8554 AA
60100200
Pr imoreki Iffievnik
Posiuma piačana v gotovini ^	ri\i\ i»
Abb. postale i gruppo IjCIia OUU IlF
Leto XXXVIII. Št. 250 (11.378)
TRST, nedelja, 14. novembra 1982
PRIMORSKI DNEVNIK ie začel izhajati v Trstu 13. maia 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17 septembra 1944 se je tiskal v tiskani .Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. m aja 1945 v tiskarni .Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
REŠITEV VLADNE KRIZE BO TOKRAT ZELO TEŽAVNA
NEPOSREDNO PO SMRTI LEONIDA BREŽNJEVA
Spadolini je včeraj dokončno odstopil nEAGMPREKUCMEUBARGO^ Jutri prva posvetovanja pri Pertiniju
Demokristjani zagovarjajo obnovitev petstrankarske koalicije - Socialisti svarijo pred prenagljenostjo - Pri Pertiniju najprej manjše stranke
•iiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiniiMiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliHMMiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiin
SINDIKALNI VODITELJ SZ JE VRNIL V GDANSK
Poljaki pričakujejo Walesova pojasnila
Številna vprašanja o ozadju njegove osvoboditve ■ Prvi ugodni odmevi iz tujine
VARŠAVA — Po sporočilu poljske tiskovne agencije PAP, se je Walesa včeraj popoldne vrnil v Gdansk, potem ko se je neposredno po osvoboditvi mudil v Varšavi, kjer se je srečal s predstavniki vlade. Vendar pa je njegova žena po telefonu povedala, da še ni prišel domov, kjer ga pred vhodnimi vrati čaka množica privržencev s transparenti Solidarnosti. To verjetno pomeni, da je Vfalesa sicer v Gdansku, vendar se iz kakršnegakoli razloga še ni vrnil k družini.
Kakorkoli že, na Poljskem vlada veliko pričakovanje nadaljnjega razvoja dogodkov po Walesovi vrnitvi na prostost in po obljubi o skorajšnjem preklicu vojaškega stanja. Med ljudmi je čutiti nekaj vznemirjenja, ker še ni znano o-zadje, ki je privedlo do osvoboditve predsednika Solidarnosti. Komaj se je zanjo razvedelo, so se na primer v ladjedelnici Lenin, kjer je bil VValesa zaposlen, pojavili letaki, v katerih se izraža sum, da je sindikalni voditelj postal sodelavec režima in da je klonil ter očitek, ker se je v pismu Jaruzelskemu podpisal z desetnikom. Ob ugibanju, koliko je VValesa utegnil popustiti ob'astem v zameno za svojo osvoboditev, je v krogih podtalne Solidarnosti čutiti bojazen, da je tudi uradna cerkev umaknila vso svojo podporo sindikalnim voditeljem, ki so se uspeli izogniti internaciji — v zameno za osvoboditev Walese in za druge simbolične koncesije. Značilno je tudi, da se ilegalne sindikalne organizacije o tem še niso izrazile.
Obnašanje varšavske vlade je v zadnjih dneh in še posebno po neuspeli stavki, mnogo bolj gotovo, tako da daje vtis, kot da je najtežje obdobje mimo. To je čutiti tudi v vljudnejšem odnosu do predstavnikov tujega tiska. Podtalno Solidarnost že gledajo kot skrajno krilo, ki je ostalo od nekdanje organizacije, osamljeno od delavskih množic in zavrnjeno od cerkvene hierarhije. Oblasti so tudi prepričane, da se jim bodo voditelji podtalnih sindikatov sami javili in nadaljevali svoje delo, ne da bi se več ukvarjali s sindikalno dejavnostjo.
V poluradnih krogih vlada prepričanje. da pred koncem leta ne bo večjih presenečenj in da bo vojaško stanje v resnici preklicano v času božičnih praznikov. Nekateri celo menijo, da so bili že zastavljeni temelji za kompromis med državno oblastjo in cerkvijo glede načina nadaljnjega upravljanja dežele. Da se v smeri ukinitve vojaškega režima resnično nekaj premika, daje slutiti tudi napoved, da se bo poljski parlament sestal 13. decembra, to je prav na dan, ko je bil pred letom dni uveden.
Pozitivne ocene Walesove osvoboditve in pričakovanje nadaljnjih korakov za normalizacijo poljskih razmer, so doslej izrazili zahodno-
nemški vladni krogi, socialisti držav EGS, zbrani na kongresu v Parizu ter vse tri glavne centrale francoskih sindikatov. Papež Janez Pavel II. pa je predsedniku državnega sveta Jablonskemu poslal zahvalo za čestitke k četrti obletnici svojega pontifikata, v kateri izraža želje, da bi v njegovi domovini čimprej prišlo do pravega reda in socialnega miru. na temelju spoštovanja pravic, ki gredo narodu in posameznikom.
Atentata v Bejrutu zahtevala 6 življenj
BEJRUT — Pred neko policijsko postajo v predmestju libanonske prestolnice je eksplodiral z razstre-livom natrpan avtomobil. Atentat je zahteval smrt petih pešcev, petnajst pa jih je bilo ranjenih. Bomba je eksplodirala tudi v neki tovarni oblačil v palestinskem begunskem taborišču v Burž El Baranju. Delavec je umrl, štirje pa so bili ranjeni.
RIM — Spadolini je včeraj tudi formalno odstopil, pravzaprav dokončno. Komunike, ki so ga objavili je bil zelo kratek, borih 17 vrstic, saj po parlamentarni razpravi, v kateri se ni dvignil en sam glas v prid nadaljevanja te izkušnje, ni bilo kaj reči. Iz parlamentarne razprave ni izšel noben element, ki bi lahko spremenil ali popravil skupni sklep zadnje vladne seje. Nihče v parlamentu ni obžaloval petstrankarske koalicije, nihče ni zahteval zamenjave dveh sprtih in jezikavih ministrov Andreatte in For-mice. Skratka, za sedaj je pet-strankarska koalicija mrtva, pri tem pa so se zelo zaostrili odnosi med dvema največjima strankama te koalicije, socialisti in demokristjani. Po padcu Spadoli-nijeve vlade bo zelo težko premostiti krizo in sestaviti nov kabinet.
