taborniška revija letnik XUX 2004 550 SIT idar) PREDSTAVITVE PROJEKTOV TEMELJNIH IN NADALJEVALNIH TEČAJEV ZA VODJE ENOT Predstavitve projektov za tečajnike temeljnih tečajev (generacije 2003) bodo v torek, 20. 4. 2004 ob 17. uri, za tečajnike nadaljevalnih tečajev (generacije 2003) pa v sredo, 21 .4. 2004 ob 17. uri v sejni sobi na sedežu ZTS, na Parmovi 33 v Ljubljani. Za predstavitev se dogovori z mentorjem (mentor te prijavi na predstavitev). Predstavitve za ostale tečajnike (generacije 2002 in nazaj), bodo v sredo, 21. 4. 2004 ob 18. uri. Prosim posredujte informacijo do tistih članic in članov, ki so v procesu usposabljanja za vodje, saj osebno vabimo samo tečajnice in rčrffL) * RAZVEDRILO 40 Dnevnik učitelja kitare 42 Popotovanja 44 Trenutki 45 Ježkov kotiček 46 Stric Volk 46 Z znanjem do odgovora 47 Križanka VGUtl AKTUALNO l^in^Č ¿m T „ftfi^C? l^GMJSC^l Jo p t Predstavijo se Taborniški vestnik Mednarodne strani O - koledar «p/ZA V C i tečajnike zadnje generacije - to je 2003. ^^ T Jt^ i.__ KDAI? KAJ? KDO? 12. - 13. marec Seminar za organizatorje in izvajalce znanje.rutka.net taborjenj (ZTS) pugy@rutka.net 14. marec Fotoorientacija www.mzt.org (Mestna zveza tabornikov Ljubljana) 27. marec Očistimo Kranj 2004 www.zto-kr.org (Zveza tabornikov občine Kranj) klemenmarkelj@yahoo.com 27. - 28. marec Nočno orientacijsko tekmovanje (NOT) not.rutka.net Rod močvirski tulipani polona.zeheli@guest.arnes.si 3. april Skalska liga http://cdv.rutka.net/stran/ (RJZ Velenje, četa Divji Volk skalska_liga.htm 17. april Taborniški feštival festival.rutka.net (Mestna zveza tabornikov Ljubljana) muc@rutka.net 22. april Dan tabornikov, Dan zemlje www.rutka.net www.zts.org 7. - 8. maj Bičikleta žur (RJS Izola) marjan.makuc@sub-net.si iT 9 * P 7. - 9. maj Kreativna delavnica KREARTA 2004 (Pliskovica na Krasu) 2 f marec 3 DO3 i«(^.J p* iCr' tQ !> , ' Glavna in odgovorna urednica: Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mošta Uredništvo: Meti Buh (urednica priloge Medo), Aleš Skalit (urednik priloge Gozdovnik), Aleš Cipot, Primož Kolman, Marta Lešnjak, Frane Merela, Barbara Papež-Lrga, Tadej Pugelj-Pugy, Iris Skrt-Dina, Matic Stergar in Jure Jež. Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije. Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4301-477, WWW: http://www.zts.oro. Cena posameznega izvoda je 550 SIT, letna naročnina je 4700 SIT, za tujino pa letna naročnina s Transakcijski račun: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče leto. Revija izhaja vsak prvi petek v mesecu. DDV je vračunan v ceno. Grafična priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca Goričane, Medvode d. d. Številka je bila tiskana skupaj s prilogo v nakladi 3800 izvodov. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 792 ISSN 0492-1127 Naslovnica: Aleš Cipot 30 Za vodnike 32 Taborni{ka fotografija 34 Astronomija 36 Predstavitve rodov 37 Kosobrin 38 Izleti v naravo Letošnjemu ZOT-u ob rob Kaj je orientacijsko tekmovanje? To je verjetno vprašanje, ki se poraja marsikateremu taborniku. Je to družabno srečanje? Zurka, kjer lahko brez nadzora staršev prebediš noč? Ali je to, kar že ime pove - tekma? Borba s samim sabo, s časom, z drugimi ekipami. Zadnje čase opažam, da število tekmovalcev vedno bolj upada. Kaj je temu krivo? Vreme? Pretežke proge? Previsoke startnine? Ali pa s(m)o se preprosto pomehkužili. Pomanjkanje se kaže predvsem pri ženskih ekipah, kjer se dostikrat zgodi, da se jih udeleži premalo za neko resno tekmo. In potem poberejo lovorike brez truda. Tudi nivo znanj, ki ga pokažejo (sploh GG), je na zelo nizki ravni. Ena od možnih rešitev je, da spustimo kriterije. Da dodamo cel kup adrena-linsko-zabavljaško-šaljivih igric. In naredimo iz tekme šov. Ali pa cirkus. Vse skupaj združimo še s kakšnim koncertom, obiskom nočnega kluba in strip-tease seanso za polnoletne. Aja - vse skupaj mora biti seveda zastonj. Ker startnina ne sme presegati cene 4 kino vstopnic za 5-člansko ekipo. Verjetno bi se število tekmovalcev hitro dvignilo. Ampak - a je to res to, kar si želimo in s čimer se bomo hvalili naokoli? Kakor komu paše. Tekme pa naj le ostanejo tekme. Naj bodo težke. Da boš prišel s proge prepoten, utrujen in z raztrganimi hlačami. Da boš preklinjal tra-serja in organizatorje, ampak se vseeno naslednje leto vrnil. Na tekmo. Gregor Vinder - Vindi 4 ^ ] TABOR NA OBISKU Zapisal: Aleš Cipot, foto: arhiv RZR Rod Zelene Rogle Zreče Po ustanovitvi odreda leta 1976 je dejavnost zreških tabornikov hitro stekla. Kmalu nakupijo prve taborniške kroje in prvič taborijo, skupaj s konjiškimi taborniki, sosedi, na čigar pobudo je do ustanovitve odreda v Zrečah sploh prišlo. Prav iz konjiških taborniških vrst je prišla pomembna okrepitev; novi mentor taborništva na zreški osnovni šoli je postal Emil Mumel, današnji načelnik celjsko-zasavskega območja. Rod je močno povezan z bližnjo Roglo. Prvi starešina odreda g. Maks Padežnik pravi, da Zreče brez Rogle niso Zreče. Ime rodu popolnoma ustreza. V ts? ~ i > • -h 9 > 3» v IS* Kostanjev piknik je v Zrečah vsakoletna, tradicionalna aktivnost. Na kostanjevem pikniku za MČ in GG pripravijo različne aktivnosti, od katerih je za otroke verjetno najzanimivejše "šmiranje" oziroma tekmovanje "kdo bo najbolj črn." Kostanjev piknik za PP in grče pa je ena redkih, a lepih priložnosti, ko se srečajo s prijatelji, taborniki iz Splita in se skupaj poveseli-jo. STRUKTURA RODU MČ GG PP GRČE SKUPAJ 4 vodi 3 vodi 1 klub 1 klub 9vod./klub. 28 25 10 20 83 članov Ob tabornem ognju dajo novi člani zaobljubo. Ob prehodu dotedanjih MČ-kov med GG-je bodoče člane čaka težka preizkušnja, ki jim jo pripravijo njihovi starejši kolegi. Ponavadi gre za mešanico iger zaupanja, "okusno" priprav- ljenega priboljška in vode. Cilj poti je taborni ogenj, kjer novi člani dajo zaobljubo. Prehodi med ostalimi vejami so ravno tako pestri oziroma malo bolj "začinjeni". Sodelovanje s splitskimi taborniki je že dolga zgodba, ki se ni končala niti s pričetkom vojne v začetku devetdesetih. Z njimi se srečajo vsaj dvakrat letno, enkrat v Sloveniji (ko Hrvate učijo, kako se spečejo "maruni" - kostanji) in enkrat na Hrvaškem (ko se učijo, da naj se jim nikamor ne mudi - "Di se ti žuri, pa imamo još vrimena!"). Z njimi so že taborili na otoku Visu ter Zlarinu in se skupaj udeležili zadnje "smotre" v hrvaških Fužinah. Sodelovanje z dalmatinskimi izvidžači obrodi počitniške sadove... vsakoletno križarjenje z leseno 50 posteljno barko, ki se ga udeležijo vsi, ki kakorkoli vsaj poznajo kakšnega tabornika ali izvidžača in si želijo vesele družbe. Vabljeni od 7. do 14. avgusta 2004 na sedemdnevno križarjenje po dalmatinskih otokih. Vodniškega tečaja celjsko-zasavskega območja se pogosto udeležujejo tudi tečajniki z drugih območij. Na celjsko-zasavskem območju že nekaj let organizirajo vodniške tečaje v času jesenskih počitnic, največkrat v domu zreških tabornikov na Skomarju. Zreški taborniki kot gostitelji tečaja k sodelovanju pritegnejo vodnike in predavatelje iz drugih rodov. Emil Mumel, vodja tečaja in načelnik območja: "Mislim, da je taka oblika dela v jesenskem času kar prijetna in koristna za tiste, ki med poletnimi počitnicami nimajo časa za udeležbo na tečajih. Poskrbimo za kakovostno izvajanje programa in tem na vodniškem tečaju." Ideja, namenjena PP-jem, je obrodila sadove in zaporedoma so pripravili dva zleta na Rogli. Načelnica rodu Tadeja pripisuje velik pomen območnemu vodniškemu tečaju. Tadeja: "Vodstvo celjsko-zasavskega območja vsako leto med jesenskimi počitnicami organizira vodniški tečaj na Skomarju, ki se ga udeleži tudi nekaj naših članov. Po opravljenem vodniškem tečaju prevzamejo vod ali postanejo pomočniki vodnikov. Njihovo delo pa seveda poteka pod budnim očesom enega od starejših vodnikov oziroma članov rodove uprave." Emil je bil strog taborovodja zleta Rogla '92 in '93, zato smo si ga razposajeni PP-ji na indijanskem dnevu z veseljem privoščili. V začetku devetdesetih let se je članom programskih komisij porodila ideja o organizaciji zleta PP in sicer iz čisto preprostega razmišljanja, da tudi za PP-je, ki na taborjenjih vedno opravljajo funkcijo vodnika, vodje programa, taborovodje in podobno, pripravijo taborjenje, na katerem ne bodo opravljali nobenih funkcij in bodo zanje pripravljali program vodje komisij. Rod je najemnik doma, nekdanje šole, v prelepi vasici Skomarje, ki leži na nadmorski višini 944 m na južnem delu Pohorja. Pred petimi leti so dom prenovili in uredili skupna ležišča. Tako je danes v domu skupaj 60 ležišč v dveh sobah s skupnimi ležišči in eni dvoposteljni ter eni triposteljni sobi. V pritličju je velik dnevni prostor, ki služi tudi kot jedilnica. V kuhinji je opreme, posode in pribora za 60 oseb. Informacije o domu pri gospodarju rodu na tel. št. 041/551-857. Na obeh zletih na Rogli leta 1992 in 1993 so pripravili kakovosten program taborjenja in taboreči so domov odhajali zadovoljni, bogatejši za marsikatero izkušnjo, ki so jo koristno uporabili pri delu v svojih rodovih. Ob pripravi in izvedbi programa so složno sodelovali vsi člani komisij, od MČ, do GG in PP. Nekateri deli programa so bili obvezni, nekateri pa prostovoljni (npr. delavnice). Že takrat so preizkušali pripravo obrokov po podtaborih. Prvič pa se je pričelo v Sloveniji množično uveljavljati vegetarijanstvo, takrat še kot posebnost prehrane na taborjenjih. Zreče brez Rogle niso Zreče, kar popolnoma velja tudi za zreške tabornike. Taborjenje je tudi za Zrečane vrhunec taborniške sezone. Prvi tabor na Rogli s 15 taborečimi so organizirali že leta 1980 in od takrat naprej je taborjenje na Rogli postalo tradicionalno. V letih med 1998 in 2001 so taborili ob hrvaški obali skupaj s taborniki iz Splita. Vendar so Roglo preveč pogrešali in taborjenja so prestavili nazaj pod razgledni stolp na Rogli. Rodova uprava Matej Kotnik Tadeja Kapun Primož Golež Tadej Gorenjak Damir Močič Nuša Petrič Mateja Esih Emil Mumel Iztok Košir starešina načelnica načelnik MČ načelnik GG načelnik PP blagajničarka tajnica gospodar predsednik NO Naš tabor spet stoji, sred' krasne lepe Rogle, smo tu se zbrali vsi, ki smo dobre volje ... Zreški taborniki so v zadnjih letih poleg taborniških aktivnosti opravljali tudi funkcijo združevanja vseh mladih Zrečanov v prostem času. Zaradi tega se je pojavila potreba po ustanovitvi mladinskega centra, ki so ga pod taborniškim okriljem leta 2000 tudi ustanovili in s tem zaposlili za določen čas dva delavca, ki sta organizirala vsakodnevne športne aktivnosti za mlade. V letu 2003 so ugotovili, da tako široka dejavnost za mlade pod okriljem društva RZR ni več mogoča. Zupan Zreč in starešina rodu Matej sta ugotovila, da je rešitev v ustanovitvi javnega Zavoda za mladino Zreče, ki so ga konec lanskega leta uradno registrirali in uspešno združuje vsa društva, ki so kakorkoli povezana z mladimi. Pred njimi je že nov izziv -lokalna TV, preko katere bodo zavod in z njim povezana društva skušali informirati lokalno prebivalstvo o dogodkih. Zrečani se skušajo udeleževati čimveč tekmovanj. Zelo ponosni so na trenutno najbolj svež uspeh, 1. mesto gozdovnikov na ZOT-u v Pekrah pri Mariboru. Kako že osvojim in kupim to Roglo? f marec 7 Matej Kotnik, 30 (z mikrofonom v roki), inštruktor I. stopnje, profesor fizike in PTV na Osnovni šoli Zreče, poučuje računalništvo in je računalnikar na šoli, hkrati je starešina rodu in vodja Zavoda za mladino Zreče. Sodelujete z različnimi občinskimi in državnimi institucijami. Kakšne so koristi? "Taborniška dejavnost v Zrečah je finančno podprta v občinskem proračunu, v obliki sofinanciranja redne vsakotedenske dejavnosti, kakor tudi projektov (taborjenje, zimovanje ...), tudi s prostori za izvajanje dejavnosti ni težav. Pri nakupu, obnovi in vzdrževanju opreme (šotori, posoda .) sodelujemo z občinsko Civilno zaščito. Občasno tudi kakovostno prijavljeni programi na državnem nivoju obrodijo finančne sadove. Kako v Zrečah občutite odhod štirih rodov iz vašega območja ob združitvi Koroškega s Šaleškim? "Odhod rodov z območja našega rodu nikakor ni prizadel, bodo pa verjetno območne akcije tekmovalnega značaja zaradi manj številčne udeležbe nekoliko manj selektivne, kar pomeni, da bodo na državnih tekmovanjih (mogoče tudi ne) sodelovale nekatere slabše pripravljene ekipe. Prav tako vidim problem pri organizaciji mnogobojev, kjer že sedaj (pa je bilo nekaj rodov več na območju) včasih ni bilo in- teresentov, ki bi prevzeli organizacijo kakšne izmed panog. Predvsem pa me čudi, da ob (kot danes radi govorimo) vsesplošnem povezovanju na vseh področjih mi silimo narazen." V pogovoru je zaslediti kar nekaj kritičnih pogledov na delo organov in služb ZTS?! "Moti me še vedno vsesplošna usmerjenost aktivnosti ZTS v tujino pa razni "osebno-lastni interesni" projekti - delavnice, ki so največkrat namenjene par udeležencem, članom raznih x komisij, širna Slovenija pa "gura" svoje vodove sestanke, izlete, taborjenja . Pisarna ZTS (še vedno) ni v veliko korist rodu kot takšnemu, ki se ubada s številnimi težavami na terenu. Poudaril bi, da sem z Zadrugo ZTS zadovoljen, saj dobro funkcionira ter nudi članom opremo, ki jo potrebujejo. Seveda pa se pojavlja vprašanje cen (majhen odjem - visoke cene), spremljanje modnih trendov in navad mladih, kar bi velikokrat pripomoglo k še boljši prodaji in s tem opremljenosti naših članov." Matej: "Še vedno menim, da bi bilo dobro organizirati nacionalni vodniški tečaj v Gozdni šoli ali mogoče kje drugje. Organiziran bi moral biti vsaj tako dobro kot inštruktorski tečaji. Žal vse sile usmerjamo v usposabljanje inštruktorjev, za vodnike pa zmanjkuje sape. Vedno bolj se mi pojavlja vprašanje: s kom bodo pa delali inštruktorji?" Matej: "Seveda bi človek od pisarne kot ekipe profesionalcev pričakoval dober marketing, prepoznavnost in cenje-nost v slovenskem prostoru, iskanje sponzorjev (pa ne za preživetje pisarne), le tako se bomo obdržali nad gladino tudi na terenu. Če bi se šli vse to, bi kaj hitro ugotovili, da se bomo morali začeti tržno obnašati (nekateri se že in povem vam, da se izplača) in svoje znanje ter opremo ponuditi na trgu, seveda pa bi prej nekdo (profesionalci) moral lobirati pri državnih uradnikih potrebo po taborniškem znanju (inštruktorji, specialisti orientacije in topografije.), posledica bi bila, da bi se pri prijavi na najrazličnejše državne razpise zahtevalo tudi taborniško znanje, prav tako za izvedbo izbirnih predmetov v šoli (danes vsi zahtevajo trenerje, takšne in drugačne strokovne sodelavce. kje je naše znanje in imamo sploh priznane licence??). V vsem tem so nas prehiteli vsi "športi" in drugi (še čebelarstvo se gremo danes v prenovljeni šoli, zakaj se ne bi šli preživetja v naravi, kreiranja pionirskih objektov iz naravnih materialov.). Smo kdaj razmišljali o tem?" Matej: "Čeprav je bilo slišati ze veliko ustnih utemeljitev, me pa še vedno zanima, kako bi si lahko zreški taborniki na ZTS izključno za svojo dejavnost izposodili digitalni fotoaparat in prenosni računalnik (če je seveda to trenutno zaradi posodobitvenih procesov mozno) in kaj bi se zgodilo, če bi ga slučajno naši murnčki kje pozabili?" 