru j o č a p o d o b a. Naša d u ša j e z asi d r an a v Bo gu , v n j em j e n ašl a o p o r o , n a v e z o , ki z ag ot a v lja v ztr ajnos t in v ar nos t. Sidr o je moč, k i pr ičv r s ti v z aliv , por oš tv o tr dnos ti z a t ok o v e in pr eobr a t e člo v ešk eg a življenja. Je tudi cilj pr ehoda, gr abilo , ki g a vr- ž emo t ak oj, k o dose ž emo br eg , podobo naše nadnar a vne smeri. Upanje pripenja s v oje sid r o v nebesa. »Neuničl jiv o upanje nam je shr anjeno v nebesih.« (Štruk elj 2000, 255) Sidr o , pripe t o ob bo k ladje, je nenehno opo z orilo o cilju. In upanje je potrpe žljiv o , lahk o je br e z v sak e nalog e, v endar nik oli ne iz gubi izpr ed oči t eg a, k ar se napo v eduje z a njim. Je nar a vnanos t, ki se ne omehč a in ki pr ebija o vir e. Pi smo Hebr ejcem omenja seg an je z a z agri njal o. S amo v el i ki duh o vni k je šel samo enkr a t z a z agrinjalo , z daj pa je t o pr os t or , kjer Je z us, v eliki pos v eče v alec, s t opa pr ed ljuds tv o in se mu upanje pridruž uje, k o seg a ons tr an z emeljsk eg a biv anja. T o potrjuje pogla vitna P a vlov a beseda: »Če samo z ar adi t eg a življenja z aupamo v K ris tusa, smo od v seh ljudi najb olj pomilo v anja vr edni.« (1 K or 15,19) Še ena po- doba je s v e tloba o zir oma – k ak or pr er ošk a beseda – »s v e tilk a, ki s v e ti na mr ačnem kr aju, dokler ne z asije dan in ne v zide danic a« (2 P t 1,19). Na v e z uje se na čuv aja, ki zr e v noč, opaz uje pr v a znamenja z or e, in se r az v eseli, k o v dalja vi z agleda dr ob- no s v e tlo liso , ki napo v eduje sončni v zhod. Spominja tudi na z v es t e e v ang eljsk e služ abnik e, ki opasani in s priž g animi s v e tilk ami č ak ajo na nenaden po vr a t ek g o- spodarja. Ž al je danes prič ak o v anje kris tjano v ot opelo – slepi g a pos v e tnos t. Da- našnji ljudje pog os t o ne prič ak ujejo ničesar , zlas ti ne česa lepeg a, njiho v a prič a- k o v a nja so m ale nk os t na , k r a t k ot r a jna: m oč no upanje iz g inja , k e r nim a v e č opr ije- ma. T r eba je obnoviti čuječ a, hr epeneč a sr c a – names t o mučne nedeja vnos ti v tur obnih č ak alnic ah. Ž e upanje k ak or g or čično zrno pr edr ami naše r a vnanje in pr e ž ene s tr aho v e t er malenk os tne izr ačune: mnog o r eči se t edaj izk až e z a nepo- membne in ne vr edne. 575 Janez Ferkolj - Živo upanje Upanje, cepljeno na v er o , v se s t a vi na prihodnos t, k ak or up – t oda pri upanju gr e z a ab solutno prihodnos t. T eološk e kr epos ti se medsebojno pr ešinjajo. Ljube- z en pripada sedanjos ti, ki je nujnos t sama – ne dov oli odlašanja, se ne obr ač a naz aj. T udi sedanjos t pripada ljube zni, neutrudljiv o nar a vna v a t ek č asa na dela ljube zni. Z a t o »ljube z en nik oli ne mine« (1 K or 13,8). V se po z ablja in ne prič ak uje ničesar . V nesebičnos ti vključuje še drugi dv e kr epos ti: »V se v eruje, vse upa.