Predsednik vlade Spadolini je včeraj popoldne odšel na Kvirinal k Pertiniju, ki je tokrat moral sprejeti njegov odstop, pa čeprav z že ustaljeno formulo »pridržal si je pravico do odločanja*. Posvetovanja za sestavo nove vlade, oziroma še prej posvetovanja za povirjanje mandata, se bodo začela že jutri zjutraj, po naključju istočasno s pogrebnimi svečanostmi za predsednikom sovjetske partije in države Brežnjevom, na katerih bodo prisotni nekateri predstavniki italijanske države. Posvetovanja se bodo tokrat začela s predstavniki manjših strank, v torek bodo na vrsti demokristjani, socialisti in komunisti. Včeraj popoldne je Pertini že sprejel predsednika senata Fan-fanija, ki bo zastopal predsednika republike na pogrebu sovjetskega državnega poglavarja. Gre sicer za naključje, vendar je zelo značilno, da je Pertini najprej sprejel Fanfanija, ki je eden najverjetnejših kandidatov za mandatarja.
Stališča posameznih strank, tako kot so jih njihovi predstavniki orisali v parlamentarni razpravi, dajejo slutiti, da bo vladna kriza tokrat dolga, težka in boleča. Krščanska demokracija prepričano predlaga obnovitev petstrankarske koalicije, ki naj bi jo vodil predstavnik KD in ki bi morala trajati do konca sedanje zakonodajne dobe. Taka petstran-karska koalicija bi obenem vklenila socialiste v sporazum, v katerem bi se PSI morala odreči marsikateri ambiciji. Obenem bi demokristjani vsilili premostitev premostitev gospodarske krize po receptu finančnega ministra Andreatte. To je bilo jasno razumeti iz posega načelnika demokristjan-ske skupine v poslanski zbornici Bianca, to piše danes tudi gla-
silo krščanske demokracije «11 Po polo*. Vendar so pri tem socialisti v dokajšnji zadregi.
Craxi je bil včeraj videti zelo oprezen: »Ne kaže se prenagliti,* je rekel. Socialisti zagovarjajo trezno razmišljanje, brez naglice. Z druge strani pa je jasno, da je socialistična stranka v dokajšnji krizi: razkol med tajnikom in socialističnima ministroma, oziroma bivšima ministroma, Formico in De Michelisom je dokaj globok. Oba namreč zagovarjata razpodite v zbornic in predčasne volitve.
Tudi laične stranke so razklane:	republikanci bi hoteli,
po klavrnem koncu Spadolinijeve izkušnje, ostati zunaj vlade, medtem ko liberalci zaskrbljeno opozarjajo na resnost gospodarskega položaja. Tudi socialdemokrati ne bi hoteli stopiti v prihodnjo vlado.
Omeniti .je tudi treba govorice, ki čedalje bolj vztrajno krožijo
v italijanskem glavnem mestu. Sestavili naj bi namreč »predsednikovo vlado*, vlado, ki bi jo vodila neka vidna osebnost (Fanfani, Visentini, ali morda še kdo drugi), ki bi izbrala svoje ministre ne iz vrst strank temveč iz vrst tehnokratov (kot so na primer nekdanji guverner Bance d Italie Carli, ali sedanji guverner Baffi, ali pa levičarski neodvisne'/. Spa-venta). Taka vlada, ki bi jo najbrž bilo zelo težko sestaviti, bi morda naletela na naklonjenost pri vseh strankah, tudi pri komunistih, ki so nekaj takega že predlagali: poglavitna naloga tega kabineta bi bila rešiti izredno težavno gospodarsko situacijo, v kateri se nahaja Italija.
R. G.
NAD DOBAVO TEHNOLOGIJE SZ
Evropska gospodarska skupnost sprejela ukrep z zadovoljstvom
COMO — V veliki naglici in strogo zasebni obliki, so v vasi Drezzo blizu švicarske meje pokopali bankirja Roberta Calvija,
WASHINGTON — Ameriški predsednik Ronald R agan je včeraj sporočil, da je ukinil embargo nad ameriškimi dobavami namenjenimi transsibirskemu plinovodu. Preklic embarga je posledica širšega sporazuma med zahodnimi zavezniki glede trgovine med Zahodom in Vzhodom. Ko je po radiu sporočil konec embarga, je Reagan dodal, da so zahodne industrializirane države dosegle sporazum o skupnem nastopu na trgovinskem področju, kar ponovno dokazuje, je dejal, trdnost zahodnega zavezništva ter skupno stališče glede strateških dobav Sovjetski zvezi.
Zavezniki NATO so si edini, je rekel še šef Bele hiše, da ne bodo jemali ločenih pobud v izmenjavi z Moskvo, da ne bi prispevali k njenemu vojaškemu in strateškemu razvoju in da ne bi pomagali razvoju sovjetskega gospodarstva, ki je v veliki meri vojaškega značaja. To zadeva predvsem izmenjavo na področju sofisticirane tehnologije, vključno s tehnologijo, ki zadeva pridobivanje nafte in zemeljskega plina.
Ker ta sporazum omogoča strožje ukrepe, embargo ni več potreben. Proces za vzpostavitev ravnovesja v izmenjavi s Sovjetsko zvezo bo trajal še nekaj časa, saj ni mogoče v kratkem nadomestiti izgube, ki smo jih utrpeli, je dejal Reagan, vendar so sedaj perspektive za mir realnejše.
Sporazum, ki so ga zahodni zavezniki sklenili predvideva med drugim razvoj takojšnje raziskave o alternativnih virih energije na Zahodu, da bi zmanjšali odvisnost od Sovjetske zveze na področju energetike.
Preklic embarga bo omogočil i-talijanski tovarni Nuovo Pignone, da pride do štirih velikih rotorjev, ki jih je izdelal »General e-lectric* in ki so namenjeni turbinam, ki jih izdelujejo v Italiji za transsibirski plinovod. Kpt znano so ZDA prepovedale izvoz rotorjev, ker so bili namenjeni za transsibirski plinovod in je torej zanje veljal embargo.
Gospodarske sankcije proti Sovjetski zvezi je Reagan sprejel po uvedbi vojnega stanja na Poljskem, namen pa je bil pritisniti
na Moskvo, da bi še stanje na Poljskem liberaliziralo. Njegov u-krep je sprožil dokajšnjo napetost med Ameriko in nekaterimi zahodnimi zavezniki, predvsem Zahodno Nemčijo, Vel. Britanijo, Francijo in Italijo, saj so te države imele velike interese pri gradnji transsibirskega plinovoda in nekaterih drugih naložbah v Sovjetski zvezi.