1- pow-wow zts ilirska bîstrica 2OO4 Dnevnik, d ne 38.2004 f marec 9 ... kaj moraš vedeti? POW WOW je zle t za gozdovnike in gozdovnice rojene med leti 1988 in 1993. Če boš torej kadarkoli v letoSnjem letu dopolnil n oziroma Se rte boS star 17 let, je POW WOW prav zate) Ta h or bo potekal od 50. julija do 8, avgusta 2004 na tabornem prostora v bližini Ilirske Bistrice in bo največji tabor za gozdovnike in gozdovnice do sedaj. Prijavljeni vodi bodo razdeljeni po vesoljskih bazah na petih različnih planetih. Tvoji novi sosedje bodo tako iz drugega rodu, območja ali države. V Ilirski Bistrici namreč pričakujemo tudi mednarodno udeležbo, tabornike In skavte iz mnogih evropskih držav. Na zletu se obetajo mnoge aktivnosti na področju vsakdanjega aktivnega življenja, taborništva, delavnic. Športa, ročnih spretnosti, etnoloških raziskovanj, itd, hkrati pa je POW W0W enkratna priloinost za iimenjavanje izkušenj, druženje vrstnikov in sp«navanje novih prijateljev, Tabornina znaša 30.000,00 SIT. Prijave in plačila za POWWOW urediš v svojem rodu, zato o tem povprašaj svojega vodnika, Rodovom, ki bodo prijave In labomine za svoje udeležence poslali najkasneje meseca aprila, bomo omogočili 10% popust. Tabornina bo tako Jtmiana na 27.000,00 SITza udeleienta. Pohiti s svojo prijavo! Za zlel vlada veliko zanimanje, udeležba pa je Številčno omejena. Vec informacij na http://powwow.rutka.net. http://powwow.rutka.net http://www.zts,org info-gg@rutka.net 10 ^ ] POTEPANJA Besedilo in foto: Aleš Cipot Zimsko orientacijsko tekmovanje 2004 v Pekrah Repriza ZOT-a Pripravljeni na reprizo ZOT-a? Še 10 minut do starta. Poskrbite še za zadnje malenkosti pred startom. Še 5 minut. Pozorno prerišite z originalne karte kontrolne točke na svojo karto. Odštevalnik se hitro približuje času 0. 3, 2, 1 ... gremo! KT -2 ... TOTI test Na dan prihoda - v petek - debelo uro po zboru ekip se tekmovalni del ZOT-a prične s TOTI-m testom. Vsak član ekipe individualno rešuje test s taborniško in topografsko vsebino. Cas reševanja: 10 minut, možne 4 točke na test oziroma ekipnih 20 točk. Najboljši: 13,50 točk - "Z vseh vetrov", Maistrov rod Limbuš (grče). KT -1. Vrisovanje KT Ekipe skupinsko vrisujejo do 10 kontrolnih točk, vsaka pravilno vrisana KT prinaša 2 točki, oprostijo vam največ do 2 milimetra nenatančnosti. Cas reševanja: 30 minut, možnih 20 točk. Najboljši: 18 točk - "Z vseh vetrov", Maistrov rod Limbuš (grče). Ne pričakujte, da se boste naslednji dan potili na pravkar vrisanih KT-jih, kajti ni nujno, da so karte in naloge vrisovanja KT s predela, kjer poteka tekmovanje. KT 0... Orientacijski pohod Pred ekipami je proga z različnim številom KT-jev za različne kategorije. Za goz-dovnice 7, za gozdovnike in popotnice 8, za popotnike 9 ter za grče 10 KT. Vsaka najdena KT je vredna 10 točk, vendar vam bodo za vsakih 5 minut zamude odvzeli 1 točko. Ekipa mora pred startom na karto sama prerisati kontrolne točke. Časa je malo in napake pri prerisovanju niso redke, seveda vse na škodo nenatančne ekipe. KT 4 in KT 5. Mrtva KT Če je ne najdete, vendar kljub temu s pomočjo prijateljske skupine ugotovite vzorec perforatorja na mrtvi KT in ga z buciko prekopirate na svoj startni list, dobite 10 točk. Ali veste po kom ali čem se imenuje Amerika? In koliko moštev trenutno tekmuje v formuli ena? Za pravilno izpolnjen skupinski test splošne inteligence dobi ekipa v največ 5 minutah 5 točk. Najboljši: 3,25 točk - "Pohorci", rod Črnega jezera Slovenska Bistrica (GG) in "Lamber Jack", rod Veselega vetra Murska Sobota (GG). f marec 11 Med startom in KT 2 ... Hoja po vrisani poti Slediti morate rdeči, na karto vrisani poti. Na njej je KT 1, naloga pa določitev koordinat kontrolne točke. Za pravilno in napačno, vendar največ do 2 mm zgrešeno na karti vrisano KT dobite 1 točko. Le štiri ekipe so pravilno določile koordinate KT in zaslužile po 1 točko: "Bo-bri&Gujdeki", rod Zelene Rogle Zreče (GG), "Pohorci", rod Črnega jezera Slovenska Bistrica (GG), "Z vseh vetrov", Maistrov rod Limbuš (grče) in "Pridite na ZNOT", rod Skalnih taborov Domžale (grče). Nekatere ekipe so površne. Pred startom na svojo karto ne vrišejo rdeče črte med startom in KT2. Ne le, da zaradi tega KT 1 ne najdejo, pogosto celo zaidejo. KT 2. Skica terena Skica terena je običajno na KT, ki jo je lahko najti, kar uspe skorajda vsem ekipam. Čas risanja skice je 20 minut. Čas, ki ga prekoračite, gre v vašo škodo. Največ možnih 20 točk. Najboljši: 12 točk - "Pridite na ZNOT", rod Skalnih taborov Domžale (grče). Ne računajte na prelahko zaslužene točke zgolj z izpolnitvijo nujnih delov skice terena (sever, merilo, ekvidistanca, legenda ...) in praznim krogom v sredini. Točk tako zagotovo ne boste zaslužili, prav tako pa takemu izdelku ne bi mogli reči skica terena. 12 ^ ] KT 6 ... Metanje kep Vsak tekmovalec vrže 4 kepe v cilj in za vsak zadetek dobi 0,5 točke. Ekipno lahko poberete največ do 10 točk. Najboljši: 8 točk - "Psi-gadi", rod Srnjaka Logatec (grče). V primeru pomanjkanja snega mečete kamne, ki jih naberete sami med potjo. KT 7... Opis KT Določena, mrtva KT ni označena, vendar je izrazit, izstopajoč objekt v okolici - tokrat krmilnica za srne. Na list, ki ga dobite na startu, opišete KT v največ 5 minutah, prekoračen čas gre v škodo ekipe. Ob največji natančnosti je možnih 6 točk. Najboljši: 5,50 točk - "Schwitz", rod Črnega mrava Ljubljana (grče). Opis KT je pravzaprav edini dokaz, da ste bili na KT. Če ste pretirano skromni v opisu objekta in napišete le "krmilnica za srne", dobite točke za najdeno KT in ne tudi za nalogo - opis objekta. KT 8 ... Prihod pod kotom Vsi člani ekipe morate v gosjem redu pod določenim kotom priti na KT. Dovoljeno odstopanje mora biti manjše od 10 stopinj. Največ možnih 5 točk, ki jih je osvojilo sedem ekip: "Nokia Fan club", rod Puntarjev Tolmin (GG), "Fergazerji", rod Tršatega tura Ljubljana (PP), "Bograč", rod Samorastnikov Ljubljana (PP), "Pacifisti", rod Skalnih taborov Domžale (PP), "Sovrano", Maistrov rod Limbuš (PP), "Zviti lisjaki", rod Skalnih taborov Domžale (PP) in Interšpar, rod Puntarjev Tolmin (PP). KT 9... Signalizacija Prvi tekmovalec z zastavicami iz začetnega položaja signalizira v Morsejevi abecedi drugemu tekmovalcu vezano besedilo, sestavljeno iz 30 znakov. Tretji tekmovalec, ki stoji neposredno ob drugem, v semaforju signalizira četrtemu. Vendar - prvi in četrti tekmovalec drug drugega ne vidita. Ce v dveh minutah pravilno signalizirate vseh 30 znakov, dobite 18 točk. Za vsakih naslednjih 5 sekund dobi ekipa 0,5 negativne točke, prav tako pa tudi za vsak napačno signaliziran znak. Ce signalizirate več kot 4 minute ali pri tem naredite 15 napak ali več, dobite zasluženih 0 točk za nalogo. Cas signaliziranja je 5 minut. Najboljši: 10,50 točk - "Interšpar", rod Puntarjev Tolmin (PP). Hitrejši boste, če po oddanem znaku prvega tekmovalca v Morsejevi abecedi, tretji tekmovalec takoj signalizira naprej četrtemu v semaforju. Potem se zgodba ponovi - vsaj 30-krat. KT 10. Mrtva KT Se zadnji odtis perforatorja za dodatnih 10 točk in hitro proti cilju. Ce bi bili maksimalno uspešni bi kot grče zbrali zelo neokroglih 209 točk, kot popotniki 199 točk, kot gozdovniki in popotnice 189 točk oziroma kot goz-dovnice 179 točk in prepričljivo osvojili ZOT 2004. Letos najboljša ekipa "2K2PN" rodu Svobodnega kamnitnika iz Skofje Loke je v kategoriji grč zbrala 149,25 točk. Mariborčani še poudarjajo, da je ZOT tekmovanje, na katerem je čaga. Rezultati Gozdovniki ROD TOČKE i. Bobri&Gujdeki RZR 97,50 2. Nokia Fan Club RPT 79,00 3. Kriminalci RSK 59,75 Skupaj 11 ekip. Popotniki ROD TOČKE 1. Fergazerji RTR 110,00 2. Bograč RSa 107,25 3. Pacifisti RST 92,75 Skupaj 8 ekip. Popotnice ROD TOČKE 1. XXL Lizike RGT 40,50 Skupaj 1 ekipa. Grče ROD TOČKE 1. 2K2PN RSK 149,25 2. Z vseh vetrov MR 143,75 3. Pridite na ZNOT RST 140,50 Skupaj 5 ekip. Brez pomoči spremljevalcev mladih tekmovalcev (pogosto gre za prijatelje taborniške organizacije v pravem pomenu besede), bi bila udeležba marsikatere ekipe vprašljiva. Korenine ZOT-a segajo v sredino 80. let. Nekaj mariborskih rodov, takrat še odredov, se je odločilo, da organizira lažje orientacijsko tekmovanje za svoje člane. Poimenovali so ga Preizkusimo svoje znanje. Pozneje se je preimenovalo v Zimsko orientacijsko tekmovanje in postalo republiška akcija. Organizacijo ZOT-a so po triletnem premoru leta 1997 prevzeli taborniki rodu XI. SNOUB. Mnenja tekmovalcev Matej, rod Veselega vetra iz Murske Sobote "Na ZOT-u smo se člani voda imeli lepo. Proga je bila srednje težka, z uvrstitvijo ekipe sem glede na malo izkušenj s tovrstnih tekmovanj zadovoljen." Lea, rod Gorjanskih tabornikov iz Novega mesta "Zelo mi je bilo všeč vreme, saj je bilo kot nalašč za orientacijski pohod. Kot ponavadi smo XXL Lizike zmagale. Presenečena sem bila nad pogradi, saj smo lani spali na tleh v telovadnici. @e sedaj se veselim naslednjega tekmovanja in upam na čim boljšo uvrstitev." Luka, rod Srnjaka iz Logatca "ZOT je bolj zabavnega značaja, na katerem smo letos v težji kategoriji grč branili lanski naslov. Lani smo po zelo dobri progi ves čas tekli, tudi letos je bilo podobno. Organizacija je bila zelo dobra, čeprav je na začetku malo zaškripalo." Dokaj nevarna proga je pri tekmovalcih verjetno povzročila obilo negodovanja. Proga je potekala v glavnem med vinogradi in sadovnjaki ter po obronkih Pohorja. Za ta del so značilna strma pobočja, ki jih sekajo globoki hudourniki. Teren je neizrazit in orientacija kar težka. Predvsem mlajše ekipe so morale paziti zaradi zdrsov, do katerih bi lahko prišlo zaradi zamrznjene podlage, pokrite s tanko plastjo snega. Organizatorji so na sestanku vodij ekip na nevarnosti opozorili, vendar kot smo opazili, je predvsem vodjem mlajših ekip opozorilo takoj ušlo nad drugo uho in sotekmovalcev z značilnostmi in nevarnostmi proge niso seznanili. Domača naloga vodnikov in načelnikov do naslednjega tekmovanja. Tekmovalci so v lepem vremenu in snežno obarvani pokrajini uživali v tekmovanju. Pri organizaciji in izvedbi ZOT-a je sodelovalo 30 mariborskih tabornikov. -C Vindi: "Skica terena je prostoročna risba določenega terena, risana v približnem merilu in s preprostimi risarskimi pripomočki. Navadno se riše v merilu 1:500 v krogu s polmerom 50 m. Pomembno je, da skico rišemo čim bolj brez merjenja, ker jo samo tako lahko narišemo v 20 minutah." Vindi: "Skica, na kateri so samo naslov, sever, merilo in prazen krog brez vsebine, se oceni z 0 točk. Včasih se zgodi, da hoče kakšna ekipa, ki odda takšno skico, vseeno iztržiti kakšno točko. Mislim, da je prerekanje v takšnem primeru brezpredmet- Bojan Križan, vodja tekmovanja: "Zelo sem zadovoljen, da se je letošnjega ZOT-a udeležilo tolikšno število ekip iz različnih regij - z izjemo Koroške je na ZOT-u tekmovala vsa Slovenija." Bojan: "ZOT je bil in ostaja eno izmed tekmovanj z izključno tipičnimi taborniškimi veščinami; zdi se mi, da zadnje čase na te vse bolj pozabljamo. Seveda pa na ZOT prideš tudi zaradi dobre zabave, tako je npr. za letošnje večerno vzdušje poskrbela naša rockovsko obarvana skupina Division, za najbolj vztrajne pa smo popularno glasbo vrteli vse do jutranjih ur. Tisti, ki so želeli odkrivati eksotične kraje sveta, so lahko uživali ob potopisnem predavanju o Avstraliji. Tudi za lačne je bilo poskrbljeno, saj je naš kuharski mojster obračal palačinke skoraj vso noč. Za vsakega se je nekaj našlo." C marec 15 EXPLORER BELT - Smo al' nismo za stvar?? Interes slovenskih popotnikov in popotnic za Explorer belt in njemu podobne dogodivščine sta pokazali dve zagrizeni tabornici iz Sežane. No, in ker iz majhnega raste veliko, smo tudi mi prepričani, da se rek lahko potrdi tudi pri tem projektu. Med našim srečanjem smo prišli do naslednjih zaključkov: • akcije Explorer belt v letošnjem letu ne bomo izvajali na nacionalni ravni, • priporočamo jo za izvajanje na lokalni ravni, • lahko jo združujete z raznimi odpravami GG-jev v tujino ali pa tudi doma tako, da vzporedno s taborom GG popotnice in popotniki opravljajo svoje naloge na poti in se na istem taboru po končani akciji srečajo, • še vedno velja, da se za kakršnekoli informacije glede EB lahko obrnete na naslednja e-mail naslova: vida@rutka.net in pugy@rutka.net. Še vedno menim, da Explorer belt ponuja popotnicam in popotnikom, pa tudi mlajšim grčam tisto dolgo iskano "smetano" na vrhu taborniškega programa, zato predlagam, da se v rodovih pogovorite in začnete razmišljati o rodovi različici avanture (nekaj o EB najdete v Taboru številka 11/2003). Lep pozdrav iz popotniških logov, Vida Marec 1954... (28.) v Škofji loki so ustanovili Odred svobodnega kamnitnika. TABORNIŠKE NOVICE 40 let taborništva rodu Odporne želve Anhovo Soča je postala vroča V vasici Soča, nedaleč od Bovca proti Trenti, se je 22 tabornikov rodu Odporne želve iz Anhovega udeležilo tridnevnega zimovanja. Prihod je bil idealen, po visečem mostu z 20 cm snega, sledil je pohod do koče, z gazjo v snegu do 30 cm. Obdajalo nas je toplo sonce, ki nas je spremljalo do koče v hladnem popoldnevu. Sprejem v še mrzli koči je dajal občutek topline, ko smo pripravljali ležišča za počitek. Večerja je bila enkratna, nebo jasno in svetlikajoči se sneg v polni luni nas je zvabil na nočni pohod dolg okrog dva kilometra. Ustvarili smo snežne skulpture: sneženega moža, iglu, grad in polno želv, ki so krasile pot do koče. Orientacijski pohod, ki je bil dolg 8 km, smo izpeljali prvič v takih razmerah. Opazovali smo stopinje živali v snegu in na tem delu plitko in čisto reko Sočo, ki se spušča v dolino. V večernem času smo v učilnici sledili predavanju o zgodovini taborništva, naravi, ki nas obdaja in zgodovini tega lepega zimskega kraja, sotočja Soče in Lepenice. Na kulturni dan smo zaključili taborjenje ob prihodu staršev in jim dan popestrili z orientacijskim pohodom in zimskimi igrami (kepa-nje, nogomet v snegu, snežni tek v vrečah ...). Polni novih idej in izkušenj smo se s svežino in toplino vračali domov v pričakovanju novega srečanja. Božo Lovišček 16 ^ ] TABORNIŠKE NOVICE Sončno-snežne radosti v butalah Prijetno zimsko sonce je na plano zvabilo tudi čebelice in medvedke iz južnoprimor-sko-notranjskega območja. Skoraj devetdeset se jih je na kulturni pranik zbralo na cerkniškem, kjer so jim vodniki in vodstvo Rodu Jezerska ščuka pripravili zimsko-spomladanske Snegarije. Tabornike iz Izole, Ilirske Bistrice in Cerknice je takoj na začetku čarovnica "Uršula" z lojtrnikom s konjsko vprego popeljala na Cerkniško jezero ter jim tam zaupala nekaj skrivnosti tega naravnega čudeža. Po poučnem delu srečanja pa so se MČ-ji udeležili še različnih delavnic: na poteh po Butalah so lovili lisico, šotor so postavljali v potapljaški opremi, na poligonu pa so pokazali svoje športne spretnosti. Seveda pa tudi brez risanja ni šlo, le da so tokrat njihove umetnine našle mesto na beli snežni podlagi. Za največ zabave pa je zagotovo poskrbelo sankanje po strmini, ki je jemala dih tudi starejšim tabornikom. Skratka... veliko adrenalina, veliko sonca ter še več zabave. Le snega bi bilo lahko za kakšno kepo več. Čarovnica Uršula bo drugo leto zagotovo poskrbela tudi za to malenkost Nadaljevanje foROTruma ROT konferenca "V ŽIVO" Pet udeležencev, videti ni bilo nič resnega. Mogoče se je v začetnih trenutkih celo zdelo, da bo vse skupaj padlo v vodo. Vendar se je kljub temu