« (13,7) Upanje je njuno bis tv o: br e zmejna izr očit e v v er e, hr epenenje in og enj upa- nja. V er a t emelji v pr e t eklos ti k ak or nepr emični pods t a v ek – na t em, k ar je v edno bilo , od pr ada vnos ti Bo žjeg a do cerkv eneg a in oče tneg a izr očila, v tisnjeneg a ž e v otr oš tv o. Je so z v očje s posr edo v animi r esnic ami, dar , ki se pr enaša iz r oda v r od. V erujemo , k er so v er o v ali naši oče tje, k ar k až e na pr epr os t os t otr oš tv a in a v t ori- t e t o oče t a. Pripadnos t v er e pr e t eklos ti ne pomeni nik akr šne skler o z e, nobene mumificir ane z alog e. P omeni z ak or eninjenos t, br e z k a t er e ni življenjsk eg a sok a, m oč i. V J obo v i k njig i je dr e v o podoba upa nja: »K ak or dr e v o je izr uv a l m oje upa- nje.« (Job 19,10) V e z s pr e t eklos tjo je ne samo por oš tv o tr dn os ti, ampak tudi pr- vina z aupanja in z v es t obe. K ončno se upanje – ne da bi pr elomilo v e z s v er o in ljube znijo , br e z k a t erih hitr o oslabi – s t eguje v prihodnos t, v endar pr eseg a br e z- oblično prihodn os t, ki ne pripa da nik omur , r az en Bogu, in je ne mor e t a r az v o zla ti nobeno v ede ž e v anje in futur ologija. Upanje je potrpe žljiv os t v č asu, s v oje sidrišče ima v ultima linea rerum – v p o sl ed n j i h r ečeh . »S mrt si cer n i sp ad al a k n ar a vi , a je po s t ala nar a vna. Bog je ni od z ače tk a pr edvidel, mar v eč jo je podaril k ot z dr a- vilo. /…/ P otr ebno je bilo k onč a ti t eg obe, da smrt spe t v zpos t a vi tis t o , k ar je življe - nje iz gubilo. Neumrljiv os t bi bila bolj br eme k ak or dar , če ne bi posijala milos t.« (B e ne dik t XVI 2 0 0 8 , 1 0 ) A pos t ol piše : »S k r s t om sm o bili t or e j sk upa j z njim pok o- pani v smrt, da bi pr a v t ak o , k ak or je K ris tus v moči Oče t o v eg a v elič as tv a v s t al od mrtvih, tudi mi s t opili na pot no v os ti življenja.« (Rim 6,4) Samo v elik s v e tnik, mi- s tik, pr e ž e t z ljube znijo , ž e z daj živi v ečnos t, njeg o v o upanje kljubuje dolg os ti in medlos ti č asa, ki se sesipa v pepel. Upanje vleče napr ej, gr e napr oti dobam življe - nja. Še z daleč ne os t ari, ampak pomlaja in t eče k ak or glasnik v esele blag o v es ti: najde r ešit e v , kjer r ešitv e ni. Ne mor emo po v eliče v a ti upanja in molč a ti o smrti. Smrt je obenem k onec in gr o žnja upanju: mes t o njeg o v e pr eizk ušnje. Smrt, ki upanju naspr otuje in g a z a- hrb tno potlači, je br e z up, pr edujem smrti. Smrt in br e z up celo so vpada t a: t o je samomor , br e z up, ki v odi v smer smrti, medt em k o je smrt, ki pot egne z a sabo br e z up, polo ž aj ob sojenc a, umir ajočeg a. Dan t e Alighieri pr e tr esljiv o umešč a napis nad vhodom v pek el, pr os t or br e z upa, kjer ni Bog a: »K dor v s t opiš, pus ti z unaj upe v sak e!« (Dan t e Al i ghi eri 1994, I, 3, 9) P or as t š t e vi l a samomor o v , nenadni h odl oči - t e v , neukr otljivih nagibo v , vrt ogla v os ti nad pr aznino , so slaba znamenja z a č as, ki je duho vne potr ebe r az vr ednotil. T e nesr eče ne k až e pripiso v a ti le usodi ali depr e- siji. Družba, ki r oje v a umor , je po z abila na kr šč ansk o dediščino: spr ejemanje tr- pljenja, usmilje nje do sebe, smisel življenja. Mladi so v se manj poučeni, z ak aj ži- vi j o i n k aj j e tr eb a s s v o j i m ži vl j en j em n ap r a vi ti. V se se n a v z ame č asa, samo l j u b e- z en upor abi č as. Bog tis t emu, ki ni pr osil z a življenje, uk az uje življenje. 