Na Zahodu tudi ne izključujejo, da se je Reagan odločil za preklic embarga neposredno po smrti Leonida Brežnjeva, da bi ponudil roko novim kremeljskim voditeljem.
Države evropske skupnosti so sprejele Reaganov ukrep z dokajšnjim zadovoljstvom, saj so bile v mnogočem prizadete zaradi prepovedi trgovanja z Moskvo.
CASTROVILLARI — 16-letnega Edoarda Annichiarica, sina bogatega zlatninarja v Castrovillariju, katerega so ugrabili pred tremi dnevi, so včeraj našli mrtvega v bližini mesta. Ugrabitelji so zahtevali takoj po ugrabitvi od staršev 300 milijonov lir in 20 kg zlatnine za odkupnino.
...................................—.-....-..—........-..........
PRED JUTRIŠNJIM POGREBOM SOVJETSKEGA VODITELJA LEONIDA BREŽNJEVA
Po podelitvi partijskega vodstva Andropovu ostaja prosto še mesto predsednika države
Med kandidati zanj omenjajo Černjcnka in Hromita, morda pa Ja bodo poverili samemu Andropovu - Novi »motni mož* Sovjetske zveze ni nasledil lahke »dediščine* - Jutri pričaknjejo na pogrebu rekordno število delegacij z vsega sveta
MOSKVA - Ob izredno ostrih varnostnih ukrepih pred pogrebom Leonida Brežnjeva, ki bo jutri opoldne v Kremlju, je Moskva tudi včeraj kazala sliko mirnega, skoraj praznega mesta. Ceste so bile skoraj brez prometa, številne policijske in vojaške obhodnice so nadzorovale ulice in legitimirale zdaj tega, zdaj onega. Sovjetske oblasti so izjavile, da želijo s temi ukrepi preprečiti dogodke, do kakršnih je prišlo ob Stalinovem pogrebu, ko je bilo med udeleženci pogrebnih slovesnosti celo nekaj mrtvih. Sicer pa se je tudi včeraj vila proti Domu sindikatov več kilometrov dolga vrsta državljanov in vrstile so se tudi razne domače in tuje delegacije. Iz vse Sovjetske zveze pa prihajajo vesti o številnih žalnih svečanostih.
Medtem se ni še nič izvedelo, kdaj bodo izbrali naslednika Leonida Brežnjeva na mestu predsednika prezidiuma, t.j. državnega poglavarja, ki je tudi pripadalo njemu. Andropov ga je namreč nasledil le na mestu partij-
skega voditelja. Po nekaterih vesteh bo do izvolitve novega šefa države prišlo morda že pred jutrišnjim pogrebom, da bi s tem zadostili protokolu pri spremljanju tujih delegacij. Vsekakor pa bo odločitev padla najkasneje 23. t.m., ko bo zasedal vrhovni sovjet. Med kandidati za to funkcijo sta predvsem Černjenko in Gro-miko, ni pa izključeno, da bo Andropovu pripadlo tudi to mesto.
Razumljivo je, da vzporedno ob vseh teh dogajanjih tečejo tudi pogovori o dediščini, ki jo je Brežnjev zapustil Andropovu. Sovjeti pravijo, da je ta dediščina vse prej kot lahka. Znotraj države se bo moral Andropov ukvarjati z gospodarstvom, ki je v precejšnjem zastoju, in kmetijstvom, ki je postalo prava »Ahilova tetiva* dežele. V zunanji politiki se bo moral spopadati s «hladno vojno* z ZDA, ki nosi s seboj hudo breme orjaških stroškov za oboroževanje. Potem sta tu še Poljska in Afganistan, pa še vrsta drugih vprašanj.
Morda se piše Andropovu pozi-
.. 	....n uu,uu»uuin».m„„ Umu i   nu,»in>u,nnn.,«nH„in„<„>„,n„n„„n,n.,nu,um„„u„»   m,mm  
S ŠTEVILNIMI ARETACIJAMI IN ODKRITJEM DVEH SKRIVALIŠČ
Karabinjerji spet prizadeli obnovljeni turinski vod pripadnikov rdečih brigad
Preiskovalni akciji tudi v Neaplju in Milanu, kjer je terorist med begom umrl

Del zaplenjenega orožja krili v Turinu
v enem izmed skrivališč RB, ki so
(Telefoto AP)
TURIN — Vse kaže, da je karabinjerjem uspelo onesposobiti komaj obnovljen turinski vod rdečih brigad. V med seboj povezanih preiskovalnih akcijah v Piemontu, Lombardiji in Kampaniji so nam-
reč oblasti aretirale večje število domnevnih teroristov in odkrili več dobro založenih skrivališč.
Ker se široka akcija še ni končala, je razsežnosti udarca, ki 'so ga oblasti zadale teroristom, za
sedaj moč le slutiti. Vse se je začelo pred dvema tednoma, ko so preiskovalci naposled izsledili člana strateškega vodstva RB Antonia Chiocchija, a ga namenoma niso aretirali, ker so računali, da bodo preko njega prišli še do drugih teroristov. Tako so včeraj zjutraj v pokrajini Cunea prijeli štiri teroriste, v dveh skrivališčih v samem središču glavnega piemontskega mesta pa še dve ženski. Skupaj so v Piemontu prijeli 14 prevratnikov. V obeh »brlogih* so karabinjerji zaplenili obsežen arzenal orožja in drugo pomembno gradivo. Našli so tudi več sto letakov, s katerimi so si teroristi lastili odgovornost za barbarski u-mor dveh zapriseženih stražnikov med nedavnim bančnim ropom v Turinu.
Še najbolj dramatičen pa je bil milanski del akcije, ki je zahtevala smrt enega izmed domnevnih teroristov. Karabinjerji so včeraj ponoči vdrli v neko stanovanje v Cinisellu Balsamu, kjer so se nahajali štirje teroristi (trije moški in ženska). Trije so se po krajšem oboroženem spopadu predali, četrti pa je v še nepojasnjenih oko-
liščinah med begom z balkona iz sedmega nadstropja padel na dvorišče in pri priči umrl. Nihče ne ve še povedati, ali je bil terorist ranjen (njegovega, kot tudi imen pajdašev še niso sporočičli) ali pa mu je med tveganim begom spodrsnilo. V stanovanju so preiskovalci našli nekaj brzostrelk «ka-lašnikov*, pištol in več razstreliva.