zasedanje začelo in splošna ocena je, da smo osnovne smernice in načrte dela za spremembe dodobra zastavili. Tako: bili sta predvsem dve področji razgovora -tehnični in organizacijski vidik ROT-a. Na organizacijskem področju je bil govor predvsem o konkretnejšem in predvsem preciznejšem odnosu ZTS-soorganizator. Ker sedanji (čisto neformalen) dokument ne predstavlja praktično nobene opore soorganizatorju, kaj šele, da bi lahko na tem zgradili kaj tako resnega kot je ROT. Tehnično: dirka naj ostane dirka, brez dodajanja kakšnih zabavnih vsebin, mogoče se ponudi možnost organizatorju za izbiro in izvedbo dveh poljubnih nalog (seveda bi to bili okvirno mnogobojski oziroma tradicionalno taborniški). Pa tudi sicer bi bilo dobro na nekaterih mestih "prevetriti" propozicije. Predvsem so bili predmet pogovora časovnica (faktorji računanja), "uzakonjenje" individualne časovnice, obvezna oprema... Poleg teh pa se pojavljajo še problemi z zastarelostjo in prenehanjem izdajanja DTK25 ter vedno boljša in dostopnejša tehnična oprema (GPS, laserski merilci ... ). Sedaj sta z delom začeli dve ločeni skupini, vsaka na svojem področju. Tehnični del in izpeljava sprememb je v rokah specialistov, organizacijski pa pod Jes-sovim in Štfkovim okriljem. Sestanek obeh skupin bo okrog 15. marca, kjer lahko pričakujemo zeleno luč za spremembe propozicij, verjetno tudi že za letošnje leto. [tfk Mateja Melink, RJŠ f marec 17 TABORNIŠKE NOVICE Svečke ze skoraj gorijo Petdeset let se zdi kot neskončen trak, trak neskončnih dogodkov, ljudi in smeha, ki je šel skozi naš rod. Trak na koncu katerega smo mi, ki danes gradimo Rod svobodnega Kamnitni-ka. S ponosom gledamo na začetek traku in se spominjamo vseh, ki so ga začeli. Za svojo obvezo imamo, da petdesetletnico obeležimo tako, da naše delo in delo vseh rodov pred nami predstavimo našim someščanov, vsem drugim tabornikom in predvsem našim mladim članom, ki bodo to tradicijo nadaljevali. S to željo smo se zakadili v pripravo aktivnosti ob petdesetletnici rodu in verjamemo, da nam bo prinesla veliko zadovoljstva in ponosa iz katerih bomo vsi črpali motivacijo, da še naprej delamo dobro in zavzeto. Na veliko slavnostno akademijo se spodobi priti. Zato bo 3. aprila ob 18.00 pred škofjeloškim gledališčem pravo mravljišče taborniških krojev iz vseh koncev in krajev. Vabljeni! @ur je žur in nobenega ne gre zamuditi. Če pa je prav poseben, s pravim koncertom, pisanim za taborniško dušo, velikim kresom in prepevanjem ob ognju, pa še toliko bolj. 24. aprila zvečer pred taborniškim domom na sotočju Sor! Pripravili smo celo množico prireditev, ki bodo naš rod predstavile vsem na kar najbolj raznolike načine. Z ROT-om smo uspešno predstavili naš rod v taborniški družini, sedaj pa želimo svojo prisotnost utrditi še v lokalnem okolju. Bory Pripravljamo tole: 23. marec je dan ustanovitve RSK daljnega leta 1954, ki ga bomo obeležili s tiskovno konferenco in vseškofjeloško akcijo - očistimo otroška igrišča na prvi pomladanski dan, ki bo poleg naših članov privabila še ostala društva. Na tiskovni konferenci bomo predstavili mesec taborništva - sklop prireditev, ki bodo obeležile našo petdesetletnico. 3. aprila se bo pričel mesec taborništva s postavljanjem visokega stolpa ob vhodu v naše mesto, ki bo ves mesec zaznamoval dogajanje. Zvečer pa bomo pražnje oblečeni v škofjeloškem gledališču obeležili pomemben datum na slavnostni akademiji, ki bo priložnost, da se zahvalimo vsem po vrsti in ob zakuski v prijetnem ambientu podoživimo in izmenjamo spomine na vse lepe dni našega rodu. 17. aprila bomo odprli razstavo posvečeno petdesetletnici naših taborov in izletov ter seveda vseh ostalih aktivnosti. Zbornik, v katerem bomo zbrali dokumente in pričevanja iz zgodovine, pa bo luč sveta ugledal že nekaj dni prej. 20. aprila se bo v mestnem jedru pričel teden taborništva, ko bomo na prav za to namenjeni stojnici vsak dan po nekaj ur našim someščanom predstavljali najzanimivejše aktivnosti in jih na vse načine poizkusili privabiti, da tudi sami okusijo vsaj košček taborništva. Te delavnice bodo potekale vsak dan vse do sobote ... 24. aprila, ko bomo najprej naš rod zbrali in se po družinah spomnili preteklega leta in slavnostno podelili znanja in priznanja. Aktivnosti za najmlajše in malo manj najmlajše bodo potekale vse do popoldneva, ko bomo s slavnostnim zborom rodu še sami zase obeležili vse dejavnosti in aktivnosti. Športne aktivnosti nam bodo pomagale preživeti tistih nekaj ur, ki nas bodo ločile do velikega kresovanja in žura, na katerega se spodobi priti, saj bo obeležil okroglo obletnico najstarejšega mladinskega društva v Škofji Loki. 18 \ekr ] "Mipl Mednarodno priznanje za mlade Dobili smo prve dobitnike priznanj. Mednarodno priznanje za mlade je program, ki vse bolj pridobiva na veljavi. Trenutno izvaja program MEPI 15 tabornikov. V okviru delovanja klubov PP, predvsem pa z lastno izbiro določenih aktivnosti, so se pridružili veliki množici MEPI-jevcev po celem svetu. Uvodni nagovor angle{kega veleposlanika V pri~akovanju podelitve priznanj Štirje taborniki: Ana Velikonja in Katarina Koruza iz Ajdovščine ter Anja Sivka in Bojan Križan iz Maribora so v letu 2003 zaključili stopnjo, ki so si jo izbrali. Podelitev priznanj je bila 28. 1. 2004 pri angleškem veleposlaniku. V Angliji ima program namreč najdaljšo tradicijo, veleposlanik ter njegov pomočnik pa sta do sedaj skrbela za določeno finančno pomoč pri uveljavljanju programa. Na svečani prireditvi pri veleposlaniku so na kratko predstavili program potencialnim novim izvajalcem - dijaškim domovom. Pomemben del srečanja pa je bila izmenjava izkušenj, ki so jih udeleženci pridobili med izvajanjem programa. Zvečer smo se z novimi prijatelji razšli, po poti domov pa poslušali, kako se slovenski ro-kometaši borijo proti neustavljivim nemškim "borcem". Andrej Rutar, koordinator programa MEPI v ZTS Vtisi dobitnikov priznanj: Takoj, ko sem slišal za možnost izvajanja programa Mednarodno priznanje za mlade, sem pomislil, zakaj pa ne bi poskusil in tako združil prijetno s koristnim. Tako se je začelo. Za eno izmed določenih področij, sem si izbral učenje kitare. Odšel sem na podstrešje, poiskal staro kitaro, iz nje obrisal prah in jo mahnil do kolega, da me nauči oz. poskusi naučiti nekaj osnovnih prijemov. Brez začetne investicije seveda ni šlo, saj je bilo potrebno zamenjati vse strune, stare so bile le še za v smeti. Da nisem Mozart, sva ugotovila že na začetku, pa ven- C 19 dar mi je po pol leta paranja živcev kolegu in ob številnih potrganih strunah naposled le uspelo zaigrati nekaj pesmi. Tistih pristnih domačih, seveda. Zgodba pa se tukaj ni končala. Ga ni dneva, ko ne bi prijel kitare v roke in si nekaj zaigral, vsaj za sprostitev. Pomaga, verjemite! Upam, da se bo število dobitnikov v naši taborniški organizaciji povečalo, saj je to odlična priložnost, da nekaj končno uresničite, za kar doslej niste imeli dovolj poguma ali časa. Če ste le dovolj mladi! Bojan Križan, XI. SNOUB, Maribor Prvič sem za ta program slišala pri tabornikih, ko je moj mentor zavzeto iskal udeležence. Že na začetku se mi je program zdel dober način, kako pokazati svoje znanje in talente, ter za nameček biti za to še nagrajen. Tako sem stvar vzela resno v roke ter se lotila dela. Kot šport sem si izbrala karate, ki sem ga že prej nekaj časa trenirala. V času programa sem se naučila dve kati ter tudi osvojila pas. Za služenje sem še naprej poučevala mlade tabornike o taborništvu, pa tudi o temah, ki niso zgolj taborniške. Odpravo, ki je za tabornike skoraj nekaj vsakdanjega, sem z lahkoto in veseljem izpeljala. Meni najljubše je bilo opravljanje veščine, in sicer letalstva. Ker je moj oče ljubitelj letal, pa tudi voznik le-teh, sem tudi sama hotela izkusiti lepoto letenja. Pri tem mi je zelo pomagal oče, ki me je naučil osnovne tehnike jadranja pa tudi motornega letenja. Po šestmesečnem trdem delu smo bili vsi udeleženci in mentorji januarja povabljeni k angleškem ambasadorju na podelitev priznanj za osvojeno znanje. Od tam sem odnesla veliko prijetnih občutkov. Nekaj zaradi zaradi priznanja samega, ki v mladem človeku prebudi voljo narediti nekaj dobrega za druge in zase, nekaj pa zaradi izjemno dobre hrane, ki so nam jo pripravili ob prireditvi, ter mu pokazati, da je sposoben doseči nek uspeh in biti zaradi tega tudi poplačan. Ana Velikonja, RMB Ajdovščina Sprva si nisem znala predstavljati, kako točno naj bi projekt potekal, a se mi je zdel dovolj zanimiv, da sem se pridružila in začela z osvajanjem novih veščin, spretnosti, itd. V spominu mi bo med drugim ostal predvsem tečaj učenja Shiatsu masaže. Opravljala sem ga pri maserki, ki je od rojstva slepa. Na začetku me je malo skrbelo, kako se bova učili masiranja, kako bo ona videla, če delam prav, a po nekaj "učnih" urah sva se odlično ujeli in ta tečaj je bila čudovita izkušnja, ki se je brez programa MEPI - mednarodno priznanje za mlade, najbrž ne bi lotila. Prav zato mi je program vseč, saj te "prisili", da se lotiš tistega, česar si že dolgo želiš, a zaradi tisoč in enega razloga vedno odlašaš, čeprav veš, da je koristno in predvsem zabavno. Anja Sivka, XI. SNOUB, Maribor Sodelovanje v programu MEPI je vsekakor izziv. Ne nazadnje se vsakomur ne ponudi možnost, da bi preživel dan ali dva na bivakiranju, ekspediciji, prostovoljno sodeloval v neki organizaciji, se izuril v športu oziroma veščini in bil nato za vse lepe trenutke ter seveda vložen trud še nagrajen s priznanjem. Všeč mi je namen programa, ki je predvsem spodbuda za bolj aktivno in polno življenje mladih. Priznanje me seveda ni uspavalo ampak si že zastavljam načrte za nadaljnje delo. Katarina Koruza, RMB Ajdovščina 20 ^ ] PREDSTAVIJO SE ... Lrga Komisija za vzgojo in izobraževanje ali na kratko - KVIO Že od vsega začetka v ZTS! Z eno najpomembnejših, če ne celo najpomembnejšo vlogo v naši organizaciji. Načelniku in članom komisije (ki jih je vedno več) je zaupana naloga organizacije vzgoje in izobraževanja odraslih in skrb za delo z odraslimi v ZTS. To preprosto povedano pomeni, da člani komisije pripravljajo vodniške tečaje, izobražujejo inštruktorje, specialiste, se za to dodatno usposabljajo na različnih seminarjih ter znajo odlično predstaviti teme, v katerih smo taborniki najbolj vešči. Le da te zadnje možnosti ne izrabljamo ravno tako pogosto, kot bi jo lahko ... Žal! Prepričana sem, da taborniki veliko znamo (pomisli malo, kaj vse si spoz-nal/-a!), si želimo veliko vedeti (kjer je volja, se nogavica obuje!) in smo ne-prekosljivi na marsikaterem področju ne le skavtskih znanj (naši tečaji se bogatijo!). Nekaj o delu v komisiji pa sta povedala tista dva, ki ju počitnice niso za-snežile ... Mitja Domajnko, RJZ V čem vidiš pomen stalnega izobraževanja tabornika? Delo v komisiji za izobraževanje odraslih je zelo zanimivo, srečujem in spoznavam veliko najrazličnejših ljudi in z njimi izmenjujem ideje, poglede, izkušnje in še mnogo taborniških in netaborniških zadev. Svoje znanje o ta-borništvu pridobljeno predvsem iz izkušenj in tudi na različnih seminarjih, poletnih šolah, posredujem naprej. S tem ko "izobražujemo" odrasle (tu mislim predvsem tabornike, ki že imajo nekaj izkušenj in za sabo kakšen tečaj), se zelo veliko naučimo tudi sami. Čeprav je moje delo najbolj vezano na poletni tečaj v Gozdni šoli, kjer naj bi potekalo posredovanje znanja prek najrazličnejših bolj ali manj zanimivih metod dela, se trudimo, da bi bil ta tečaj kar se da taborniški. To pomeni dovolj poučen in zanimiv, da mu lahko rečemo šola, a dosti bolj atraktiven, pester in predvsem zanimiv, da ga ne moremo primerjati s šolskim sistemom Tadej Beocanin, RMB Slišijo se obtožbe, da je komisija pretežno usmerjena na inštruktorske tečaje, vodniški in specialistični pa še-pajo nekje zadaj. Kaj praviš? Inštruktorski tečaji imajo v ZTS posebno vlogo - lahko bi celo rekli, da je udeležba na njih za rodove obveza, saj mora biti načelnik inštruktor I. stopnje. Pri specialističnih tečajih pa žal ni tako in je udeležba prej samoiniciativa tabornikov kot pa predlog rodove uprave oziroma načelnika. To odraža tudi udeležba na tečajih - že kar nekaj specialističnih tečajev je bilo zaradi premajhnega zanimanja odpovedanih, nekaj pa komaj speljanih. Ta dejstva ne kažejo toliko na usmerjenost komisije, kot na nepoznavanje specialističnih tečajev po rodovih. Vsi rodovi, ki specialiste že imajo, poznajo in pri delu dobro izkoriščajo njihove prednosti - delo specialista namreč razbremeni načelnika in predvsem vodnike. Kot član KVIO za specialistične tečaje se zavzemam predvsem za večjo prepoznavnost specialistov v organizaciji. Upam in verjamem, da bodo rodovi kmalu imeli po vsaj tri aktivne specialiste z vseh področij. Mitja dodaja še tole ... "Ko me kdo prosi naj mu kaj povem o tabornikih in o mojem delu, se mi velikokrat smejijo in se čudijo, vse to delate prostovoljno. Potem pa jim vedno rečem, če je pa tk fajn bit tabornik." ZI5 zbiralna akcija NAGRADAZA STAR PAPIR Podpora Za tovrstno akcijo je potrebna podpora rodu. Rodova uprava mora akcijo uvrstiti v letni plan oz. ji dati zeleno luč. Za organizacijo je potrebna popolna podpora rodove uprave. Med letom osveščamo naše člane o varstvu narave in o ločenem zbiranju odpadkov. Velik poudarek damo na zbiranje starega papirja in jim tudi razložimo, zakaj je to potrebno. Zavedati se moramo, da brez osveščanja članov med letom ne bomo dosegli želenih ciljev. Za motivacijo lahko uporabite nagradno igro, obljubite izlet ali kaj drugega. Ko bomo imeli motivirano vodstvo in člane moramo premagati še nekaj ovir. 2 del: Kako organizirati akcijo (iz izkušenj RKV iz Postojne) Če si se glede na prvi članek odločil, da se boš podal v zbiranje starega papirja, potem boš v tem članku našel skoraj vse kar potrebuješ za organizacijo take akcije. Receptov za organizacijo takšne akcije je več. V naslednjih vrsticah bom opisal tistega, ki sem ga tudi sam napisal in preizkusil. Plan Določiti je potrebno ekipo, ki bo projekt vodila in usklajevala delo z rodovo upravo, medtem, ko je rodova uprava dolžna opraviti vse, kar je potrebno za povezovanje med člani in drugimi udeleženci akcije. V planu je potrebno določiti število vodnikov in drugih članov, ki bodo pomagali pri izvedbi. Določiti je potrebno kraj in čas zbiranja papirja in kaj bomo ob pripravi in izvedbi akcije potrebovali. Ce hočemo, da bo akcija uspela jo je potrebno oglaševati. Priporočam, da se oglaševanja lotite vsaj en mesec prej s kratko najavo, kdaj bo zbiranje potekalo, na kakšen način in kje bo glavno zbirališče. V tem času bodo ljudje imeli čas pospraviti kleti in podstrešja in pripraviti papir. Za najbolj učinkovito oglaševanje vam predlagam kratka obvestila, ki jih razdelite po nabiralnikih hiš, blokov, trgovin ... Bistvo tega je, da vsako gospodinjstvo dobi obvestilo. Ob tem na javna mesta razobesite plakate (poskrbite za dovoljenje). Pri tem pa ne pozabite na druge lokalne medije kot so radio, TV, časopis, internet . Ce je potrebno, napišite prošnjo za brezplačno oglaševanje vaše akcije. En teden prej ponovno obvestite javnost o akciji. S tem boste še bolj pritegnili pozornost in učinek bo veliko večji. To lahko storite z vsemi naštetimi načini obveščanja. Pri obveščanju ne pozabite na