576 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 »Beseda ‚ v ečno življenje ‘ sk uša t emu nepo znano znanemu da ti ime. Nujno je t o v znemirljiv a, ne z ados tna beseda. K ajti pri besedi ‚ v ečno‘ mislimo na nesk ončnos t – in t a nas pr es tr aši. Pri življenju mislimo na življenje, ki g a izk ušamo , ki g a ljubimo in g a ne bi r adi iz gubili in ki nam je hkr a ti v edno znov a bolj muk a k ak or izpolnit e v , t ak o da si g a z ene s tr ani ž elimo , a g a hkr a ti v endar nočemo. Lahk o samo posk ušamo misliti, da je t a tr enut ek življenje v polnem smislu, v edno nov o pot apljanje v pr os tr anos t bitja, med- t em k o nas v eselje pr epr os t o pr e v z ame. T ak o t o izr až a Je z us pri Jane z u: ›Spe t v as bom videl in v aše sr ce se bo v eselilo , in v ašeg a v eselja v am ne bo nihče v z el‹ (Jn 16,22). V t ej smeri mor amo misliti, če hočemo r az ume ti, k am meri kr šč ansk o upanje.« (Benedik t XVI 2008, 12) K r šč an sk o ži vl jen j e je r o man je, ki n i t a v an je i n p o s t o p an je – i ma ci l j, ki g a vi d i in ne vidi obenem. Njeg o v o drug o ime je upanje, ki vliv a v nas hr epenenje po uri, k o se bo naše življenje spr emenilo. »Življenje v nebesih pomeni ›biti s K ris tusom‹« (1 K or 13,12; Raz 22,4) – v se in v v seh K ris tus. (KK C 1025) 7. Molitev, ferment upanja K ar dinal Henri de Lubac je na vsej pr os tr anos ti t eologije cerkv enih očet ov po- k az al, da so na z v elič anje v edno gledali k ot na občes tv eno r esničnos t (De Lubac 2003). Pismo Hebr ejcem g o v ori o ‚mesu‘ (11,19,16; 12,22; 13,14), o občes tv enem z v elič anju. Gr eh je uničenje edinos ti člo v ešk eg a r odu – r az dr obljenos t in r azk ol. V lit anijah Sr c a Je z uso v eg a v zklik amo: »Sr ce Je z uso v o , upanje umir ajočih.« Je z us K ris tus ima v dr ami s v e t o vne z g odo vine osr ednje mes t o. Rana, ki je bila s v e t o vni z g odo vini z adan a s K ris tuso vim nas t opom, se še napr ej gnoji. Člo v ek ne bo nik oli v eč mog el biti is ti, k ot je bil pr ed K ris tusom. V anj je bil polo ž e n f ermen t, ki izhaja iz Ab sol utneg a, in z daj ne z adržno vr e. Člo v ek ne pripada v eč sebi: s v oje sr edišče, s v oj i z v or i n s v ojo i zp ol ni t e v najde samo v K ri s tusu (Š tru k el j 2000, 33). R esni čno življenje, ki g a v edno sk ušamo doseči, je v e z ano na sobiv anje z ljuds tv om in se lahk o z a v sak eg a posame znik a ur esniči samo v občes tvu. V er e in – z njo upanja – ne m or e nihč e sk o v a ti sa m , v e r o na m m or a ne k do o z na niti, o nje j pr ič e v a ti, k a k or pr a vi s v e ti P a v el: »V er a je iz o znanje v anja.« (Rim 10,17) Z a t o v er a pr edpos t a vlja izhod iz je č e las tne g a jaz a. Od t od iz v ir a pom e n k on t e m pla tiv ne g a in m olit v e ne g a življenja z a ljuds tv o. »Bernar d po v e, da tudi samos t an ne mor e pono vno v zpos t a viti r aja, t oda k ot pr os t or kr čenja pr ak tične in duho vne vr s t e mor a pripr a vlja ti no v r aj. Divja g o z dna de ž ela pos t aja r odo vitna – r a vno tu, kjer is t oč asno podir ajo dr e v esa napuha, kjer kr čijo divjo r as t duš in t ak o pripr a vljajo r odovitno z emljo , na k a t eri mor e uspe v a ti kruh z a t elo in dušo. Ali ne vidimo spe t r a vno sprič o sedanje z g odo vine, da ne mor e uspe v a ti nobeno po zitivno oblik o v anje s v e t a t am, kjer duše podivjajo?