Še bolj skrivnosten pa je izid neapeljske operacije, ki so jo sprožili brž za ostalima dvema in je baje privedla do aretacije treh brigadistov, enega izmed katerih so prijeli na železniški postaji. Tudi v tem primeru se akcija še ni končala
Pozno’ sinoči je »glasnik* rdečih brigad telefoniral neki milanski zasebni radijski postaji. V imenu voda «Walter Alasia* je sporočil seznam petih oseb, ki so jih aretirali v Lombardiji in napovedal skorajšnjo objavo komunikeja. Med aretiranimi teroristi je tudi ustanoviteljica brigade »Fabrizio Pelli* (ki je delovala v bolnišnicah) Ettorina Zaccheo. Bivšo bolničarko obtožujejo umora ravnatelja milanske poliklinike Luigia Ma-rangonija.
tivna točka: kot poznavalec madžarskih razmer je nedvomno o-sebno precej pripomogel k temu, da je prišlo na Madžarskem do ekonomskega eksperimenta, ki je vsekakor imel ugodne posledice za življenjsko raven prebivalstva. Morda je bila Madžarska »poskusni kunec* za večje gospodarske spremembe v SZ, do katerih bi lahko prišlo pod vodstvom Andro-pova, kateremu marsikje napovedujejo vlogo »reformatorja* pri bodočem razvoju te velike države.
Medtem prihajajo z vseh strani sveta vesti o sestavi uradnih delegacij, ki se bodo udeležile pogreba in vse kaže, da se bo zbralo v Moskvi rekordno število državnikov. Italijansko delegacijo, ki bo prispela v Moskvo danes, sestavljata predsednik senata Fanfani in zunanji minister Co-lombo. Jugoslovansko delegacijo bo vodil predsednik predsedstva Petar Stambolič, v ameriški bosta podpredsednik Bush in zunanji minister Schultz, zanimivo pa je, da bo Kitajska poslala v Moskvo le zunanjega ministra Huang Huaja, kar je po eni strani povsem zadostno in častno poslanstvo, po drugi strani pa tudi tako, ki zgovorno kaže, da so odnosi med velikima državama še vedno zadržani.
Še dve zanimivi vesti sta prispeli iz Moskve: prva pravi, da niso sovjetske oblasti izdale nobenega vstopnega vizuma tujim časnikarjem, druga pa ugotavlja, da se bosta ob priliki pogreba srečala KGB in CIA na najvišji ravni: Andropov je namreč vodil do letos sovjetsko, šef ameriške delegacije Bush pa ameriško tajno službo.
Konec devetega kongresa jugoslovanskih sindikatov
BEOGRAD — Z včerajšnjim plenarnim zasedanjem se je končal deveti kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Več kot tisoč delegatov .ie tri dni razpravljalo o nalogah sindikata ter o skupni akciji delavskeega razreda za nadaljnji razvoj samoupravljanja ter odpravljanje sedanjih ekonomskih težav. Bistvo omenjenih razprav so poročevalci sedmin kongresnih komisij zajeli v svoja poročila, ki so jih prebrali na včerajšnjem plenarnem zasedanju. V razpravi .je, so povedali, sodelovalo 341 delegatov in gostov.
Po opravljenih volitvah ter po zaključku 9. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije so se na prvi seji sestali novoizvoljeni člani sveta ZSJ, na katerem so izbrali predsedstvo sveta.
Le to ima 22 članov, predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije pa bo še naprej, do izteka svojega enoletnega mandata (izvoljen je bil maja letos), Bogoljub Nedeljkovih. (dd)
Pred mrtvaškim odrom v Domu sindikatov se je poklonila spominu na umrlega predsednika Brežnjeva tudi delegacija sovjetskih vesoljcev ln sicer stoje (poleg častnega stražarja) od leve proti desni: Klimuk, Nikolajev, Leonov, Tereškova in Beregovoj (Telefoto AP)
VČERAJ NA SEDEŽU DRUŠTVA d TRINK0*
Nadškof msgr. Battisti med Beneškimi Slovenci
Vsaki manjšini je treba zagotoviti njene pravice, ne glede na število njenih članov, je rekel videmski nadškof
ČEDAD — Včeraj popoldne je bilo na sedežu kulturnega društva «lvana Trinka* v Čedadu srečanje med videmskim nadškofom Battistijem in predstavniki slovenskih organizacij videmske pokrajine. Uglednega gosta je pozdravil predsednik teritorialnega odbora SKGZ prof. Viljem Čemo, ki je v svojem govoru orisal sedanji položaj Slovencev videmske pokrajine, poudaril njihovo zahtevo in pravico do globalne zaščite.
Prof. Černo je zaključil svoj poseg z vabilom cerkvi in njenim predstavnikom, naj podprejo zahteve Slovencev videmske pokrajine, kot so podprli tudi zahteve Furlanov. Nadškofa Battistija je prejšnji teden poslušala komisija za ustavna vprašanja pri poslanski zbornici, ki se je mudila v naši deželi, da bi proučila vprašanje furlanske skupnosti.
Ob tej priložnosti sem sprožil tudi vprašanje Slovencev videmske pokrajine, je dejal, saj menim, da je treba zagotoviti vsaki jezikovni In etnični manjšini osnovne pravice in upravno ureditev, neglede na število njenih članov.
Nato je nadškof pret..agal, da, bi slovenski duhovniki sestavili listino na osnovi enotnih zahtev vseh Slovencev videmske pokrajine. Listino bodo potem predlagali duhovniškemu in pastoralnemu svetu, in bo tako izraz celotne cerkvene skupnosti, nato jo bo nadškof Battisti posredoval tudi go-riškemu in tržaškemu škofu, tako da bo celotna cerkvena skupnost naše dežele nastopala enotno na avdicijah senatne komisije, (jn)
V Suru že našteli 90 smrtnih žrtev
SUR — Obračun števila smrtnih žrtev katastrofalne eksplozije palače izraelskega guvernerja v Suru se iz ure v uro veča. Te-lavivski vojaški glasnik je sinoči sporočil, da so izpod ruševin že izvlekli trupla 75 Izraelcev in 15 krajanov, reševalna akcija pa se žal še ni Iztekla. Živih so izpod ruševin izvlekli 22 oseb, 28 pa se jih zdravi v raznih bolnišnicah. Izraelske oblasti še niso ugotovile vzroka eksplozije.