člane rodu. Le-ti so najpomembnejši udeleženci. Organizacija Predhodno, ko ste že izbrali dan in obvestili javnost in člane rodu, se je potrebno dogovoriti za zabojnik. Predlagam zabojnik zaprtega tipa z volumnom 35m3. Na dan akcije udeležence razdelimo v skupine in jim določimo območje, na katerem bo skupina zbirala. S takim načinom boste sistematično pobrali ves star papir v vašem kraju. Cas zbiranja naj bo med 9. in 14. uro. Za ta čas je potrebno zagotovit vozičke ali samokolnice, v katerih boste prevažali papir. V primeru, če pokrivate velik del mesta si zagotovite vozila (kombi, manjši kamion), ki bodo nabran papir dovažala na glavno zbirališče. S tem boste pridobili na času in zbrali več papirja. Med zbiranjem udeležencem priskrbite malico in sok ali kosilo za zaključek. Pri zbiranju ne bo odveč, če boste večkrat opozorili udeležence naj pazijo kako ravnajo s starim papirjem. Za vami naj ostane čisto in brez papirčkov. S takim pristopom si boste prislužili zaupa- nje ljudi, rod pa bo pridobil na ugledu. Akcija lahko z leti postane tradicionalna. Iz leta v leto bo tudi več zbranega papirja. Nagrada In končno smo prišli tudi do nagrade naše velike igre zbiranja starega papirja. Le-to bo prejel tisti rod, ki bo zbral največ starega papirja (pogoji igre so objavljeni v prejšnji številki). Ta rod bo prejel izlet v neznano s ''ta velikim'' avtobusom (55 potnikov). Kam se boste z avtobusom popeljali, ostane zaenkrat še presenečenje. Drugi del nagrade bo prejel vsak rod, ki bo izpeljal tako akcijo. Največji odjemalci za kilogram papirja plačajo okoli 12 tolarjev, kar je pri celodnevni akciji lahko kar zajeten kupček denarja. Ob tem ne smemo pozabiti na naravo in ohranjanje le-te. Zbrani papir bo šel v predelavo namesto za ta namen na novo posekanih dreves. Vsem skupaj želim uspešne priprave in še bolj uspešno zbiranje starega papirja. Skupaj lahko pokažemo širni Sloveniji, kaj lahko mi naredimo za ločeno zbiranje in za varstvo narave. Taborniški pozdrav Miha Propaganda in obveščanje TABORNI[KI VESTNIK UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LI marec *2004* 22 Sofinanciranje rodovih taborjenj Zveza tabornikov Slovenije je v letu 2003 sklenila s Fundacijo za šport pogodbo o financiranju športne dejavnosti med počitnicami. V novembru je tiste rodove, ki so čez leto prijavili taborjenja povabilo, da posredujejo v pisarno ZTS dokumentacijo oziroma dokazila o izvajanju Pravilnika o taborjenjih enot ZTS, ki je bil izbran kot kriterij za izbor rodov. Za sofinanciranje taborjenj so bili izbrani rodovi, ki so izpolnili pogoje: pravilno prijavili izmeno, poslali poročilo ter posredovali dokumentacijo. ZTS je povabila k sklenitvi pogodbe naslednje rodove: POKLJUŠKI ROD, ROD ARAGONITNIH JEŽKOV, ROD BELI BOBER, ROD BISTRIŠKIH GAMSOV, ROD DVEH REK, ROD JADRANSKIH STRAŽARJEV, ROD JEZERSKA ŠČUKA, ROD JEZERSKI ZMAJ, ROD KRAŠKIH J'RT, ROD KRAŠKIH VIHARNIKOV, ROD LILIJSKI GRIČ, ROD LOUISA ADAMIČA, ROD MLADI BORI, ROD MOČVIRSKI TULIPANI, ROD MORSKI VIHARNIKI, ROD POLDE EBERL-JAMSKI, ROD RJAVEGA MEDVEDA, ROD SERGEJA MAŠERE, ROD SIVEGA VOLKA, ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV, ROD STRAŽNIH OGNJEV, ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA, ROD VEDRI PRLEKI, ROD VESELI VETER, ROD VIDRA, ROD ZELENEGA ŽIRKA, ZMAJEV ROD. Rodovi, ki so predčasno vplačali članarino prejeli nagrade! Zaradi menjave vodstva ZTS se je starešinstvo, ki je določilo višino članarine, sestalo šele decembra. Ob določitvi višine članarine je določil tudi daljše obdobje za nakazilo članarin. Kljub temu je rodovom, ki bi do novega leta vplačali članarino, obljubilo v zahvalo simbolične nagrade. Rodovi, ki so predčasno plačali članarino so naslednji: ROD SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV, ROD STANE ŽAGAR MLAJŠI, ROD STRAŽNIH OGNJEV, ROD GORJANSKIH TABORNIKOV, ROD LOUISA ADAMIČA, ROD KRANJSKEGA JEGLIČA, ROD PUNTARJEV, ROD KRAŠKIH VIHARNIKOV, KOKRŠKI ROD, ROD MOČVIRSKIH TULIPANOV, POKLJUŠKI ROD, ROD MORSKIH VIHARNIKOV, ROD ARAGONITNIH JEŽKOV, ROD HEROJ VITEZ, ROD BELI BOBER, ROD ZELENE SREČE, ROD LILIJSKI GRIČ, PESJE, ROD ZELENE ROGLE, ROD JADRANSKIH STRAŽARJEV, ROD UKROČENA REKA, PODGORSKI ROD, ROD RJAVEGA MEDVEDA, ROD UPORNEGA PLAMENA, KOBANSKI ROD, ROD ZELENEGA ŽIRKA, ROD FRANCA LEŠNIKA, ROD KOROŠKIH JEKLARJEV, ROD SIVIH JELŠ, ROD BELA JADRA. NOT 2004 Zvončki bodo kmalu začeli cveteti. Lepo ne ... Sam časa za nabiranje je več kot dovolj, NOT je pa le enkrat letos. Zato se le pridite pokazat. Kot že veste bo letošnje Nočno orientacijsko tekmovanje potekalo v noči s 27. na 28. marec in sicer v okolici Ljubljane. Zbor ekip bo kot vsako leto ob 17h, prosimo pa vas, da se v OŠ Vrhovci v Ljubljani (Cesta na Bokalce 1) prijavite do 1630, ker bo takoj po zboru sestanek z vodji ekip in žrebanje štartnih številk. Do OŠ Vrhovci pridete tudi z mestnim avtobusom številka 14 (smer Vrhovci) in izstopite na zadnji postaji, zraven katere stoji šola. Avtobus vozi vsakih 15 min. Tekmovanje bo potekalo v petih kategorijah: • POPOTNICE - od 16 do 20 let (let. roj. 84 - 88) • POPOTNIKI- od 16 do 20 let (let. roj. 84 - 88) • GRČICE - od 21 let (let. roj. 83 in starejše) • GRČE- od 21 let (let. roj. 83 in starejši) • KORENINE- nad 30 (let. roj. 74 in starejši), ekipe so lahko mešane En član v ekipi je lahko za eno leto starejši od predpisane starosti. Prijave pošljite do petka, 19. 3. 2004 na naslov: Polona Žehelj, Tržaška 49, Ljubljana ali po e-mailu: polona.zehelj-@guest.arnes.si. Vse dodatne informacije lahko dobite na e-mailu ali na naši strani http://not.rutka.net. Prijava ekipe je veljavna le, če je poleg prijave še fotokopija položnice s plačano štartnino in zagotovilo načelnika oziroma starešine rodu, da se bodo njihove ekipe vedle v skladu s taborniškimi zakoni. Štartnina znaša 10.000,00 SIT. Nakažite jo na naslov: Društvo tabornikov rod Močvirski tulipani, Tržaška 74, Ljubljana. Številka transakcijskega računa: 020830018701966 (do 19. 3. 2004). Na položnico vpišite pod sklic: 00 222303-šifra rodu (če šifre ne poznate, vprašajte na ZTS). Štartnine na štartu ne sprejemamo. Rod lahko v posamezno kategorijo prijavi kolikor ekip želi! Maksimalno število ekip v kategoriji je 30, zato pohitite s prijavami. NOVOST: Letos bomo na NOT-u prvič uporabljali Sporti-dent, sistem elektronskega perforiranja. Ekipe bodo ob prijavi dobile čipe, za katere bo potrebno plačati 4.000 SIT kavcije, ki jo na cilju dobijo nazaj, razen v primeru, da je čip izgubljen oziroma poškodovan. Ekipe lahko uporabljajo tudi svoj čip, vendar naj to navedejo na prijavnici. Vabljeni! Rod Močvirski tulipani Priloga k zapisniku 1. seje starešinstva ZTS, Ljublja-na,13.12.2003 SEZNAM PREJEMNIKOV ODLIKOVANJ IN PRIZNANJ 2003-2 IME POHVALA ZTS: PRIIMEK ROD Vesna ISTENIC ROD SRNJAK Anja SEDEJ ROD SRNJAK Zsolt Prošic Rod vidra Doris Vucko Rod vidra Nives Graj Rod vidra Katja Kustec Rod vidra Vida Fifonja Rod vidra ANDREJA GOMBOC ROD PUSTI GRAD KLEMEN Cadež ROD SVO. KAM. ROD KRAŠKIH J'RT SEŽANA ROD PUSTI GRAD ŠOŠTANJ ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA ŠKOFJA LOKA BRONASTI ZNAK ZTS: Martin vidmar ROD SRNJAK Matej Milavec ROD SRNJAK Primož Sedej ROD SRNJAK Polona Sedej ROD SRNJAK Matej Cerpič ROD SRNJAK Nina Markovic Rod vidra Zlatka jerebic Rod vidra Aleš Hren ROD SRNJAK Matej Vidmar ROD SRNJAK Benjamin Možina ROD SRNJAK Marinka Istenič ROD SRNJAK Gordana ŠOVEGEŠ Rod vidra ZLATI ZNAK ZTS: Gordana SOVEGES ROD VIDRA ZLATA PLAKETA ZTS: IME KRAJ ROD MODREGA VALA TRST-GORICA PISNA ZAHVALA ZA NEČLANE - ORGANIZACIJE IN POSAMEZNIKE: IME OZ. IME ORGANIZACIJE KRAJ Kosovelov dom, Sežana Sežana Janez Turk Logatec Občina Logatec Logatec Bojan Hojnik Lendava Franc Žižek Vilijem Sekereš Občina Lendava O.Š. ŠKOFJA LOKA-MESTO IME PRIIMEK GIZELA ŠOVEGEŠ KATJA NEMEC POSEBNO PRIZNANJE lendava Lendava Lendava ŠKOFJA LOKA IME Justina Janez Arpad Branko Darko ČIVRE DUŠAN MARIJA CVETKA CILKA PRIIMEK ivanuša Bošnak gaal horvat Lenarčič ERIKA NEMEC HORVAT POLAK HORVAT IME OZ. IME ORGANIZACIJE Osnovna šola Odranci Dvojezična osnovna šola I Osnovna šola Prežihovega Voranca KRAJ Odranci Lendava Srednja Bistrica Na podlagi 19. in 27. člena Statuta Zveze tabornikov Slovenije, ter na podlagi sklepa skupščine ZTS z dne 07.06.2003 je Starešinstvo ZTS na seji dne 13.12.2003 sprejelo naslednji PRAVILNIK O REGISTRACIJI RODOV 1. člen S tem pravilnikom se ureja postopek ugotavljanja pogojev iz 19. člena statuta ZTS (registracija rodu), status neregistriranih enot ter vloga delegiranega načelnika. 2. člen Namen registracije rodov je ■ da se z ugotavljanjem izpolnjevanja minimalnih kriterijev (pogojev) neko skupino ali enoto prepozna kot taborniško, ■ da se s tem zagotavlja enotna prepoznavnost taborniške organizacije v vseh okoljih in na državnem nivoju, ■ zbiranje podatkov potrebnih za spremljanje in načrtovanje razvoja organizacije 3. člen TABORNI[KI VESTNIK UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LI marec *2004* 24 Vsak rod - član ZTS mora izpolnjevati naslednje pogoje za registracijo: a) pred sprejemom v ZTS mora biti registriran po določilih Zakona o društvih, b) pravila in organiziranost rodu morajo biti skladna z Enotnimi načeli organiziranosti društev tabornikov - rodov, kar ugotavlja IO ZTS, c) imeti mora vsaj 30 tabornikov, d) delovati mora po programu, skladnem z namenom, načeli in metodo ZTS, e) imeti mora vzpostavljen vodov sistem, f) imeti mora usposobljene vodnike in vodstvo za normalno delovanje, g) načelnik rodu mora imeti opravljeno izobraževanje za inštruktorja 1. stopnje ali pa je v procesu izobraževanja za ta naziv, h) samostojno ali v sodelovanju z drugim rodom mora za svoje člane organizirati letno taborjenje v skladu z določili Pravilnika o taborjenjih enot ZTS, i) najkasneje do 30. aprila tekočega taborniškega leta sporoči podatke o članstvu in plača članarino, j) načelnik rodu se mora udeleževati sej in posvetov, ki jih sklicuje območna organizacija ZTS (v nadaljevanju OO ZTS). Podatki o članih pod točko i) so: ime in priimek, spol, datum rojstva, naslov (ulica in hišna številka), poštna številka in ime pošte, leto vstopa v ZTS, funkcija, ki jo opravlja, oznaka o plačani članarini. Podatki zbrani o članih iz prejšnjega odstavka se bodo uporabljali izključno za potrebe ZTS in sicer za: izdelavo potrebnih analiz, obveščanje članov rodov o dejavnosti ZTS, možnostih in ugodnostih, ki jih članstvo v organizaciji nudi posamezniku. Podatki se ne smejo uporabljati za pošiljanje reklamnih sporočil sponzorjev in donatorjev na osebne naslove posameznikov. 4. člen Izpolnjevanje pogojev za članstvo ugotavlja načelnik ali starešina območne organizacije ZTS, izjemoma pa tudi načelnik ZTS, enkrat letno pri vseh rodovih v območju. Obiski rodov se praviloma opravijo do konca meseca februarja. V primeru, da OO ZTS nima izvoljenega vodstva ali da le-to ne deluje, obiske rodov lahko opravi član IO ZTS ali načelnik sosednje OO ZTS. O datumu obiska se oseba, ki opravi obisk dogovori z načelnikom ali starešino rodu. Ob obisku so, poleg članov rodove uprave, navzoči tudi vodniki. Podatke, ki so pomembni za registracijo rodu tajnik rodu vpiše v posebno poročilo (obrazec), katerega rodovi do 31.01 dostavijo v pisarno ZTS, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Poročilo (obrazec) mora biti izpolnjen čitljivo in natančno, podatki pa verodostojni, saj se uporabijo za pripravo različnih analiz in poročil. Skupaj s poročilom je potrebno dostaviti še podatke o članih rodu (disketa, internet, pismeni seznam) ter plačati veljavno članarino za vse člane. Aktivno vlogo v zvezi z registracijo rodova uprava dosega tako, da v dogovorjenih rokih posreduje vse relevantne podatke, ki so potrebni za uspešno registracijo rodu. 5. člen Na podlagi poročil iz predhodnega člena in na podlagi ugotovitev ob obisku enote načelnik ZTS izdela predlog za registracijo rodov in pri tem upošteva mnenja in priporočila načelnika oz. starešine OO ZTS ali druge osebe, ki je opravila obisk rodu. 6. člen Predlog načelnika ZTS za registracijo rodov obravnava IO ZTS in ga sprejme kot gradivo za obravnavo na seji starešinstva ZTS. 7. člen Starešinstvo s sklepom ugotovi, kateri rodovi izpolnjujejo in kateri rodovi ne izpolnjujejo pogojev za registracijo. Postopek registracije se za vse rodove praviloma zaključi na spomladanski seji starešinstva. Le izjemoma se za posamezne rodove registracija lahko opravi še na poletni seji starešinstva. 8. člen Po zadnjem roku za registracijo neregistrirane enote ne uživajo naslednjih ugodnosti članstva: ■ ne prejemajo PORODA, ■ ne sodelujejo na sejah starešinstva/skupščine, ■ člani - posamezniki se na državne akcije ne morejo prijavljati kot člani ZTS, ■ ne morejo pošiljati udeležencev na mednarodne akcije ■ plačujejo tečajnino in opremo brez popusta; ■ ne morejo kandidirati svojih predstavnikov ter voliti ali glasovati v organih ZTS Neregistrirane enote, ki so jasno izrazile svojo voljo po nadaljevanju članstva v ZTS, pa imajo možnost: ■ da se jim nudi vsa pomoč za odpravo vzrokov zaradi katerih rod ni bil registriran; ■ da v okviru aktivnosti, ki jih izvajajo OO ZTS podajajo predloge in mnenja organom ZTS; ■ da sodelujejo na akcijah, katere organizirajo taborniške enote ali OO ZTS; ■ da prejemajo vsa nujno potrebna obvestila in vabila; ■ da lahko nosijo znak in druge oznake WOSM in ZTS. 9. člen Pomoč, ki se zagotavlja neregistriranim enotam: Vodstvo ZTS in pisarna ZTS nudita naslednjo možno pomoč: ■ opozarjanje na zamujanje pri izpolnjevanju obveznosti do registracije (pismo v rodove v mesecu februarju), ■ pravočasno seznanjanje OO ZTS o težavah, ki so bile zaznane v določeni enoti in obveščanje OO ZTS o izpolnjevanju pogojev za vse enote območja, ■ s pošiljanjem posameznih informacij in obvestil v rodove. Vodstvo OO ZTS lahko pomaga: ■ spremlja delo enot na svojem območju, ■ zazna težave v enoti in ukrepa še predno bi težave lahko imele resnejše posledice, ■ v okviru svojih finančnih možnosti nudi določeno pomoč pri udeležbi na VT, ■ pridobi soglasje delegiranega načelnika in soglasje enote (rodove uprave) v kateri bo delegirani načelnik opravljal svoje naloge 10. člen Delegirani načelnik se imenuje v enoti, ki sicer izpolnjuje vse pogoje za registracijo, razen pogoja iz točke g.) v 3. členu tega pravilnika. Načelnik ZTS praviloma na predlog načelnika OO ZTS ali po svoji presoji imenuje delegiranega načelnika in sicer najkasneje do seje starešinstva, na katerem se opravi registracija rodu. Imenovanje se opravi s pisnim sklepom, ki ga prejmejo delegirani načelnik in uprava enote v kateri bo le-ta opravljal svoje naloge. Naloge delegiranega načelnika so: nudi pomoč pri mesečnih sestankih (vodniki in vodstvo rodu); enkrat mesečno se sestane z vodniki (načrtovanje dela); pomoč pri pripravi občnega zbora; informiranje načelnika OO ZTS in načelnika ZTS ter po potrebi sodelovanje s pisarno ZTS. Delegirani načelnik je lahko le tabornik s končanim tečajem za inštruktorja I. stopnje. Delegirani načelnik je imenovan za dobo enega leta; funkcija praviloma traja do obiska na katerem se ugotovi, da enota izpolnjuje pogoje za registracijo, a ne več kot dve leti. 11. člen Ta pravilnik stopi v veljavo 8 dan po objavi v Taborniškem vestniku. Rodove uprave bodo pravilnik prejele z redno pošto rodovom -POROD, načelniki in starešine OO ZTS pa osebno. Pravilnik bo dostopen na internetni strani rutka.net Mitja Lamut starešina ZTS Na podlagi 12. člena Zakona o medijih (Ur.l. RS št. 35/ 2001) in 26. člena Statuta ZTS je starešinstvo na svoji 8. seji dne 05.04.2003 sprejelo naslednji PRAVILNIK O TABORNIŠKI REVIJI "TABOR" 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se ureja ustanovitev ter izdajanje taborniške revije Tabor (v nadaljnjem besedilu revija), katere ustanovitelj je Zveza tabornikov Slovenije (v nadaljevanju ZTS). 