« (Benedik t XVI 2008, 15) 577 Janez Ferkolj - Živo upanje Upanje v kr šč ansk em smislu je v edno tudi upanje z a drug e, k o se borimo z a pr a v o usmerit e v s v e t a. Upanje pomeni ohr anja ti s v e t odprt z a Bog a – saj samo t ak o s v e t os t aja tudi z ar es člo v eški. »K dork oli hodi z a K ris tuso m, popolnim člo v e - k om, pos t ane tudi sam bolj člo v ek.« (CS 41) Pr vi in bis tv eni učni kr aj upanja je molit e v . Če mi nihče v eč ne prisluhne, me Bog še v edno posluša. Če z nik omer ne mor em g o v oriti, nik og ar v eč poklic a ti – Bogu lah k o v edno g o v orim. Če nihče v eč ne mor e pomag a ti – k er gr e z a s tisk o ali prič ak o v anje, ki pr eseg a člo v ešk o moč upanja – Bog zna pomag a ti. Moliv ec ni ni- k oli čis t o sam (Benedik t XVI 2008, 32). Molit e v pomeni notr anje očiščenje, ki nas dela sposobne z a Bog a in t ak o sposobne z a ljudi. V molitvi se mor a člo v ek naučiti: - k aj si r esnično sme izpr ositi od Bog a – k aj je Bog a vr edno; - da ne mor e moliti pr oti drugim; - da ne sme pr ositi z a povr šne in lagodne r eči, ki si jih r a vno z až eli (napačno malo upanje, ki g a v odi pr oč od Bog a) (Benedik t XVI 2008, 33). K o se z di v se iz gubljeno in obupani člo v ek nima v eč r azlog a, da bi upal v odr e- šenje, Bo žji glas še v edno g o v ori: edini glas, ki ne ug asne. Sk o zi t o odme v a Je z uso- v a prilik a o iz gubljenem sinu. Gr ešnik u g o v ori, da lahk o pade v hudo , v endar g a bo oče č ak al do k onc a in se g a na k oncu bolj v eselil k ak or z v es tih sino v . Upanje je s t al- ni pole t, ki omog oč a, da v sak člo v eški napor z ačnemo zno v a. Ima moč, da v semu daje mo žnos t pr eno v e in uv aja v moč s tv arjenja. T o se ur esniči t ak oj, k o upanje s t opi v dušo – k ajti z upanjem pride milos t. Upanje nosi v sebi z aupanje, se izr oč a Bogu – t o pomeni, da člo v ek noče v edno v seg a nar editi z las tno močjo. »Upanje je m lados t v e r e in ljube zni, njuna pr e no v a v v sak e m tr e nutk u in z a v r ač a v se , k ar ni Bo žje.« (F erk olj 2003, 40) T o mlados t je v er en k a t olič an v edno zno v a isk al in našel pri Bo žji Ma t eri Mariji, po k a t eri je prišlo upanje z a v es s v e t. S v e ti P a v el VI. je molil: »K o t e gledamo , Marija, se spe t r odi blaž eno upanje: čis t os t je mo žna, nedolžnos t je mo žna, kr epos t je mo žna, v se, k ar je popolno in oddaljeno je mo žno. Mo žno je v t ebi in v nas, k er iz t ebe v nas odse v a milos t. Milos ti polna. Iz t ebe iz vir a milos t in prihaja nad nas. /…/ K o t e gledamo , Marija, o živimo in v nas se pr ebudijo podobe dobr ot e in lepot e, o k a t erih je g o v oril Je z us.« (P a v el VI. 2008, 157) 8. Zaključek »A v e crux, spes unic a« (P o z dr a vljen križ, edino upanje) je s t ar oda vni kr šč anski v zklik, ki g a najdemo tudi na z unanjos ti bazilik e s v e t eg a P a vla iz v en ob zidja v Rimu, k amor bodo na po v abilo in spodbudo pape ž a Fr ančišk a v s v e t em le tu 2025 priha- jali r omarji z v seg a s v e t a z g eslom »r omarji na poti upanja«. Julien Gr een (1900– 1998), amerišk o- fr anc oski knjiž e vnik, ki je pok opan v s v oji najljub ši cerkvi – tj. v cerkvi s v e t eg a Egidija v Celo v cu –, nas nag o v arja: »Zg odo vina pos t ane blag odejna in spodbudljiv a. Spr ašuje nas: ›K aj č ak aš? Z ak aj ne v s t aneš in se ne lotiš dela k ak or nek oč? Ali si iz gubil z aupanje, pot em k o si z gr adil A t ene in Rim?