ŠE S PETKOVEGA SESTANKA 1 RINALDIJEM NA DEŽELI
Deželni odbornik se v glavnem strinja s potrebami razvoja kraškega teritorija
Potrdil /e razpoložljivost deželne uprave za posege v korist družbenogospodarskega sektorja na teritoriju, kateremu bo nova avtocesta zmanjšala razpoložljiva zemljišča za gospodarske dejavnosti
Na sedežu deželnega odbora je bil v petek sestanek med deželnim odbornikom za promet in prevoze ter predstavniki občin. Kraške gorske skupnosti in organizacij, ki branijo pravice razlaščencev v zvezi z grad. njo nove avtoceste. O sestanku smo že poročali, včeraj pa je o njem izdal podrobnejše poročilo tiskovni u-rad deželnega odbora. Poročilo je naslednje:
Vprašanja, ki so povezana z izgradnjo povezav hitrih cest v tržaški pokrajini, ki jih predvidevajo izvršilni odloki o ratifikaciji osimskih sporazumov, so bila predmet razprave na sestanku na sedežu deželnega odbora.
Sestanka, katerega je zahteval predsednik KGS Budin in mu s pooblastilom predsednika Comellija posredoval odbornik za promet in prevoze Rinaldi, so se udeležili odbornik za javna dela Jagodic za tržaško občino, inž. Mari za podjetje ANAS, ki skrbi za uresničitev del med Sesljanom in Padričami, župani Devina - Nabrežine škerk. Doline
V NAŠI DEŽELI
83 odst. delavcev odobrilo platformo sindikalne zveze
32.918 delavcev naše dežele oz. 83 odstotkov je odobrilo enotni dokument o platformi enotne sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL glede delovnih pogodb in cene dela. Proti dokumentu se je izreklo 4.372 delavcev (11 odstotkov), vzdržalo pa se je 2.300 delavcev (6 odst.). Temu problemu je bilo v naši deželi posvečenih 710 delavskih skupščin sektorjev industrije, trgovine, storitev, javnih služb in telekomunikacij.
Rezultate je objavila sindikalna zveza, ki v svojem poročilu poudarja, da so v diskusiji obravnavali predvsem nekatere industrijske objekte, nekatere kategorije javnih uslužbencev, vprašanja sindikalne demokracije in še posebno probleme, ki izhajajo iz določenega nezadovoljstva, ki vlada med člani sindikata.
Švab in Repentabra Colja, pokrajinski odbornik za javna dela Martini, predsednik miljske občine ter zastopnik Kmečke zveze in konzorcija razlaščencev.
Tako odbornik Rinaldi, kot predstavnika podjetja ANAS in tržaške občine, so potrdili nujnost, da je treba zajamčiti konkreten začetek del avtocestne povezave, ki je , bila soglasno ocenjena bistvene važnosti za gospodarski in pristaniški . razvoj Trsta; poudarjeno je bilo tu-! di, da je treba premostiti težave,
' ki sedaj zaustavljajo gradnjo del,
' ki so že v zakupu.
, V imenu KGS ter v imenu ostalih prisotnih krajevnih uprav je pred-: sednik Budin, potem ko je s svoje I strani podčrtal voljo za pozitivno i sodelovanje pri izgradnji te važne . infrastrukture, nato poudaril nuj-! nost, da se morajo dežela in druge ; zainteresirane ustanove istočasno spoprijeti z nekaterimi važnimi problemi družbenogospodarskega zna-
. čaja, ki zanimajo vse prebivalstvo	......	.	.
, kraškega teritorija, na katerem bo Po dvakratni odložitvi seje je zgrajena nova infrastruktura in zato skupščina pokrajinskega konzorcia imajo posebno važnost za pravično nega podjetja ACT izvolila vcerai
■■ z absolutno večino novega predsednika, socialista DAmoreja. Njegova izvolitev je odraz dogovorov in pogajanj nove politične večine, ki se v teh dneh tke med LpT, KD, in laičnimi strankami. V tem okviru so si omenjene stranke, kot kaže, porazdelile vodilna mesta najpomembnejših javnih ustanov. Socialisti so si izborili mesto predsednika skupščine ACT, demokristjanom bo ostalo mesto predsednika upravnega odbora KZE, vodilno mesto občinskega podjetja Acega pa bodo najbrž poverili LpT.
D’Amore je bil izvoljen včeraj s 167 tisoči glasovi ob drugem gla-
kot kompenzacija za družbeno škodo, ki jo za kraški teritorij in njegovo prebivalstvo povzroča zmanjšanje razpoložljivih zemljišč za gospodarske dejavnosti; izražena je bila nadalje oportunost o sklicanju konference o teritoriju v tržaški pokrajini, da bi preverili veljavna predvidevanja deželnega urbanističnega načrta, ter da bi na njej poglobili specifične načine upravljanja tako omejenega pokrajinskega teritorija in usklajevanja vseh a-spektov socio-ekonomskega življenja.
Odbornik Rinaldi, sporazumno s predstavnikom tržaške občine in podjetja ANAS, potem ko je izjavil, da se v glavnem strinja z nakazanimi potrebami, pa je prisotne opozoril na nujnost, da je treba čim prej in pozitivno dopolniti procedure v zvezi z odobritvijo variant načrta, ki zadeva odsek Sesljan - Opčine in obenem zagotovil, da tržaška občina, ko bo dala v zakup drugi del tretjega odseka Katinara - Pa-driče, namerava upoštevati zahteve prebivalcev, s posebnim odrom na področje Lonjerja.
Kar se tiče razlastitvenih postopkov so predstavniki dežele, podjetja ANAS, KGS, občin, konzorcija razlaščencev in Kmečke zveze sklenili, da bodo pripravili »okvirni spora-zum», na osnovi katerega doseči, po predpisih obstoječega zakona, spravne dogovore ter določiti točne zapadlosti za izplačevanje dolžnih odškodnin, na osnovi pozitivnih izkušenj za postajo v Červinjanu.