2. člen Izdajatelj revije je ZTS, ki z dnem uveljavitve tega pravilnika prevzema ustanoviteljske in izdajateljske pravice ter obveznosti v skladu z Zakonom o medijih in tem pravilnikom. 3. člen Sedež revije je v Ljubljani, Parmova 33. 4. člen Revija izhaja enkrat mesečno, lahko pa izide tudi kot dvojna ali izredna številka. Revija izhaja v slovenskem jeziku in je namenjena javnemu obveščanju tabornikov in drugih občanov. 5. člen En izvod revije prejemajo vsi rodovi brezplačno. Pravnim osebam in drugim naročnikom se glasilo zaračunava na podlagi cenika, ki ga sprejme izvršni odbor ZTS na predlog odgovornega urednika. 6. člen Sestavni del revije Tabor je Taborniški vestnik, ki redno objavlja stališča, sklepe in druge dokumente, ki jih sprejmejo skupščina in drugi organi ZTS, ter druge različne razpise in objave. V reviji Tabor občasno izhajajo tudi priloge. II. NAMEN IN CILJI REVIJE 7. člen ZTS izdaja revijo Tabor z namenom zagotoviti tabornikom in drugim občanom uresničitev pravice do čimbolj popolne in vsestranske obveščenosti o dogajanjih in življenju v ZTS, delovanju ZTS in njenih organov, kakor tudi izražanje stališč in mnenj tabornikov in drugih občanov o delovanju ZTS in taborniškem življenju. Izvršni odbor ZTS enkrat letno sprejme na predlog odgovornega urednika vsebinsko zasnovo revije Tabor, ki določa obseg revije, področja javnega obveščanja, ki jih posebej zagotavlja revija in pogoje ter smernice za objavljanje ostalih člankov in prispevkov v reviji. III. IZDAJATELJSKI SVET, ODGOVORNI UREDNIK, POMOČNIK ODGOVORNEGA UREDNIKA IN UREDNIŠTVO 8. člen Glasilo ima izdajateljski svet, ki ima pet članov. Člane izdajateljskega sveta imenuje izvršni odbor ZTS. Izdajateljski svet opravlja zlasti naslednje naloge: 9. Spremlja izvajanje sprejete vsebinske zasnove revije in druge predloge, mnenja in priporočila odgovornemu uredniku, pomočniku odgovornega urednika in uredništvu za izboljšanje javnega obveščanja; 10. daje mnenje k letnemu poročilu odgovornega urednika o izvajanju vsebinske zasnove revije ter mnenje o delu odgovornega urednika, pomočnika odgovornega urednika in uredništva; 11. odloča o pritožbah glede odločitev odgovornega urednika o objavi oziroma ne objavi stališč, mnenj in drugih prispevkov, poslanih za objavo v glasilu ter o svojih odločitvah enkrat letno obvešča izvršni odbor ZTS; 12. obravnava druga vprašanja, pomembna za javno obveščanje preko revije Tabor in v zvezi s tem daje mnenja, predloge in priporočila izvršnemu odboru. 13. člen Revija ima odgovornega urednika in pomočnika odgovornega urednika, ki ju imenuje izvršni odbor ZTS, ki mora pred imenovanjem odgovornega urednika pridobiti mnenje uredništva. Odgovorni urednik in pomočnik odgovornega urednika sta imenovana za dobo treh let. 14. člen Odgovorni urednik je odgovoren za uresničevanje uredniške politike revije v skladu s sprejeto vsebinsko zasnovo revije. Odgovorni urednik odloča po svoji presoji ali na predlog pomočnika odgovornega urednika in članov uredništva o objavi oziroma ne objavi ali skrajšanju posameznih člankov in drugih TABORNI[KI VESTNIK UREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LI marec *2004* 26 prispevkov v reviji. Odgovorni urednik je odgovoren za zakonitost poslovanja revije in izvajanje tega pravilnika. Pomočnik odgovornega urednika pomaga odgovornemu uredniku pri urejanju in pripravi besedil za objavo v reviji oziroma pri oblikovanju vsebine posameznih številk revije ter nadomešča odgovornega urednika v primeru njegove odsotnosti. Odgovorni urednik lahko s pisnim pooblastilom pooblasti pomočnika odgovornega urednika za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti. 15. člen Uredništvo revije Tabor sestavljajo odgovorni urednik, pomočnik odgovornega urednika in 5 - 7 članov uredništva, ki jih imenuje izvršni odbor ZTS. Delo uredništva vodi odgovorni urednik. Odgovorni urednik, pomočnik odgovornega urednika in člani uredništva so samostojni in neodvisni pri svojem delu v okviru sprejete vsebinske zasnove revije in kodeksa novinarske etike. 16. člen Odgovorni urednik sme zavrniti objavo posameznega prispevka ali skrajšati njegovo dolžino, če oceni, da objava ali dolžina prispevka ni v skladu z vsebinsko zasnovo revije in o tem obvesti avtorja prispevka. Odgovorni urednik je dolžan na zahtevo avtorja pisno obrazložiti odločitev o odklonitvi objave posameznega prispevka ali njegovemu skrajšanju. Avtor takšnega prispevka se lahko pritoži zoper odločitev odgovornega urednika izdajateljskemu svetu revije v roku 15 dni po izdanem obrazložitvenem sklepu odgovornega urednika. Izdajateljski svet dokončno odloči o pritožbi. 17. člen Odgovorni urednik v sodelovanju s pomočnikom odgovornega urednika in članom uredništva organizira dopisniško mrežo stalnih in občasnih dopisnikov oziroma sodelavcev revije ter določa organizacijo in način dela uredništva. Odgovorni urednik sklicuje seje uredništva na svojo pobudo, pobudo pomočnika odgovornega urednika in članov uredništva, praviloma po izdaji vsake številke revije zaradi priprave naslednje številke. 18. člen Odgovorni urednik poroča enkrat letno izvršnemu odboru o uresničevanju vsebinske zasnove revije, svojem delu, delu uredništva in uredniški politiki, o finančnem poslovanju ter politiki izplačevanja honorarjev. Izdajateljski svet revije obravnava poročilo odgovornega urednika iz prejšnjega odstavka pred obravnavo na seji izvršnega odbora ZTS. 19. člen Prispevki, objavljeni v reviji, so honorirani, razen oglasov, obvestil, javnih objav organizacij in reklam. Merila za določanje višine honorarjev za objavljene prispevke ter cenik oglasov, reklam, objav in obvestil, določi izvršni odbor ZTS na predlog odgovornega urednika. 20. člen Organizacijsko tehnične in administrativne naloge za revijo opravlja strokovna služba ZTS. IV. FINANCIRANJE REVIJE IN NJENO FINANČNO POSLOVANJE 21. člen Sredstva za izdajanje revije zagotavlja ZTS na podlagi programskega in finančnega načrta, ki ga za posamezno leto predloži odgovorni urednik. Revijo sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo in šport RS. Prihodki od objavljenih oglasov, objav, reklam in drugih plačanih obvestil, so prihodek ZTS. 22. člen Finančno poslovanje vodi strokovna služba ZTS. Odredbodajalca za finančno poslovanje revije sta načelnik ZTS in odgovorni urednik. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 23. člen Na vsakem izvodu revije morajo biti poleg ostalega, navedeni še naslednji podatki: - ime in sedeže izdajatelja revije - kraj in datum izdaje - ime in sedež tiskarne ter naklada - imena in priimki odgovornega urednika, pomočnika odgovornega urednika in članov uredništva. 24. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan, ko ga sprejme starešinstvo. Mitja Lamut starešina ZTS Sprejeto na 8. seji starešinstva ZTS, Gorenje, 05.04.2003, 13. točka in 22. skupščini ZTS, Ljubljana, 07.06.2003, 8. točka SOŠKA OLIMPIADA 2004 Če vam spomin ne peša in prebirate revijo Tabor vsaj mesec dni, bi se morali po ne prav dolgotrajnem premisleku spomniti kratke najave za bližajočo Soško olimpiado 2004. Ste se spomnili? Ste? Odlično, sedaj je končno pred vami razpis za to »šaljivo tekmovanje«. Opozorilo: Startnina se je podražila za deset (10) tolarjev, ki gredo v fond za plačilo hrane namenjene trinajstim (13) velblodom, ki mukoma prenašajo butare z okoliških hribov pod solkanski most. Priprave so v polnem teku, velblodi so osedlani, zato kar pohitite s prijavami, ki jih zbiramo do 16. aprila 2004. Tudi discipline so se malo spremenile. Kravodvig je doživel temeljito preobrazbo s pomočjo Jabkohoda, Orientozgub je postal pravo zavozlano kokošje črevo. Več pa naj ostane do tekmovanja skrivnost. Kraj in čas: Tekmovanje bo potekalo v soboto, 24. aprila 2004, kot že vsa prejšnja leta v Novi Gorici. Kategorije: GG-i in GG-e tekmujejo v svoji kategoriji, PP-i, PP-e, Grče, ki se ne delijo, tekmujejo vsi skupaj v drugi kategoriji. Discipline: Orientozgub (orientacija), Kravodvig (šotor), Jabkohod (premagovanje ovir) in Hoduljomet (med dvema ognjema) ter sedlanje velblodov in brezuzdno jahanje losov (naj ostane skrivnost). Prihod ekip je v soboto, 24. aprila 2004, do 8.30 na tabor pred Perlo, ekipe iz oddaljenih krajev lahko po predhodnem dogovoru pridejo že v petek. Spali boste v telovadnici. Oprema, ki jo potrebujete: kompas in oprema za opravljanje nalog na KT-jih (svinčnik, ravnilo, radirka, šop slame za lačne velblode), šotorska krila, glasbeni inštrument zelo zaželjen, za tiste, ki pridete dan prej pa še spalka in armafleks. Štartnina znaša okroglih 7.000,00 SIT na ekipo s spremljevalcem in vsebuje organizacijo tekmovanja, kosilo in malico ter našitke. Štartnino nakažite do petka, 16. aprila 2004, na žiro račun DRUŠTVO ROD SOŠKIH MEJAŠEV, Transakcijski račun.: 04750-0000280672, s pripisom za Soško olimpiado (fotokopijo položnice prinesite na olimpiado). Na dan tekmovanja znaša štartnina 9.000,00 SIT. Prijave ali prijavnice s številom ekip po kategorijah in naslovom kontaktne osebe pošljite na e-naslov rsm@rut-ka.net ali po počasni pošti na Vojko Vičič, Kidričeva 28c, 5000 Nova Gorica. Dodatne informacije dobite na tel.: 05 / 333-18-00 ali 041/642-182 Jan (po l6h) in na zgornji e-naslov. ŠKALSKA LIGA, KA TE BRIGA... 2004 Divji volkovi vas tudi letos vabimo na tradicionalno zabavno tekmovanje »Škalska liga, ka te briga ...« Zbor ekip bo v soboto 3.aprila 2004 ob 8:30 pred OŠ v Škalah, vasi, ki je oddaljena približno 5 km od mesta Velenje. Pot do zbornega mesta bo ustrezno označena! Ekipe so vabljene že na predvečer tekmovanja ( pričakujemo jih od 17. do 20. ure). V petek zvečer bo v dvorani gasilskega doma proslava ob 15. Obletnici delovanja čete. Vsi tekmovalci so vabljeni, da se med seboj spoznajo ob družabnem programu, ki bo tudi letos presenečenje. Ekipe bodo odkrivale skritega gosta, ki bo ... znana Slovenka ali Slovenec. Na tekmovanje vabimo tudi člane ZSKSS, ZBOKSS in SZSO! Nekaj osnovnih informacij o tekmovanju: - zbor ekip ob 8:30 - tekmovanje poteka od 9:30 do 15:00 - slavnostna podelitev ob 15:30 - konec tekmovanja bo ob 17 uri - tekmovanje je razdeljeno na dva dela in sicer 4 igre pri OŠ in orientiring s 6 točkami po okolici - ekipo sestavlja 5±1 članov - kategorije:GG-rojeni leta 1992 do 1989, PP-rojeni leta 1988 do 1984 in Grče- rojeni leta 1983 in prej - vsaka ženska predstavnica v ekipi prinese nekaj nagradnih točk - štartnina znaša 7000 SIT na ekipo in vključuje pijačo, kosilo in našitke - štartnino lahko nakažete na Društvo tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje, TRR_SKB: 03176-1000008467 s pripisom za "ŠLKTB 2004" - rok prijav je 27. 3. 2004 - naknadno prijavljena ekipa mora plačati štartnino 9000 SIT ( naknadno se lahko ekipa prijavi samo v dogovoru z organizatorjem ) - seveda pa bodo najboljše, najbolj oddaljene, najbolj izvirne ... čakale lepe nagrade za katere bodo poskrbela dobra podjetja. - Prijavite se lahko na http://cdv.rutka.net/skalska ali 041/ 354-621 ( Sandi Glinšek ) - Tekmovalci mlajši od 18 let morajo obvezno izpolniti obrazce (dobite ga na internetni strani) Tudi letos ima Škalska liga humanitarno noto! Zato mara vsak, ki pride (ne samo tekmovalci) na Škalsko ligo prinesti potrebščino za osebno higieno (brisače, robčki, mila, šampon, zobne paste, ščetke ...), ki jih bomo namenili za vojne sirote v BiH! Pri akciji nam bodo pomagali vojaki slovenske vojske, ki bodo potrebščine odnesli otrokom v BiH, kjer so na mirovni misiji. Več informacij dobite na http://cdv.rutka.net/skalska, kjer lahko najdete tudi vozne rede vlakov in avtobusov. Torej se vidimo na Škalski ligi 2004, ki vas mora brigati !!! P.S.:Aja pa še tole, za lanski meni je bil dunajski zrezek in krompirjeva solata.....kaj bo letos.......pridite in se pustite presenetiti!!! 28 ^ ] MEDNARODNE STRANI Matic Stergar Prav lep pozdrav vsem skupaj! Tudi vi že pogrešate toploto pomladanskega sončka? Meni tale pršič, ki ni ne sneg ne dež, že malo preseda. Dovolj je bilo zime, čas je za sonce, zelenje, zvončke... vsaj meni se tako zdi, ki sem bolj poleten človek. Ostali se pa nasmučajte do onemoglo-^ sti, da se ne boste julija pritoževali čez vročino. V tej številki bomo rekli besedo ali dve o apatičnosti, potem pa vam bom, vsem nejevernim Tomažem, ki neradi greste preko meja svoje očetnjave - pa bi vseeno radi spoznali kakšnega tujega tabornika - predstavil tri mednarodne tabore, ki se imajo letos zgoditi pri nas. Apatičnost je precej grda beseda bi rekli. Če pa že ne grda, pa vsaj taka, z veliko negativno konotacijo, in taka, ki je ne maramo kot svojo lastnost. Slovar tujk pravi, da je apatija brez-čutnost, topost, otopelost, ravnodušnost. Najbolj v srce parajoča dikcija apatičnosti pa je, če koga nič ne razveseli ali užalosti. Mene pa ne zanima, kaj pravi slovar tujk. Bolj pomembna je opazka, da se apatija dogaja v naši družbi, v vedno večji meri. To lahko trdim z vso odgovornostjo, ker sem družbeno zelo aktiven. Mladi imamo tisoč in eno možnost in kot da bi jih bilo preveč, ne izberemo nobene. Ustavil se bom, preden vam naložim gomilo filozofske navlake, ki ne sodi semkaj. Na apatičnost pa sem vas opozoril delno tudi zaradi tega, ker imamo krokodili govorilne ure že od septembra, pa se ni na njih oglasil še nihče; tudi po drugih poteh dobimo le malo pozivov, pa še ti so po večini iz tujine ... no, da pa se bo situacija vsak čas obrnila, so vam - poleg vsega, o čemer ste brali v prejšnjih številkah Tabora - na voljo še trije mednarodni tabori pri nas. Nemci nas takole vabijo k sodelovanju: PREŽIVITE DEL SVOJIH POČITNIC SKUPAJ Z NEMŠKIMI TABORNIKI!!! BUNDESFAHRT 2004 Ena od zvez nemških tabornikov (laična organizacija Bund der Pfadfinderinnen und Fadfinder BdP) organizira za svoje rodove vsake štiri leta skupni tabor in potep po njim neznani državi. Za leto 2004 so si izbrali Slovenijo. Dva tedna bodo v skupinah pohajkovali, si ogledovali in spoznavali Slovenijo, tretji teden pa bodo taborili na tabornem prostoru v Cerknici. Dogodka naj bi se udeležilo približno 250 do 300 nemških tabornikov na izmeno. Radi bi tudi, da bi se tabora udeležilo nekaj slovenskih tabornikov, in sicer kot udeleženci in kot člani osebja, ki bi bili pripravljeni tudi pomagati pri organizaciji in izpeljavi tabora. Zato vabimo vse rodove, vode, posameznike v Sloveniji, ki bi se radi na poceni način udeležili res zanimivega mednarodnega dogodka (pa še staršev ne bo skrbelo, kje ste), da preživijo nekaj časa z nemškimi taborniki. Če bi se radi udeležili njihovega programa (velja za GG-je in mlajše PP-je), se jim lahko pridružite za nekaj dni na njihovem taboru ali pa se udeležite katere od posameznih aktivnosti. Natančen