‹« (Gr een 2019, 578 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 25) Z aupanje v T r oedineg a Bog a lahk o v nas pr ebudi upanje, živ o upanje, vir e živih v oda, k amor nas v odi Bo žje Jagnje – K ris tus. K r šč ansk o upanje, z azrt o v K ris tusa, je edino živ o upanje, »z ak aj pod nebom ljudem ni dano nobeno drug o ime, po k a t er em naj bi se mi r ešili« (Apd 4,12). (Ra tzing er 2001, 103–118) Kratici CS – K oncilski odloki 1980 [O Cerkvi v sedanjem s vetu. P astor alna k onstitucija]. KKC – K a t ekiz em k a t olišk e Cerkv e 2008 [1993]. Reference Alighieri, Dante . 1 9 9 4 . Božanska komedija . L j u- b l j an a : M i h e l a č . Benedikt XVI. 20 0 8 . S p e s a l v i . O k r ožn i c a. C D 11 8 . L ju b ljana : D r u ži na . De l’Enfant-Jésus, Marie-Eugène . 2 0 14 . Je veux voir Dieu . T o u l o u s e : Éd . d u C a r m e l . De Lubac, Henri . 20 0 3 . Catholicisme: Aspects sociaux du dogme. P a r iz: C e r f . Ferkolj, Janez . 20 0 3 . L ' I n s p i r a ti o n p o é ti q u e e t r e l i g i e u s e c h e z C h a r l e s Pé g u y . D i p l o m s ko d e l o. T e o l o š k a f a k u l t e t a U n i v e r ze v L j u b l j a n i . Green, Julien. 201 9 . Journal Intégral 1919-1940 . P a r iz: R o b e r t L a ff o n t . Katekizem katoliške Cerkve . 20 0 8 [ 1 9 93 ]. L j u b l j a - n a : S l o v e n s k a š ko f o v s ke ko n f e r e n c a . Koncilski odloki. 1 9 8 0 . Drugi vatikanski cerkveni zbor . L j ub l j an a : Na d š k o fij sk i o r di n ar iat . Marmion, dom Columba . 1 9 52 . Le Chriacest: Idéal du prêtre . M a r e d s o u s: Éd . d e M a r e d s o u s . Pavel VI. 20 0 8 . Litanije brez konca: Marija naše upanje . C e l j e : M o h o r j e v a d r u ž b a . Péguy, Charles . 201 2. Preddverje skrivnosti druge kreposti . C e l j e : M o h o r j e v a d r u ž b a . Pieper, Josef . 20 02. Vera, upanje, ljubezen . L j u b l j a - n a : D r u ž i n a . Ratzinger, Joseph. 20 01 . G l ej m o n a p r e b o d e n o s r c e : V e l i ko n o č n a s k r i v n o s t – n aj g l o b l j a v s e b i - n a i n t e m e l j č e š č e nj a J e zu s o v e g a s r c a . Commu - nio 11: 10 3 – 11 8 . – – – . 1 9 9 0 . Zazrti v Kristusa . L j ub l j an a : Mar i j i n a k ong r egaci j a . Sorč, Ciril. 1 9 97 . Eshatologija . L j u b l j a n a : D r u ž i n a . Sveto pismo Stare in Nove zaveze . 202 4 . J e r uz a- l e m s k a izd aj a . L j u b l j a n a : D r u ž i n a . Strle, Anton . 1 9 9 0 . Živo upanje . L j u b l j a n a : D r u ž i n a . Štrukelj, Anton. 2 000 . Klečeča teologija . L j u b l j a n a : D r u ži na . – – – . 20 0 0 . Kristusova novost . L j u b l j a n a : D r u ž i n a . – – – . 202 2. Lepota in svetost: Papežu Benediktu XVI. za 95. rojstni dan . L j u b l j a n a : S a l v e. Terezija Deteta Jezusa . 1 9 9 7. Avtobiografski spisi . S o r a : S am o s t an K ar m e li č ank . Van der Meer de Walcheren, Pierre . 1 921 . Journal d'un converti . P a r iz: Pi e r r e T é q u i . Vianney, Janez Marija. 2 000 . Življenje je več kot jed . L j u b l j a n a : D r u ž i n a . Von Speyr, Adrienne . 1 9 9 7. Človek pred Bogom . L ju b ljana : D r u ži na .