Glede razlastitev je odbornik za javna dela tržaške občine Jagodic potrdil obvezo občinske uprave, da si bo prevzela nalogo rešiti vprašanja razlaščencev s Katinare, s posebnim ozirom na lastnike šestih hiš, ki jih bo treba nujno porušiti.
V	zvezi z drugimi zahtevami bolj splošnega značaja, ki zadevajo so-cio-ekonomski razvoj teritorija v mejah KGS, je odbornik Rinaldi potrdil razpoložljivost, ki jo je izrazil predsednik deželnega odbora Co-melli na sestanku s predstavniki KGS (bil je v prejšnjih mesecih na sedežu skupnosti), s posebnim ozirom na posege v kmetijskem sektorju.
Poleg tega je predstavnik deželnega odbora izrazil pripravljenost, da se izjemoma individualizirajo možne oblike specifičnih posegov v korist KGS, da bi zagotovili u-ravnovešenost, s socio-ekonomskega vidika, na teritoriju, ki ga zainteresira gradnja hitrih cest: pridržal si je možnost, da zadevo prouči s potrebno poglobitvijo juridičnega in finančnega značaja.
V	nastopajočem tednu so predvideni sestanki za proučitev problemov, ki zadevajo razlastitve in posege v kmetijskem sektorju, medtem pa bo pripravljen dokument z obvezami in posegi, da bi po eni strani, zagotovili nepretrganost in hitrost izvajanja
del ter preprečili še druge zamude, po drugi pa ugodili pravičnim po trebam kraškega teritorija.
Nova telefonska centrala KZE
Ob navzočnosti predstavnikov o-blasti in gostov so včeraj na sedežu KZE v Ul. Fameto predali namenu novo elektronsko telefonsko centralo. To je prvi korak k poenotenju vseh administrativnih služb zdravstvene enote, ki jih nameravajo v bližnji prihodnosti preseliti v Ul. Fameto. Nove naprave, ki so stale okrog 220 milijonov lir, so o-premljene tudi z modernim sistemom «videotex».
• Tržaški župan Cecovini je imel v prejšnjih dneh v Grazu na povabilo štajerskega združenja za mednarodne stike predavanje z naslovom: »Trst: ekonomija in politika v evropskem okviru*.
Ustanovljena nova univerza za ostarele
Včeraj so v kongresni dvorani tržaškega sejmišča slovesno odprli prvo akademsko leto novoustanovljene univerze za o-starele ljudi. Univerza je nastala na pobudo tržaškega «Lions cluba» in pod pokroviteljstvom tržaške univerze.
Na včerajšnji slovesnosti sta spregovorila predsednik nove izobraževalne ustanove Danilo Dobrina in rektor tržaške univerze prof. Paolo Fusaroli.
Oba govornika sta poudarila pomen, ki ga ima za stare ljudi to, da ostanejo aktivni in da ne izgubijo zanimanj. Skratka, univerza za ostarele ljudi bo pripomogla k izobraževanju, a tudi k boljšemu in plodnemu življenju v starosti, ko je najbolj nevarno, da se ljudje prepustijo toku dogajanj in izgubijo občutek, da so lahko še vedno živ del skupnosti in družbe.
V Ricmanjih odprli razstavo vin
Sinoči so v Babni hiši v Ricmanjih odprli razstavo in pokušnjo domačih vin, ki so jo že četrtič zaporedoma organizirali domači prosve-taši društva Slavec. Na letošnji razstavi je prisotnih kar 57 vinogradnikov iz Ricmanj, Loga, Pulje, Bele strani in od Domja.
PREDSEDNIK GZS PRI POSE. MODIANU
Za kvalitetnejše oblike gospodarskega sodelovanja
Izjava inž. Marka Bulca našemu dnevniku
Predsednik gospodarske zbornice Slovenije inž. Marko Bulc se je včeraj mudil na obisku pri predsedniku Tržaške trogovinske zbornice dr. Marcellu Modianu. Razgovori med obema delegacijama — za jugoslovansko so bili prisotni še generalni konzul v Trstu Mirošič, predstavnik zvezne zbornice v Trstu dr. Zidarič in funkcionar GZS Aljoša Mrak, trgovinsko zbornico iz Trsta na so zastopali še njen tajnik dr. Maurel, načelnik zuna-
•iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimniiiiumiiiiijiiiiniiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAKLJUČEN SIMPOZIJ 0 TRSTU IN NJEGOVEM ZALEDJU
Prispevek k razumevanju zgodovine brez predsodkov in starih bremen
Zadnji dan predavanj je bil posvečen predvsem polpretekli zgodovini in dogajanjem po drugi svetovni vojni
Včeraj se je zaključil tridnevni simpozij o »Trstu in njegovem zaledju*, ki so ga priredili tržaška filozofska fakulteta, ljubljanska filozofska fakulteta in inštitut za sodobno zgodovino na dunajski univerzi.
Najbolje bomo strnili pomen simpozija, če povzamemo zaključne besede prof. Jožeta Pirjevca in pa poseg, ki ga je imel med zaključno tiskovno konferenco prof. Guido Mi-glia. Pirjevec, je poudaril, da se je..simppzij,,o. Trstu jzognil emo-tivnosti, ki večkrat označuje debate o Trstu. Razmišljanje z določene distance pa je verjetno uveljavilo nov način'gledanja na Trst in na njegovo zgodovino. Simpozij je hkrati pomenil utrjevanje sodelovanja med znanstveniki iz Slovenije, Avstrije in Trsta.
Miglia je z mero grenkobe ugotovil, da je na srečanju manjkal del italijanskih intelektualcev, predvsem univerzitetnih profesorjev, a-sistentov in študentov.
Skratka, simpozij o Trstu in nje-
PO DOGOVORU MED LPT, KD IN LAIČNIMI STRANKAMI
Socialist D’Amore predsednik pokrajinskega konzorcija ACT
Komunisti nasprotni takemu dogovoru Svetovalec SSk Brezigar se je vzdržal
možnost razvoja slovenske skupnosti in za zaščito kulturnih in ambiental-! nih vrednot, ki so za Kras značilne.
Predsednik Budin in prisotni žu-, pani so še posebej podčrtali potre-, bo po pravičnih in takojšnjih od-, škodninah, ki jih je treba izplačati j; razlaščencem in se pri tem sklicevali na smernice, ki so bile že pozitivno proučene v prejšnjih tednih na tržaški prefekturi; nadalje so podčr-, tali potrebo po učinkovitejših po-., segih v podporo in za razvoj kmetij-skih dejavnosti v tržaški pokrajini, predvsem s strani deželne uprave.