seznam aktivnosti bo znan kmalu. Lahko pa seveda katero od nemških skupin povabite tudi k sebi na tabor, da doživijo pravi slovenski tabor. Hkrati iščemo 3-5 tabornikov za naslednji izmeni: 27. - 31. julij in 17. - 21. avgust; po možnosti še nekaj dni pred vsakim taborom in po njem, za pripravo in pospravljanje tabora. f marec 29 Pogoji: • član ZTS (plačana članarina) • starost 18 let ali več (lahko tudi mlajši z izkušnjami pri organizaciji in izvedbi taborjenj) • izkušnje pri organizaciji in izvedbi taborjenj, po možnost kot vodja (ni nujen pogoj) • znanje pogovorne angleščine (zaželena tudi nemščina, vendar ni pogoj) Naloge: • slovenska ekipa, ki bolje pozna Slovenijo, bo pomagala pri izvedbi programa, pri komuniciranju z okolico ... • pomoč pri lokalnih nakupih (npr. hrane, organizacija prevoza .) • pomoč pri reševanju morebitnih težav (npr. obisk zdravnika .) Naloge so enake nalogam vodnikov in vodij rodovih taborjenj, vendar tujci potrebujejo nekoga, da jim pri tem pomaga. Za več informacij si lahko pogledate tudi njihovo spletno stran (žal le v nemščini): http://www.pfadfinden.de/ bundesfahrt Vse zainteresirane vabimo, da se javijo Alji na naslov alja.klesnik@rutka.net. Letos poleti pa v Sloveniji ne boste našli samo nemških, ampak tudi angleške tabornike. Približno 100 angleških tabornikov, starih med 16 in 24 let, bo med 15. in 27. avgustom raziskovalo Slovenijo in taborilo na dveh baznih taborih: v Kal-Koritnici pri Bovcu in v kampu Menina Nazarje, v Logarski dolini. Pridružite se jim na kateri od aktivnosti (vodne aktivnosti, pohodništvo, izleti v gore, explorer belt, ogledi znamenitosti ...), obiščite jih na taboru, povabite jih k sebi na tabor ... TUDI IRCI POLETI V SLOVENIJI! Irski taborniki so se odločili, da bodo letos za svoje vodnike in vodje enot organizirali explorer belt v Sloveniji. Tako bo 8 dvočlanskih ekip med 4. in 10. julijem potovalo po Sloveniji in izpolnjevalo različne naloge. V tem tednu morajo porabiti en dan za pomoč lokalni skupnosti ali pomagati pri izvedbi programa na taborniškem taboru ali predstaviti irsko taborništvo. Ekipe bodo porazdeljene po vsej Sloveniji, zato pozivamo vse rodove, da povabijo posamezno ekipo za en dan v svoj kraj ali na svoj tabor. Vsaka ekipa ima svoj šotor in kuhalnik. Po napornem tednu bodo preživeli še nekaj dni v Ljubljani, kjer jih lahko srečate in spoznate med 12. in 16. julijem. Še več informacij o irskem in angleškem gostovanju lahko dobite pri Bojanu, na bojanb@email.si . Zanimivo, se vam ne zdi? Trije tabori, različni tako po vsebini, terminu in narodnosti udeležencev. Pridružite se jim! V upanju, da vas moje pisanje o apatičnosti ni spravilo v slabo voljo, ampak ste ga vzeli kot tihi alarm, vas do naslednjič lepo pozdravljam. ANGLEŠKI TABORNIKI V SLOVENIJI O-koledar / FEBRUAR 2004 Ureja: Klemen Kenda - Bubi Datum Status Organizator Karta 6. - 7. 3. SOLi/Lipica Open tUL d.o.o. Pliskavica 1373^ OIP2 OK Nova Gorica Panovec 2T3 MtbU OK Brežice Krupa 4.4; DPlp [OK Crngrob - Mlinar OLP - Orientacijska liga Primorske SOL - Slovenska orientacijska liga MtbO - Orientacija z gorskimi kolesi DP dp - Državno prvenstvo na dolge proge Več informacij o vseh tekmah dobite na uradni strani Orientacijske zveze Slovenije: http://www.orientacijska-zveza.si. 30 ^ ] ZA VODNIKE Pugy •V Taborniški projekt - prvi korak Taborniški projekt je skupinski podvig z jasno zastavljenim ciljem, sistematičnim pristopom (7 korakov), ki temelji na uporabi taborniške metode, vključuje veliko možnosti za učenje, upošteva različne interese, talente, zmožnosti in potrebe. Vsi sodelujoči z lastnim trudom predani doseganju ciljev v določenem času v prihodnosti. V prejšnji številki Tabora si dobil celoten pregled predlaganih korakov taborniškega projekta. V tej številki in naslednjih pa bom predstavil vsakega posebej. PRVI KORAK - KAKŠEN PROJEKT? Prvi korak vključuje naslednje elemente: Čas za sanjanje; v vodu ali klubu PP se pogovarjamo o tem, kar bi mladi člani radi počeli. Predstavitev idej; predstavitev idej članov voda in pogovor o njih. "Dešifriranje" idej; razmišljanje voda o tem, kar je v izraženih idejah resnično pomembno zanje. Oblikovanje soglasja; vod oblikuje skupno idejo -vključi kar je bilo med idejami pomembno - in jih združi v cilje projekta. uporabite tudi kakšno metodo (npr. nevihta idej). Pozorni bodite, da vsi sodelujejo in prispevajo ideje. Vodnik naj spodbuja člane, da se pogovorijo o idejah in jim pomaga izbrati eno ali dve. Tudi vodnik lahko izrazi svoje ideje, vendar ne smejo prevladovati v pogovoru. Vodje si morajo sproti zapisovati vse ideje. Oblikujete lahko enostavni seznam kriterijev, ki jih bo vodil. Ideje pri spodaj predlaganih kriterijih, so: • pomagati jim razmišljati preko individualnih interesov ali zmogljivosti manjšine, do potreb in interesov celotnega voda; pomagati jim razmišljati o tem, kar bi lahko s projektom dosegli (na primer, kako bi lahko projekt pripomogel k boljšemu svetu); odvračati jih od ponavljanja idej od drugod. Kriteriji (Je to nekaj...) l.Ideja 2.Ideja 3.Ideja pri čemer bi lahko vsi sodelovali, X X kar bi resnično radi počeli, X X kar bi vam predstavljalo izziv, X bi bilo koristno in uporabno, X X kar običajno ne počnete doma ali v šoli? X Čas za sanjanje Na vodovem srečanju vodnik povabi člane, da razmišljajo o tem, kaj bi resnično radi počeli (lahko damo članom na razpolago čas, da ideje pripravijo do srečanja). Pri tem lahko Seznam kriterijev naj bo enostaven. Naj ne zapravljajo časa z razvijanjem popolnega projekta. Zakaj, boste razumeli pri naslednjih korakih. PROBLEM: kaj v primeru, da mladi ne bodo predstavili nobenih idej? Skušajte si odgovoriti na naslednja vprašanja: Ali se med seboj ne poznajo dovolj dobro? Ali imajo ideje, pa so preveč f marec 31 sramežljivi, da bi jih izrazili? Ali potrebujejo primere, da bi lahko nanizali svoje? Za vzpodbudo njihove ustvarjalnosti lahko: • organizirate predstavitev že izvedenih zanimivih projektov (preverite, ali ima rod ali ZTS na voljo kakšno dia projekcijo, videospot in drugo gradivo o razburljivih projektih, ki so jih izpeljale druge enote); • ponudite nekaj svojih idej, za katere mislite, da jih bodo zanimale (ne pozabite, da je to le začasno, dokler sami ne začnejo posredovati svojih idej); • začnite z razgibano igro v zvezi z vašo projektno idejo -na primer simulacijo raziskovalne odprave ali karkoli. Ko bodo porabili fizično energijo, jih lahko vprašate, kaj menijo o tem, da bi šli na resnično odpravo; • namenite nekaj časa (nekaj vodovih srečanj), da se med seboj bolje spoznajo in ustvarijo samozavestno in zaupljivo ozračje; • poudarite, da vas zanimajo njihove ideje. Organizirate lahko pogovor o problemih, s katerimi se soočajo v okolju, v katerem živijo. Prosite jih lahko, da razmislijo o tem, kar bi naredili, da bi izboljšali stanje; • kot provokacijo lahko predlagate nekaj najbolj dolgočasnega - njihov odziv bo buren in hkrati ustvarjalen, saj bodo zagotovo predlagali kaj drugega; • izkoristite prednosti sproščenih trenutkov in poslušajte njihove pogovore, da bi odkrili, kaj jih zanima ali skrbi. Obstaja veliko načinov, kako mlade pripravimo do tega, da predstavijo ideje; na primer napišejo jih na papir in kot posterje nalepijo na steno ali razgrnejo po tleh ali pa predstavijo svoje ideje z risbami; lahko zaigrajo ideje, ostali pa ugibajo, kaj prikazujejo. Omenite jim lahko različne načine predstavljanja idej, člani voda pa se sami odločijo, kako bodo to naredili. Zapomnite si, da ste jim dali prosto pot, da uporabijo svojo domišljijo. Verjetno bodo nanizali ideje, ki bodo segale od nemogočih do popolnoma "obscenih". To je popolnoma normalno! Včasih tisto, kar člani na začetku predlagajo, da bi radi počeli, ni povezano s tistim, kar je zanje resnično pomembno. Vaša naloga je, da skušate ugotoviti, kaj je v ozadju predlogov. Vzpodbujajte jih, da vam bodo razložili svoje ideje. To naj bo prijateljski pogovor, v katerem bodo člani čutili, da jih poslušate. Oblikovanje soglasja Naredite povzetek glavnih idej, za katere menite, da so bile članom pomembne. Primer: Nekdo je hotel pripraviti predstavo, drugi glasbeni koncert, tretji je hotel na jahanje, četrti pa na potovanje. Skupaj z mladimi razmislite, kako bi te različne ideje lahko vključili v en projekt, ki bi postal projekt voda v določenem obdobju. Primer: Projekt, ki je nastal iz teh idej, je bil: potovanje s konjem in vozom. Vod je moral narediti krožno potovanje, ki je obsegalo 200 km v času dveh tednov. Na poti so v vaseh pripravili glasbene predstave. PROBLEM: kaj če bo projekt drag? Vsak projekt bo nekaj stal. Če so predvideni stroški veliko večji od tega, kar lahko zberemo z razumno količino vloženega truda, se lahko o tem odkrito pogovorimo z mladimi in najdemo kompromis. Ključni izobraževalni koncept projektnega pristopa je, da lahko mladi dosežejo nekaj neobičajnega, kar bo zahtevalo njihov trud. Rast na področju samostojnosti zahteva razvijanje iznajdljivosti in aktivno vključenost v zbiranje potrebnih denarnih sredstev - kar vključuje zbiranje denarja (fundraising) in opravljanje nenavadnih del. V nekaterih primerih so zmožni in pripravljeni finančno pomagati tudi starši, vendar naj prispevajo le del sredstev. V naslednji številki: Drugi korak - Vključevanje možnosti za učenje NAPRAVIMO TABORNIŠKI PROJEKT (Let's do a Scout Project) "Napravimo taborniški projekt" je namenjen vodnikom in načelnikom. Korak za korakom razlaga, kako lahko uporabite projektni pristop, da zagotovite bogato in razburljivo učno okolje za člane voda, družine, kluba PP ali čete. Priročnik je v elektronski verziji (pdf) v angleškem jeziku možno dobiti na spletni strani www.scout.org/wsrc/ll/docs/scoutproject_e.pdf, slovenska različica pa bo na voljo predvidoma do konca marca 2004. Predstavitev idej "Dešifriranje" idej 32 ^ ] TABORNIŠKA FOTOGRAFIJA Blaž Verbic Portretna fotografija Portretna fotografija sodi med pomembnejše in zahtevnejše zvrsti fotografije, velikokrat pa se je poslužujemo tudi v taborniških krogih, predvsem na akcijah. Največkrat portretiramo ljudi, lahko pa portretiramo tudi živali, naravo ... Za dobro portretno fotografijo je potrebno poznati nekaj fotografskih zakonitosti. Predvsem zato, ker se od por-tretne fotografije pričakuje, da je pravilno izostrena, osvetljena ter da je posnetek pravilno zapolnjen oz. v pravilni kompoziciji. Prvo pravilo portretne fotografije je, da mora fotografirana oseba izstopati iz ozadja. S tem namreč izoliramo portretiranca od okolja, ki je pri por-tretni fotografiji moteče. Pri portretni fotografiji nas namreč zanima oseba, zato moramo dati poudarek nanjo. Temu pravimo globinska ostrina, kakor nam pa že beseda sama pove, gre za ostrino, ki jo vidimo po globini slike (globina se smatra razlika med sprednjimi in zadnjimi objekti na fotografiji). Če hočemo portret pravilno poudariti, moramo ozadje čim bolj zamegliti oz. dobiti čim manjšo globinsko ostrino. To dosežemo na dva načina (najbolje, da se poslužimo obeh in tako dosežemo najboljši rezultat). Globinsko ostrino zmanjšamo tako, da čim bolj odpremo zaslonko (pri tem moramo paziti, če nastavljamo čas in zaslonko ročno, da čas zaklopa primerno skrajšamo). Odprta zaslonka pomeni manjšo številko, navadno je to 2.8, 3.5 ali 4 (odvisno od objektiva). To nam naredi tudi program z oznako "portret" na nekaterih fotoaparatih. Drugi način za zmanjšanje globinske ostrine pa je večja goriščna razdalja. Za portretno fotografijo se uporablja objektive okoli 100 mm. S tem pa smo na dobri poti, da dosežemo še en rezultat, in sicer pravilno zapolnitev posnetka. Portretna fotografija namreč zahteva, da je portretiranec ujet na večini posnetka in s čim manj okolice. Pri ostrini in globinski ostrini je potrebno paziti tudi na samo ostrino por-tretiranega. Pri majhni globinski ostrini se nam lahko namreč zgodi, da izgubimo ostrino že na obrazu samem. V tem primeru pa se navadno držimo pravila, da mora biti ostro oko (in ne npr. nos ali kaj drugega). Pri portretu namreč vsakdo najprej pogleda v oči, napačno izostren obraz pa lahko poudari nepomembne detajle na obrazu. Poleg ostrine in zapolnitve posnetka je pri portretni fotografiji zelo pomembna tudi pravilna osvetlitev. Močna in direktna svetloba ni najbolj primerna za portrete. Taka svetloba namreč premočno začrta sence in kontraste na obrazu. Zato je mnogo bolj primerna difuzna (razpršena) svetloba, ki sence nekoliko zabriše. Ob močnem soncu si lahko pomagamo z bliskavico. Le-to lahko uporabimo tudi podnevi in z njo dosvetlimo obraz ter tako popravimo sence, ki jih zariše premočno sonce. Pri tem večino posnetka osvetli naravna svetloba, bliskavica le "poje" neprijetne sence, na fotografiji pa tudi ne bo zaznati, da je bila dosvetljena z bliskavico. Pri nočnem fotografiranju, fotografiranju v studiu oziroma kadar osvetljujemo v glavnem le z bliskavico moramo paziti, da si objekt pravilno osvetlimo. Če uporabljamo zunanjo bliskavico, lahko to naredimo z odbito svetlobo ter tako poskrbimo za difuzno svetlobo in s tem osvetlimo obraz brez večjih senc in kontrastov. Manj kreativnih možnosti imamo, kadar uporabljamo v fotoaparat vgrajeno bliskavico. S tem si najlažje pomagamo tako, da se od objekta umaknemo za dober meter in pol, ter ga tako ne dosvetlimo preveč direktno, pri tem pa moramo paziti tudi na pojav rdečih oči. Poleg tega pa moramo pri fotografiranju z bliskavico paziti, da objekta ne fotografiramo preblizu zidu. Portre-tiranca nekoliko umaknemo od stene in tako preprečimo, da bi se na steni močno in jasno izrisale sence portreti-ranca, ki jih pred fotografiranjem seveda ne vidimo, na fotografiji pa so lahko precej moteče. In še zadnje pravilo. Portrete praviloma fotografiramo v horizontalni liniji oči portretiranca. Kadar kršimo to pravilo, ga kršimo zavestno in z namenom doseči poseben učinek, večkrat pa ga kršimo tako, da namesto horizontalne linije uporabimo nižjo (bolj žabjo) perspektivo, redkeje uporabimo višjo perspektivo. Pri nižji perspektivi moramo paziti, ker se na sliki navadno brada močneje poudari, v nekaterih primerih je to lahko celo komično (ali žaljivo). To pomeni, da bomo, ko bomo fotografirali otroka, navadno pokleknili in se tako z očmi približali horizontalni liniji njegovih oči. Vse zgoraj našteto lahko uporabljamo le v "idealnih" pogojih. Največkrat pa se nam namreč zgodi, da fotografiramo spontano, na hitro in brez večjega premisleka. Le tako tudi največkrat dobimo pristno fotografijo, kot si jo največkrat tudi želimo. Vendar pa je tudi pri tem prav, da se zavedamo vseh pravil, ki oblikujejo dobro portretno fotografijo, ker lahko le tako že vnaprej vemo, kakšen bo naš posnetek. Portretna fotografija posneta z objektivom nastavljenim na 70 mm. Za osvetlitev je služila zunanja bliskavica z difuzorjem, bliskavica pa ni bila nameščena na fotoaparatu, pač pa jo je fotograf držav v levi roki nekoliko bolj zgoraj. Difuzor je poskrbel za mehkejše sence na obrazu in neostre sence na ozadju. Ozadje je preveč heterogeno,zato nekoliko moti harmonijo posnetka. Čas zaklopa 1/60 sekunde, zaslonka f4. Če v sončnem vremenu fotografiramo objekt v senci proti svetlobi, bo zaradi nasprotne svetlobe fotografirani objekt pretemen. Pri tem si lahko pomagamo