Poudarjena je bila nadalje potre-I ba po primernih oblikah posegov
1	....m.............................................
Dolinska sekcija KPI proslavila 65-letnico oktobrske revolucije
, Sekcija KPI za občino Dolina je ( Jsinoči slovesno proslavila 65. oblet-(■ nico oktobrske revolucije in pričela :■ akcijo za včlanjevanje. Občinstvo J in goste, med katerimi so bili pred-i: stavnica ZKO Kočevje Andreja Rem-i žgar, župan občine Dolina Edvin : Švab, član tržaške federacije KPI ;[Fausto Monfalcon in predstavniki jkulturnega in političnega življenja v dolinski občini, je pozdravil Bo-ijris Kocjančič, ki je med drugim iz-■r rekel tudi sožalno misel ob smrti ‘Leonida Brežnjeva. Besedo je nato • povzel tajnik sekcije Germano Šva-? • ra, ki je orisal pomen oktobrske re-§. volucije in dejal, da «se moramo zali, vedati. da je oktobrska revolucija vplivala na nadaljnje revolucije po ; svetu, ki so se druga od druge znat-i.no razlikovale po značaju, ker so j se različni narodi vsak na svoj na-Ičin osvobajali in si urejali družbo ■ po svojih potrebah.* Švara je nato poudaril boj komunistov za mirno .sožitje med narodi, individualno svobodo in demokracijo m na kratko |še analiziral sedanje stanje v Ita l
liji, ki je res v težki krizi, ki pa se jo lahko premosti z močno politično voljo in družbeno angažirano zavestjo.
V	italijanščini je nato spregovoril Fausto Monfalcon, ki se je dotaknil tudi problemov Trsta po nedavnih omejitvenih ukrepih jugoslovanskih oblasti.
V	kulturnem programu pa so se predstavili kulturni delavci iz pobratene občine Kočevje. V krajšem recitalu, ki ga je zrežiral Andi Škorjanc, je najprej nastopil moški pevski zbor Svoboda iz Kočevja, ki je pod vodstvom dirigenta Petra Kluna ubrano zapel vrsto partizanskih, revolucionarnih in umetnih slovenskih pesmi. Na harmoniko ga je spremljal Peter Dovč. Mirjan Dev-jak in Andreja Škorjanc, gojenki glasbene šole Kočevje, sta se predstavili z dvema skladbama za flavto. Program pa je povezovala in tudi sama zelo doživeto recitirala talentirana mlada umetnica Metka žagar.
(ru)
sovanju. Njegovo kandidaturo je predlagal podžupan tržaške občine Pacor (PRI). Svetovalca Orlando in Apriliano sta bila v imenu KD in LpT v duhu sprejetih dogovorov povoljnega mnenja, svetovalec Brezigar (SSk) pa je najavil, da se bo vzdržal, češ da vstop njegove stranke v novo večino še ni bil jasno izoblikovan na pokrajinski ravni. Nasprotovanje kandidaturi pa .je napovedal za KPI svetovalec De Rosa, ki je poudaril, da njegova stranka ne more sprejeti dogovorov, pri katerih ni mogla sodelovati. Izrazil je tudi negativno oceno do poteka takih dogovorov, ki privilegirajo imenovanja na določena mesta, ne da bi prej izdelali skupnih programskih smernic.
Ob prvem glasovanju je jasno prišla do izraza notranja razbitost listarjev, ki so oddali približno 30 tisoč glasov svojim kandidatom in je tako zmanjkala absolutna večina. Pri drugem glasovanju pa se je ta »nepokornost* znižala na 18 tisoč glasov, oddanih za svetovalca Apriliana. Komunisti so volili za načelnika svoje svetovalske skupine Menegazzija, belih glasovnic pa je bilo 10 tisoč.
V nagovoru po izvolitvi je D’A more poudaril, da vidi vlogo predsednika predvsem v posredovanju med interesi posameznih občin, za kar po njegovem ni potrebno predhodno načrtovanje političnega programa, ki je sicer stvar upravne komisije ACT. Svoje delo pa misli opravljati «z gospodarsko rigoroznostjo, v interesu podjetja, nameščencev in uporabnikov*.
govem zaledju je dokazal, da so povsem odprte možnosti za zgodovinopisje brez predsodkov, brez nostalgije in nacionalističnih pregrad, ki prikrivajo pogled v zgodovinsko resnico preteklosti in hkrati siromašijo predloge za bodočnost.
Res pa je tudi to, da kljub dobri udeležbi, marsikaterega tržaškega zgodovinarja ni bilo in tudi samih študentov ni bilo prav veliko. Del italijanskega Trsta, to velja tudi za razumnike, se na tak ali drugačen način izogiba določenim resnicam in dialogu brez zastarelih »ideoloških* navlak.
Ob .nujnem komentarju, naj. zapišemo, da je bil včerajšnji dan simpozija namenjen prav polpretekli zgodovini. Tako je prof. Dušan Nečak iz Ljubljane govoril o temi »Jugoslovanski načrti 1945», prof. Jože Pirjevec o »Zavezniški vojaški upravi in vprašanju Trsta v letih 1948 - 1949», dunajski profesor Karl Stuhlpfarrer pa o »Avstriji in Trstu po letu 1945».
Nečak je v svojem posegu razčlenil jugoslovanski predlog za rešitev tržaškega vprašanja, ki ga je uradno podal na pogajanjih v Londonu Edvard Kardelj septembra leta 1945. Predlog je temeljil na treh načelih, ki so bila: pravica prebivalcev do samoodločbe; zagotovilo, da se bo lahko Trst normalno razvijal in to, da naj Trst služi zaledju, ki je jugoslovansko. Trst bi bil torej federalna . enota s prosto luko, ki bi jo upravljalo mednarodno telo v luči splošnih koristi. Predloga seveda niso uresničili, saj so mednarodne razmere in potek pogajanj dodelile našemu mestu drugačno u-sodo.