z dosvetljevanjem z bliskavico. Prva fotografija je bila posneta z avtomatiko in brez uporabe bliskavice, druga pa dosvetljena z bliskavico. Na globinsko ostrino vplivamo tudi za nastavitvijo zaslonke. Obe fotografiji sta bili posneti z istim objektivom in nastavitvijo na 50 mm. Nastavitev zaslonke pri prvi fotografiji je bila f32 (torej močno zaprta zaslonka), pri drugi pa f4 (močno odprta zaslonka). Razliko lahko opaziš na šotoru v ozadju in napisu na njem. Pri odprti zaslonki se torej globinska ostrina zmanjša. marec 33 Pojav rdečih oči na fotografiji je lahko zelo moteč. Fotografija je bila posneta s kompaktnim fotoaparatom, vgrajeno bliskavico in brez predbliska. Pojav rdečih oči vse fotografije: Blaž Verbič Pojav rdečih oči je zelo pogost in moteč. Pojav nastane zaradi bliskavice. Zenica človeškega očesa je namreč v temi, kjer navadno tudi fotografiramo z bliskavico, zelo odprta, da sprejme čim več svetlobe. Ko tako "odprto" oko fotografiramo, v oko vstopi tudi velika količina svetlobe, ki smo jo sprožili z bliskavico, ter na steni očesa izriše majhne kapilarne žile, ki skrbijo za prekrvavitev očesa. To se na fotografiji izriše kot tako neprijetno "rdeče oko". Poznamo več rešitev tega problema. Profesionalna rešitev je zunanja bliskavica. Večja kot je oddaljenost bliskavice od objektiva, manjši je namreč ta efekt, saj je manj direktno odbite svetlobe nazaj v objektiv. V tem je tudi razlog, zakaj je bliskavica v kompaktnih kamerah postavljena v enega od vogalov fotoaparata (in ne nad objektiv). Druga rešitev, ki jo nudijo kompaktni fotoaparati, pa je uporaba predbliska. Predbliski so različni glede na fotoaparat, vsi pa imajo funkcijo, da s svetlobo pred bliskom povzročijo, da se zenica človeškega očesa nekoliko zapre. Res pa je predblisk velikokrat moteč in onemogoči spontanost posnetka. Zadnja možnost _ je seveda naknadni popravek. Le-tega lahko naredimo na fotografiji sami ali pa v računalniškem programu za obdelavo fotografij in tako popravimo ponesrečene posnetke. Portretna fotografija narejena na taborniški akciji. Objektiv nastavljen na 100 mm in zaslonka f4 sta poskrbela za majhno globinsko ostrino. Tako ljudje v ozadju slike ne motijo. Fotografirano je bilo v oblačnem vremenu, zato difuzna svetloba lepo osvetli celoten obraz. 34 ^ ] ASTRONOMIJA Primož Opazovanje zvezdnega neba Tokrat zvečer poglejmo proti jugu. Karta prikazuje ozvezdja, ki jih sredi marca okoli osme ure zvečer lahko najdemo na nebu. Ekliptika, ki povezuje planete, gre skozi zodiakalna ozvezdja. Od desne (zahoda) proti levi (vzhodu) si sledijo: Oven (Aries), Bik (Taurus), Dvojčka (Gemini), Rak (Cancer), Lev (Leo) in Devica (Virgo). V Biku se od planetov nahaja Mars, v Dvojčkih najdemo Saturna ter v Levu Jupitra. Na karti najdemo tudi v prejšnjih številkah že omenjene zvezdne kopice in meglice. ca M-44 v Raku, ki jo sestavlja okoli 100 zvezd. Od nas je oddaljena 520 svetlobnih let. Pravimo ji tudi "Jasli". Najlažje jo boste našli približno na sredini med Saturnom in Jupitrom. Zakaj ji pravimo Jasli ? --- Poglejte jo v daljnogledu in odgovorite si sami... V Levu je najsvetlejša zvezda Regul (Alpha). Od nas je oddaljen 85 svetlobnih let. Ima manj svetlo spremljevalko, ki jo lahko vidimo v lovskem daljnogledu. Navidezna razdalja med njima znaša približno desetino navideznega Luninega premera. Zvezdi Beta pravimo tudi Denebola. Od nas je oddaljena 42 svetlobnih let in tudi ima spremlje-lužno zvezdno nebo sredi marca okoli 2oh._ valko Le_ta je približno tako svetla kot Najsvetlejši zvezdi Dvojčkov sta Kastor (Alpha) in Poluks (Beta). Kastor je trozvezdje, vidno že v manjših teleskopih. Od nas je oddaljen 46 svetlobnih let. Poluks je rahlo svetlejši od Kastorja in je od nas oddaljen 36 svetlobnih let. To, da je zvezda "Beta" svetlejša od "Alphe" je v astronomiji bolj izjema, kot pravilo. Največkrat je namreč zvezda "Alpha" najsvetlejša v ozvezdju. V "nogi" Kastorja, tokrat rahlo desno od Saturna, najdemo zelo lepo zvezdno kopico M-35, ki jo sestavlja okoli 120 zvezd. Vidna je že v lovskih daljnogledih. S pomočjo lovskega daljnogleda je lepo vidna tudi čudovita zvezdna kopi- Zahodno zvezdno nebo 29. marca zvečer takoj po Sončnem zahodu f marec 35 spremljevalka Regula, le da je oddaljena za približno tretjino navideznega Luninega premera. Najsvetlejša zvezda Velikega psa (Canis Major) je zvezda Sirij (Alpha). Gre za najsvetlejšo zvezdo našega neba in je od nas oddaljena le 8,8 svetlobnih let. Gledano iz Slovenije je to hkrati tudi najbližja zvezda na nebu sploh. Bližje je sicer le še par Alpha/Omikron v ozvezdju Centavri na južnem nebu. Si-rij najlažje najdemo tako, da podaljšamo navidezno premico Orionovih Koscev proti jugovzhodu. Tudi Sirij ima spremljevalko, ki ga obkroži že v 50-ih letih. Navidezno najdlje vsaksebi sta si bili zvezdi leta 1994. Za opazovanje bi potrebovali močnejši teleskop. Malo severovzhodno od Sirija najdemo še eno svetlo zvezdo zimsko-pomladanskega neba. To je Prokion (Alpha), najsvetlejša zvezda Malega psa (Canis Minor). Tudi ta zvezda je re- lativno blizu nas. Od nas je oddaljen 11 svetlobnih let. Dne 29. marca bosta hkrati kar oba notranja planeta --- Merkur in Venera --- navidezno najbolj oddaljena od Sonca. Oba bosta zvečer lepo vidna na zahodnem nebu. To je hkrati tudi letos najboljša priložnost za opazovanje Merkurja, ki je sicer večinoma navidezno preblizu Sonca. Merkur bomo lahko opazovali takoj po Sončnem zahodu še v večerni zarji. Ne zamudite ga ! Ko se stemni, ga namreč ni več na nebu ... Omenim naj še nekaj "bližnjih srečanj" s Plejadami (M-45). Mars se bo srečal s Plejadami 20. marca in Luna 25. marca. Najzanimivejše pa bo prav gotovo srečanje Venere 3. aprila. Uporabite daljnogled ! MODRA MISEL Človek je tako majhen v ogromnem Vesolju a je hkrati tako edinstven, da se zaveda svoje izjemnosti. Živi na majhnem planetu, ki mu pravi Zemlja. Tudi Zemlja je le droben kamenček v sipini Vesolja. A kljub temu je nekaj posebnega. Je dom človeka, prežet s stoterimi, tisočerimi oblikami življenja. Mu daje hrano, vodo, zrak, zavetje. Čuvajmo svoj dom ! Takega bomo težko našli tudi v celotnem Vesolju ! LUNINE MENE VZHODI IN ZAHODI SONCA Polna luna 7. 3. 2004 ob 00:15 1. 3. Vzhod: 06:41 1. 4. Vzhod: 06:42 Zadnji krajec 13. 3. 2004 ob 22:02 Zahod: 17:49 Zahod: 19:31 Mlaj 20. 3. 2004 ob 23:43 15. 3. Vzhod: 06:14 15. 4. Vzhod: 06:15 Prvi krajec 29. 3. 2004 ob 01:48 Zahod: 18:08 Zahod: 19:49 Polna luna 5. 4. 2004 ob 13:04 Zadnji krajec 12. 4. 2004 ob 05:47 Pomlad nastopi 20. marca ob 07:48 PREDSTAVITVE RODOV ROD ROŽNIK Območje delovanja: Ljubljana - Dravlje, Koseze in Sp. Šiška Leto ustanovitve: 1959 Struktura rodu: vod murnov, 4 vodi MČ, 3 vodi GG, klub PP, 2 kluba GRČ Najbolj zagnan član: Klemen Martinis, Brilejeva 14, Ljubljana, 041/830-100, klemen.martinis@guest.arnes.si. Naslov rodove strani: rr.rutka.net. Simbolika rodovega imena Rožnik je ime enega od vrhov zelene oaze mesta Ljubljane, ki jo tvorijo Tivoli, Mostec, Rakovnik in Koseški boršt. Ljubljančani mu pravijo tudi Cankarjev vrh, saj je v stari gostilni od leta 1910-17 živel slovenski pisatelj Ivan Cankar. Taborniki Rodu Rožnik so si zaradi bližine in možnosti za izvajanje taborniškega programa nadeli njegovo ime. i -i ■ „ - - T» ai'» . —. f marec 37 Učinkovine: vitamin C, rudnine, železo, kalij, magnezij, vitamin B, eterična olja. Uporabnost: čisti kri, dviguje odpornost, poživlja presnovo, iz njega lahko naredimo solate in prikuhe. Motovileč v solati I Potrebujemo V kg motovilca, 1 žlico bučnega olja, sol, česen in pehtra-nov kis. Dobro opran in odcejen motovilec pripravimo kot vsako drugo solato, le da uporabljamo za kisanje pehtranov kis, ki daje motovilcu dober in pikanten okus. Crga KOSOBRIN MOTOVILEČ (Valerianella locusta L.) Prvotno je bil motovileč plevel na njivah. Domnevajo, da je njegova domovina Sredozemlje. Rastlina je eno do dveletna. Osnovni listi so razvrščeni v rozeti, od 3 do 4 cm dolgi, lopatičasti do suličasti listi. Cvetovi so neznatni, modrika-stobeli. Motovileč raste povsod. Glede toplote ni zahteven. Optimalna temperatura kaljenja je 15°C. Motovileč v solati II Potrebujemo 10 dag špinače, 10 dag zelja, 30 dag motovilca, 2 trdo kuhani jajci, 2 stroka česna, 5 žlic bučnega olja, 2 žlički gorčice, sol, kis in poper. Očiščeno in oprano špinačo z zeljem narežemo na rezine ter zmešamo z opranim in odcejenim motovilcem. IME IN PRIIMEK:_ ROD:_ Posolimo, okisamo, dodamo strt česen, olje ter poper in dobro zmešamo. Po solati naribamo 2 trdo kuhani jajci. Motovilčeva juha Potrebujemo 25 dag motovilca, 3 dag masla, 1 drobno čebulo, 1 strok česna, 1 žlico moke, 1 kozarec mleka, 5 žlic kisle smetane in sol. Na maslu prepražimo drobno sesekljano čebulo. Prepražimo moko, premešamo, zalijemo z mlekom in mešamo, da se ne naredijo grudice. Prilije-mo primerno količino vode, dodamo na drobno narezan motovilec in kuhamo 25 minut. Posolimo, prilijemo smetano in hitro prevremo. NAROČAM REVIJO TABOR ULICA:_ POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ: _ NAROČNIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA! Pošljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana 38 ^ ] IZLETI V NARAVO Urška in Andrej Stritar Visoko nad Savinjo Na Veliko Kozje nad Zidanim Mostom V Zasavskem hribovju večina ljudi pozna Kum, marsikdo je slišal za Mrzlico, pa morda še za Čemšeniško planino in Lisco.Verjetno se potem za večino slovenskih pohodnikov poznavanje vzpetin ob Savi preneha. Kljub temu pa je tam precej prijetnih kotičkov, ki jih je vredno obiskati. Eden takih je Veliko Kozje, skoraj tisočak (993 m), ki se dviga nad dvema našima velikima rekama: Savinjo in Savo. Veliko Kozje čuva Savinjino južno stran, na severu to vlogo opravlja Kopitnik. Strme in odsekane pečine obeh gora ponekod prav divje padajo v dolino in dajejo resnoben in grozeč videz. Kljub temu se je Savinji posrečilo prebiti tu skozi, pri Zidanem Mostu se nazadnje prebije do Save. Na križpotju pod Velikim Kozjem Gašperjeva koča pod Velikim Kozjem Veliko Kozje je zelo primeren cilj za enodnevni izlet za posameznike in skupine. Pot nas najprej pelje po tesni dolini, nato sledi precej strm vzpon do razglednega vrha. Tu nas presenetijo nekoliko prijaznejša, položnejša pobočja, prepredena z gozdovi in travniki. Spust je zložnejši in udobnejši. Vodi nas mimo velikega gojišča jelenjadi nazaj v dolino. Izhodišče: Dostopnost tokratnega cilja dodatno poenostavi železniška postaja v Zidanem Mostu. Tako se sem lahko pri- peljemo kar z vlakom. Kraj vsekakor predstavlja pomembno železniško križišče. Tu se namreč stikajo proge ki povezujejo Ljubljano, Celje in Zagreb. Dostopen je tudi po zasavski cesti ali po cesti iz Celja. Njegova znamenitost je stari cestni zidani most čez Savinjo. Opis: V Zidanem Mostu se najprej odpravimo čez most Na nasprotnem bregu se obrnemo za markacijami proti levi in jo kar po cesti mahnemo ob progi do zaselka Obrežje. Do tu je poltretji kilometer daleč. Oznake nas nato usmerijo po kolovozu desno navzgor. Počasi se ogrevamo in v pol ure pridemo do Gaš-perjeve koče, ki je odprta le poleti in ob koncu tedna. Koča je v gozdu, kljub vsemu se odpira zanimiv razgled na os-tenja Kopitnika na nasprotni strani doline. Nadaljevanje je precej bolj strmo. Kolovoza je konec, pot se prelevi v ozko stezico, ki najprej preči strm gozd, nato pa jo ubere naravnost navzgor. Ko se nad nas postavijo bolj strma vršna pobočja, se jim stezica izogne prečno proti desni. Pripelje nas na nekakšno sedelce jugovzhodno od vrha. Tu je križišče poti. Če bi šli naravnost, bi v petih urah prišli na Lisco. Zavijemo levo, se še malo potrudimo v klanec in se znajdemo na Velikem Kozjem. Vrh je poraščen z gozdom, stezica pa je speljana levo prav na skalnati rob, kjer je vpisna knjiga in imeniten razgled v dolino. Sestop: Vrnemo se do sedelca s križiščem, nato pa markacijam sledimo po poti proti Radečam. Kmalu jih zapustimo, držimo se prečno desno proti vasici Mrzla Planina. Mimo hiš, ki so na nekakšnem prevalu, se prevalimo na zahodno stran in se pričnemo spuščati proti Zidanem Mostu. Pri kmetiji Koren, do kamor je iz doline speljana cesta, imajo veliko ogrado z jelenjadjo. Sestopamo po cesti mimo zaselkov in kmetij vse do doline, kjer se vrnemo na naše izhodišče. Nevarnosti: Stezica pri vzponu je ponekod precej ozka in strma, napredovanje včasih otežuje tudi drseče, odpadlo listje. Previdnost je potrebna tudi na samem vrhu - ne preveč na rob, kajti pečina odsekano pada v globino. Dolžina izleta: Za vzpon bomo potrebovali 2 do 3 ure, za sestop pa še dve. Skupaj torej do 5 ur. Literatura: pomagamo si lahko z zemljevidom Posavsko hribovje, 1:50.000. Pogled na Savinjo z Velikega Kozja Skrinjica na vrhu Velikega Kozja DNEVNIK UČITELJA KITARE OSNOVNI PRIJEMI - II. del Klemen Kenda - Bubi, RAJ Cerkno Akordi Razliko med dvema različnima tonoma v glasbeni teoriji ¿¡■' predstavlja interval. Terca je recimo tak interval, ki zaobjema -'" "dva cela tona (velika terca) ali ton in pol (mala terca). Drugi ' znani interval se imenuje kvinta. Kvinta (čista) obsega tri tone in pol. Če sestavimo skupaj osnovni ton, terco in kvinto, - - - dobimo akord - kvintakord. Če vzamemo veliko terco in čisto kvinto dobimo durov kvintakord ali krajše "dur", z malo terco in čisto kvinto pa nastane molov kvintakord - "mol". Sep- ,_takorde, kot je npr. C7, sestavljajo štirje toni. Osnovnemu kvintakordu dodamo še en interval - v našem primeru (malo) septimo, ki obsega pet celih tonov. Več o glasbeni teoriji bomo zvedeli v enem izmed nadaljevanj Dnevnika inštruktorja kitare, za kitarista začetnika pa bo pomembno - 'spoznanje, da akord sestavljajo 3 ali 4 različni toni. To pojas- njuje zmedo, ki je našemu Petru nekoliko otežila življenje. Isti akord na kitari lahko namreč primemo na več različnih - načinov. Pri tem je važno le, da imamo v njem vse prave tone, sama lega prijema in zaporedje tonov pa pri tem ni bistvenega pomena. _q_ -1- V n r-| -o--2-3--X- Cdur £ [e enkrat obnovimo- slovarček: major - durov kvintakord minor - molov kvintakord dim - zmanjšan kvintakord dom 7 - z malo septimo (običajen septakord npr. C7) major 7 - durov kvintakord z veliko septimo Akordi, ki jih srečamo v skladbicah, običajno nastopajo v skupinah. Skladbice so običajno pisane v določeni tonaliteti—. - lestvici, kar za seboj prinese nekaj zakonitosti, ki povejo npr., kakšni akordi lahko v njih nastopajo. Ogledali si bomo G dur lestvico z akordi: G dur (1. stopnja - osnovni ton), a mol (2. stopnja), h mol, (3. stopnja), C dur (4. stopnja - sub-dominanta), D dur (5. stopnja - dominanta) in e mol (6. stopnja). Na sedmi stopnji (vodilnem tonu) je zmanjšani kvintakord (v našem primeru F#dim), ki pa ga v pesmih iz naših pesmaric običajno ne srečujemo. -- C dur - navadna shema (a - skrajno levo) , C dur - številčna shema, s katero se srečamo predvsem pri zapisih pesmi na Internetu, C dur -fotografija prijema na kitari (c). Na navadni shemi (a) si od leve proti desni sledijo strune od basovskih do višjih. Polni krogci označujejo mesta prijemov, strune, ki so označene s praznimi krogci, zabrenka- } mo brez prijema, strun, označenih s križcem, ne igramo. to. romiL Akordi: C, F, G, d, e in a sestavljajo akorde C durove lestvice. Z -velikimi tiskanimi črkami označujemo durove, z malimi pa molove večina tuje literature označuje z B. V slovenskem zapisu je ton B akorde. Ton (ali akord), ki ga v slovenskem zapisu označimo s črko H, znižani ton H._ -H- 42 ^ ] POPOTOVANJA Meti Buh, RaR in Damijan Gašparič - Dumy, RTT Avstralija Po štiriindvajsetih urah letenja sem ze stala na drugi strani malega modrega planeta in za nekaj dni se je vse postavilo na glavo. Bioritem si je o desetih urah časovnega zamika verjetno mislil svoje in me vztrajno prebujal ob skrajno nenavadnih urah. Dogajanje je popestril še kakšen skok pred avtomobile, ki vozijo po levi. In potem je tu še sonce, ki me je s svojo potjo preko severnega dela neba parkrat tako zmedlo, da sem povsem suvereno odpešačila ravno v napačno smer. Čisto odbit začetek. In zakaj ravno "down under"? Dumy je za leto in pol odšel študirat v Melbourne, sama pa sem si med poletnimi počitnicami privoščila dvomesečni obisk. Potepala sva se po dveh od osmih držav federacije - Viktoriji in Qu-eenslandu - in verjetno sem prvi turist, ki je zapustil Avstralijo, ne da bi si ogledal Uluru ali vsaj Sidneysko opero. Če pričakuješ le deželo prostranih rdečih puščav, pa zna Avstralija prijetno presenetiti z zelenimi griči, deževnimi gozdovi in peščenimi plažami - in prav to sva se odpravila pogledat. Viktorija ali "Dežela vrtov" nudi pestro paleto klime in je od vseh držav najbolj evropska. Njeno glavno mesto Melbourne je kulturna prestolnica Avstralije. V njem živi okoli tri milijone ljudi, a se kljub svoji grozanski velikosti izkaže za varno in prijetno. Čeprav imajo 1500 lokalov, sva že v prvem srečala eno od sostanovalk. Še vedno spominja na prijazno ljubljansko majhnost, kajne? Tristo kilometrov dolga cesta "Great Ocean Road" se vije tik ob oceanu in ponuja čudovite razglede. Vodi nas do skupine dvanajstih mogočnih klifov, ki so verjetno največja turistična znamenitost Viktorije. Tako se ti v romantičnem trenutku, ko sonce tone za "Dvanajst apostolov" pridruži nekaj sto navdušenih turistov s fotoaparati. A pogled je vreden obiska, ni kaj. Temperature v Melbournu so padle že krepko pod mejo spodobnosti, zato sva svoji telesci preselila v toplejše kraje severno od Brisbana. Brisbane navduši v prvem trenutku. Srce mesta je široka reka Brisbane, po kateri plujejo rečni parniki z velikimi lopatastimi kolesi, med njimi pa švigajo hitri rečni taksiji in prevažajo biznismene z enega na drugi breg. Praktično v centru mesta je ogromen botanični park, okoli katerega se med okljuki reke kopičijo stekleni nebotičniki, na desnem bregu pa so iz klifa naredili plezalni vrtec. Naslednje tri kilometre vam pot lahko prekriža kljunati ježek. [ marec 43 ~ x .K Podobe iz soteske Carnarvon so stare tudi do 2500 let. Queensland ali "Dežela sonca" seveda ni kraj, kamor bi človek prišel občudovat mesta, pač pa je, kot verjetno veste, najbolj znana po surferjih in po 2000 km dolgem Velikem koralnem grebenu. In tega sva se odpravila pogledat. Slišala sva tudi, da se ravno v tem času, mimo otokov na najini poti selijo kiti grbavci. Od julija do oktobra se preselijo iz mrzlih voda Antarktike v tople zalive ob obalah Queenslanda. Verjetno ste jih že veliko videli po televiziji, ampak videti kita, kako se 20 m od tebe požene v zrak in ko s svojimi 15 tonami pade nazaj v vodo, je pač nekaj, kar moraš doživeti v živo. Prva priložnost, da se sploh lahko približaš grebenu, se ponudi šele 1700 km severno od Brisbanea. Vožnja je bila Na nekem odseku ceste je bilo kengurujev toliko, da sva "vozila slalom". torej dolga in med drugim sva na radiu, ko ni lovilo cisto nič drugega, ulovila slovensko oddajo s citrami in Simono Weiss. Nekakšna odskočna deska proti grebenu je za potapljače in jadralce otočje Whitsunday Islands. Najprej dve uri jadranja s katamaranom do bližnjega otoka, potem pa skok v vodo v polni potapljaški opravi in že si v popolnoma drugem svetu. Popolna tišina, ki jo zmoti samo glas tvojega lastnega dihanja skozi regulator in ribe, ki praskajo hrano s koral. Tisoče raznobarvnih ribic mrgoli med raznobarvnimi koralami in veternicami, ki se bohotijo v sončnih plitvinah. Glede na to, da 1700 km vzame v eno smer ravno toliko časa kot v drugo, sva se morala po enem tednu počasi odpraviti nazaj proti Brisbaneu. Tokrat sva ubrala drugo pot, po notranjosti, da izkusiva malo avstralskega "Outbac-ka". Kljunaše lahko opazuješ le zgodaj zjutraj in ob mraku. Najprej sva se ustavila v narodnem parku Eungella, kjer je deževni pragozd. Tu namreč zlahka opazuješ verjetno najbolj čudno žival, kar jih je -kljunaša. Mali kljunaši se v duplini, izkopani v rečni breg, izvalijo iz jajc in dokler ne odrastejo, sesajo materino mleko. Najlažje jih vidiš pred mrakom ali ob zori, ko priplavajo na plano po hrano. So precej plašni in na površini ponavadi ostanejo samo par sekund, da zajamejo zrak, potem pa švignejo nazaj na dno. Čeprav izgledajo ljubki, znajo biti nevarni, če te opraskajo, saj so kremlji na njihovih plavutastih tacah strupeni. Dežela se je naslednjih 400 km spremenila v vročo osamljeno planjavo, kjer je avto bolj izjema kot pravilo. Tu planiranje izleta postane precej bolj resna zadeva kot pri nas, kjer si lahko brez težav zorganiziraš preživetje v naslednjih 10 km do naslednje bencinske črpalke s svojim priljubljenim sladoledom ali ledeno hladno Coca Colo. Preden se res vrneva v civilizacijo sva se odločila zaviti še malce s poti in preživeti dan v kraju kjer se je avstralska civilizacija sploh začela. Narodni park Carnarvon je eden od svetih krajev iz sanjskega časa avstralskih domorodcev, kjer poleg množice živali in naravnih znamenitosti vidiš tudi 2500 let stare stenske slikarije, ki predstavljajo življenje takratnih ljudi. Predvsem gre za podobe delov telesa in orodij, bumeran-gov in sulic. Posebnost teh slikarij je, da so izdelane s pihanjem okre iz ust preko stvari, ki so upodobljene tako, da so na steni vidni samo obrisi. Že naslednji večer pa sva se znašla na kraju, kjer sva lahko, z rahlo mero žalosti, gledala nek drug obris, namreč obris mesta Brisbane. Zadnjo noč sva prespala na hribu nad osvetljenim mestom, kjer je romantično vzdušje motilo samo dejstvo, da je jutri konec počitnic. Melbourne - po mnenju mnogih najboljše mesto, ki si ga lahko izberete za življenje. 44 TRENUTKI Lrga KJERKOLI SI w Spokojen hodi skozi trušč in naglico sveta in se spominjaj miru, ki ga najdeš le v tišini. Kolikor je mogoče, bodi v dobrih odnosih z vsemi ljudmi. Svojo resnico pripoveduj mirno in jasno in prisluhni drugim, tudi neumnim in nevednim, zakaj vsakdo ima svojo zgodbo. Izogibaj se burnih, napadalnih ljudi, ker so breme za dušo. Ne primerjaj se z drugimi, da ne postaneš zagrenjen in ohol, kajti vedno bodo večji in manjši od tebe. Veseli se svojih del, veseli se svojih načrtov. Ohrani navdušenje za svoj poklic, naj je še tako skromen, saj je pravi zaklad v spremenljivih časih. Pri poslih bodi pazljiv, kajti svet je poln prevar. A zato nikar ne spreglej, da je tudi zvrhan kreposti. Mnogi hodijo za visokimi vzori in povsod je življenje polno junaških dejanj. Bodi, kar si. Bodi svoj. In nikoli ne igraj ljubezni. Pa tudi ne preziraj je, čeprav si razočaran in ogorčen, zakaj ljubezen je večna, kakor je večna tudi trava. Spokojno sprejmi izkušnje let, drugo za drugo skladno odlagaj stvari iz mladosti. Neguj duhovno moč, ki te bo obvarovala nenadne nesreče. In ne spravljaj v žalost samega sebe z izmišljotinami. Mnogi strahovi se rodijo iz utrujenosti in osamljenosti. Vzdržuj zdravo disciplino, a vedno bodi do [ marec 45 JEŽKOV KOTIČEK Mala šola filozofije Percepcija eksistencialnega preseganja imenentne relacije biti bivajočega na kontinuumu zaznave pojava implicitno presega Kantovsko dialektiko dojemanja praktičnih postulatov vrojenih lastnostnosti in racionalistično pojmovanje dejanskosti. Neeeee, na pomoč!!! Filozofija, nočna mora ali svetel žarek v temi vsakdana? Kup besed, ki jih ne razumemo niti tedaj, ko pogledamo v nekaj leksikonov in slovarjev, ali poslastica za duha? Večna dilema, do katere mladi - razen redkih izjem - navadno sploh ne pridejo, ker se filozofiji in filozofskim vprašanjem ognejo že na daleč. Žalostno, toda resnično. Roman o zgodovini filozofije z naslovom Zofijin svet skuša premostiti ta globok prepad in na preprost način približati duh časa, ključne ideje in mislece, ki so zaznamovali svojo dobo. Avtor Jostein Gaarder nam sporočilo knjige predaja v obliki sila preproste in domiselne zgodbe, v kateri glavno vlogo igra petnajstletna Zofija Amundsen. Pravljičen splet dogodkov in vrsta skrivnostnih sporočil neznanca jo popeljejo v drug svet. Ne pozabite, svetova sta (vsaj) dva! Previdno, korak za korakom, Zofija stopa po širokem, na trenutke v romanu že preveč uhojenem, časovnem poltraku zgodovine filozofije. Spoznava velike ume človeške zgodovine, njihove ideje in ključne prelome v razvoju svetovnega duha. Vse skupaj pa se je začelo s skrivnostnim pismom in "preprostim" vprašanjem. Kdo si? Stvar je precej poenostavljena in bralcu prijazna. Branje priporočam predvsem tistim, ki jih tovrstne stvari ne zanimajo preveč in so se jih do sedaj pridno otepali. Knjiga vam v tem Jez svetuje, vi preberete: Jostein Gaarder, Zofijin svet primeru utegne vsaj za nekaj časa utiša slabo vest, ki kar kriči, da čisto mimo tega človek danes res ne more. Zavoljo splošne razgledanosti, kakor vse prevečkrat pravimo in zlorabljamo to besedno zvezo. Po drugi plati pa knjiga za mladega bralca lahko predstavlja mikavna vrata v tisti "drugi" svet. Ko vstopi se mu odprejo nova neskončna prostranstva. Moj spoštovani srednješolski profesor filozofije bi dejal, in v tem se globoko strinjava, da s knjigo zgolj "s prstom po-mažemo" vrhnjo plast. Pravi čari filozofije nam ostajajo skriti. Vendar za začetek bolje nekaj, kot nič. In bolje sedaj, kakor nikoli. 46 ^ ] Z ZNANJEM DO ODGOVORA 1 2 3 4 5 6 2 7 8 9 Pri vsakem vprašanju navajamo tri odgovore. Crko s pravilnim odgovorom vpiši v polje s številko, ki je pred vprašanjem. 1. Okoli česa se v knjigi Zofijin svet vrti dogajanje? I - o zgodovini fizike, Š - o matematiki, M - zgodovini filozofije 2. Kako še drugače pravimo zvezdni kopici M-44 v ozvezdju raka? I - Vrtec, A - Jasli, P - Zibelka 3. Kje deluje Rod zelene Rogle? U - v Zalogu, O - v Zagorju, C - v Zrečah 4. Kje je domovina motovilca? I - Alpe, U - Panonska nižina, E - Sredozemlje 5. Taborniki katerih treh držav se bodo letos potepali po Sloveniji? K - Nemci, Irci in Angleži, S - Nemci, Danci in Francozi, P - Angleži, Irci in Nizozemci 6. Kako popotniki še pravijo avstralski državi Viktorija? F - dežela vrtov, D - dežela klifov, Z - zelena pokrajina 7. Kaj je prvo pravilo portretne fotografije? C - oseba in ozadje se morata stapljati, L - oseba mora izstopati iz ozadja, P - ozadje mora biti čim bolj pisano 8. Katero obletnico je praznoval Rod svobodnega Kamnitnika? O - 50 let, Z - 30 let, U - 25 let 9. Koliko so stare nekatere stenske slikarije v avstralskih narodnih parkih? P - do 7000 let, Z - manj kot 1000 let, T - tudi 2500 let, REŠITEV IZ ŠTEVILKE 2: DAN USTANOVITELJA STRIC VOLK Brrrrr, kje pa sem? Tokrat me je pa prav pošteno za-metlo in komaj sem se uspel izkobacati iz brloga. Zunaj pa je debela odeja popolnoma spremenila pokrajino in kmalu bi se izgubil na svojem potepu. Še dobro, da bo zima kmalu pobrala šila in kopita. Za njo pride pomlad in s pomladjo tudi naše članstvo v Evropski uniji. Zame sicer meje že do sedaj niso predstavljale ovire in počutil sem se prav evropsko, ko sem lahko skočil v Avstrijo ali še kam dlje brez potnega lista. Me pa prav zanima, kako so na skok v družbo razvitih pripravljeni v moji peščenosrajčni-ki. Glede na pogovore v mlaki (ravno sem šel mimo, se ustavil in prisluhnil), v kateri so se namakale zelene sploščene pošasti sem zaskrbljen. Po eni strani so namreč naši mladini ponujene številne možnosti sodelovanja, izmenjave izkušenj in pogledov ter ustvarjanja lastne pri- hodnosti s tistimi mladimi, ki jim država preko članstva v uniji že dolgo časa ponuja boljše možnosti za njihov razvoj in osebno rast. Dobrih razlogov verjetno ne manjka. Vendar pa po drugi strani v glavah še vedno prevladuje občutek, da je "zahod" predrag in da se v duhu ugodnih cenovnih ponudb bolj splača udeleževati aktivnosti v državah izven EU. In če se slučajno kdo odloči, da se bo udeležil kakšne aktivnosti v EU pričakuje, da bo po kotizaciji uvrščen v cenovni razred - nerazvita Jugovzhodna Evropa. In razlog je samo eden, vendar zelo konkreten -denar. Kje bomo našli svoje mesto in kateri argumenti bodo močnejši, je odvisno od nas; po našem obnašanju pa nas bodo sodili tudi drugi. Vaš stric Volk ( marec 47 NAGRADNA KRIŽANKA SESTAVIL: F.KALAN SPREVOD SRBIJE IZDELOVALEC MASLA VEJA DEL STOPALA JAGODA PRIJETEN PESNICA RAHEL PREMIK ZRAKA ZELIKA EMILNOLDE TOP VAŽEN ČLOVEK PRIREDITEV KJERSI OGLEDUJEMO ZELENICA IZTRŽEK LETALO TRAVNAT SVET OD KAPITALA POLICAJ MESSTO DESKA PEVEC F TUTTA BRST PREDGOVOR ROBERT ČARLI TOMO ČESEN STROJ. ESTETIKE IZDELEK Nagrajenci in nagradni razpis številka 03 Pravilno izpolnjen kupon št. 1 je poslalo 13 bralcev TABORA, pravilne rešitve pa so: SREČNO V NOVEM LETU, TONAŽA, NARDA, NERV, TROJANEC. Nagrajenci: KNJIGE dobijo Jani Fabjan z Golnika, Timotej Pančur iz Zgornjih Gorij, Katja Mohorič Bonča iz Železnikov, DROGINO nagrado pa prejme Mojca Kern iz Ljubljane. Čestitamo! Nagradne kupone št. 3 pošljite najpozneje do 24. marca na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Rešitve so: _______ _______ idnie _ Reševalec: V • * • 20.04 Misliš da si prestar? LD 03 4__J O >.!2 > -Q O m o http://powwow.rutka.net http://www.zts.org info-gg@rutka.net staff-gg@rulka.net Pa kaj še! Za udeležbo na mednarodnemu zletu gozdovnikov in* gozdovnic POW WOW, ki bo med 30. julijem in 8. avgustom potekal v bližini Ilirske Bistrice, ne rabiš biti G6. Ponujamo ti toliko drugih možnosti, da ti zagotovo ne bo žal, da si se rodil pred letom 1988... Ali veš, da se POW WOW-a lahko udeležiš kot vodnik... Če boš v letošnjem letu dopolnil 17 let ali več, se lahko na tabor POW WOW prijaviš kot vodnik. Tako boš skupaj s svojim vodom sodeloval na vseh programskih aktivnosti in skrbel za člane svojega voda tudi v prostem času. Tabornina za vodnike znaša 20.000,00 SIT. Enako kot člani tvojega voda, tudi ti poravnaš tabomino v svojem rodu. Vse prijave in tabornine pa • mora rod do konca aprila poslati na ZTS. ... ali pa kot član osebja. Če boš na dan prihoda na tabor že polnoleten, se lahko na POW WOW prijaviš kot član osebja. Za brezhibno izvedbo tabora namreč potrebujemo ljudi, ki bodo pomagali na različnih področjih (program, administracija, oskrba s hrano, tehnična služba, varnost, promocija in odnosi z javnostmi). Katalog pozicij za osebje najdeš na http://powwow.rutka.net. Tabornina za člane osebja znaša 15.000,00 SIT (A) oziroma 5.000,00 SIT (B). Poravnaš jo lahko najkasneje do konca aprila na sedežu Zveze tabornikov Slovenije, Parmova 33,1000 Ljubljana, kamor pošlješ tudi svojo prijavo. Tabornino lahko tudi nakažeš. Vendar pohiti, mesta se že polnijo. Pomagaj nam uresničiti sanje in pričarati nasmeh na obraz slehernega udeleženca največjega zleta gozdovnikov in gozdovnic v Sloveniji. Več informacij na spletni strani http://powwow.rutka.net.