Pirjevec je v svojem posegu o zavezniški vojaški upravi in o vprašanju bodočnosti Trsta jasno pokazal, kako sta v bistvu že krojili to drugačno usodo blokovska delitev sveta in pa nastajajoča hladna vojna. Predavatelj je med drugim pokazal, da Churchill in zahodni zavezniki niso verjeli Titu, ko je govoril, da si želi Jugoslavija sama krojiti svojo usodo. Tita so smatrali za Stalinovo lutko. Vprašanje Trsta je takoj po vojni v bistvu postalo vprašanje meje med dvema svetoma, meje med sovražniki, skratka, železna zavesa. Precej časa je bilo potrebno, da so zahodne države razumele resničnost jugoslovanske avtonomije, še veliko več časa pa je
bilo potrebno, da sta lahko Jugoslavija in Italija podpisali dokončni sporazum o ureditvi mej.
Karl Stuhlpfarrer je spregovoril o odnosih Avstrije in Trsta po letu 1945. Obrazložil je stališče Avstrije glede spora o Trstu, povedal različne in neuresničljive zamisli določenih avstrijskih veljakov o tem, kaj naj bi za Avstrijo Trst pomenil in zaključil svoj poseg s tem, kar je bilo uresničljivo in kar odpira nove perspektive.
Delegacija enotne federacije FUL GA, ki vključuje delavce zaposlene pri ACEGA, se je v prejšnjih dneh srečala z zastopništvom tržaške federacije KPI; na sestanku sta delegaciji proučili obširno problematiko podjetja ACEGA, pri čemer je prišlo do širokega soglasja glede številnih odprtih vprašanj. Sindikalna delegacija je tudi priznala, da je KPI prva in doslej edina stranka, ki je sprejela povabilo enotne sindikalne federacije za proučitev položaja v tem mestnem podjetju.
nje trgovinske konzulte dr. Pe-trucco, podpredsednik tržaške delegacije mešane zbornice iz Milana Bole in funkcionar dr. Rota — so potekali za zaprtimi vrati. Zato smo ob zaključku srečanja zaprosili predsednika GZS Bulca za krajšo izjavo:
»V razgovorih smo skupno ocenili, je dejal inž. Bulc, da je zdaj, ob zaostrenem stanju gospodarstva v svetu, v Evropi in še posebej v Jugoslaviji, pravi trenutek za soočanje med nami, ker je treba iskati nove, kvalitetnejše oblike sodelovanja med obema sosednima gospodarstvoma, saj je potrebno dosedanje še neuresničene želje pravzaprav uresničevati, ker je v današnjem položaju to še bolj nujno kot v preteklosti.
Soglasno smo ugotovili, da je treba hitreje preiti od besed h konkretnim dejanjem. Poudarili smo tudi potrebo po skupnem preučevanju možnosti, ki so nakazane v 9. in 10. členu Osimskega sporazuma o skupnih pobudah za sovlaganje, «joint ventures* in za industrijske kooperacije, kar bi odpiralo vrata ne samo .Jugoslovan skega in italijanskega tržišča, temveč tudi tretjih tržišč, kot nekaj podjetij to že dela.
Vse morebitne težave je potrebno konkretno obravnavati ter reševati v skladu z zakonodajo obeh držav. Tako smo zaključili, da bi bilo zelo koristno izmenično prirejati občasne seminarje, na katerih bi se italijanski partnerji seznanili z našimi uredbami in ukrepi, jugoslovanski gospodarstveniki pa z italijansko zakonodajo. Globlje poznavanje bo tudi omogočilo operaterjem boljšo oceno realnih možnosti.
Pri tem smo tudi naglasili, da bi bilo potrebno v okviru tega sodelovanja bolj upoštevati slovensko manjšino in njene gospodarske potenciale, kot vezni člen, ker so že doslej bili pionirji italijansko -jugoslovanskega sodelovanja in so lahko v bodoče tudi v teh novih kvalitativnih oblikah še bolj,» je zaključil predsednik Bulc.
Na sliki: inž. Bulc s sodelavci na petkovem razgovoru z vodstvom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
NIIIIIIIIIIIMflUIIIIIIIIIIIIMIIIIIIlIlllHllIliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifilUllllllllllllllllllllllllllllllIlIlliilllliiiiiiHiiiiiiii
Sinoči v Križu odprli razstavo Alberta Sirka
Na pobudo kulturnega društva Vesna so sinoči v Križu odprli razstavo del kriškega rojaka Alberta Sirka, ki je zaslovel v slovenskem in tudi v mednarodnem umetniškem svetu, zlasti po svojih akvarelih in marinah. Domači kulturni delavci so priredili to razstavo v počastitev 35-letnice Sirkove smrti, ki je bil pred 60 leti tudi med ustanovitelji domačega kulturnega društva Vesna. Po njem sta poimenovana krajevni kulturni dom in tudi kriška osnovna šola. Po kratkih uvodnih besedah podpresednice društva Ilde Košuta je o Sirkovem liku in njegovi ustvarjalnosti govoril slikarjev osebni prijatelj in kritik Milko Bambič. Sledil je zeio lep kulturni program s predvajanjem diapozitovov Sirkovih del, ki ga je zasnoval mladi režiser Marko Sosič. Razstava, katere odprtje bi si zaslužilo malo več pozornosti s strani domačinov, bo odprta do prihodnje nedelje. Danes si jo lahko občinstvo ogleda med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro.
Lojze Spacal v galeriji Cartesius
Čeprav ima tržaški slikar Lojze Spacal polne roke dela, saj pri pravlja veliko razstavo v galeriji tržaške knjigarne, ki jo bodo odprli v decembru ob izidu njegove nove monografije, za katero sta pripravila predstavitev slovenskega tržaškega mojstra Gillo Dorfles in Zoran Kržišnik, je včeraj odprl v zahtevni tržaški galeriji «Cartesius» zelo lepo in bogato razstavo svojih grafičnih listov, katerih nekateri nosijo sicer tudi kako starejšo letnico, vendar je pretežna večina razstavljenih del od lani in letos.
Kot je navada in tudi razumljivo, je odprtje razstave privabilo v galerijo ob tržaškem Ljudskem vrtu zelo veliko ljudi, vsekakor predvsem slikarjev, umetnostnih kritikov in ljubiteljev umetnosti nasploh.
■l•lllllllllllllllllUlll||||||||||||^lllllllll|lllllllllllllllllllllllllll■■|lllll,,ll,l,ll|>l■lUlll|||||||||||r||||||||||||||||||||Ul|||||||||||rlllMllllllllllll||||f||||||f||||||||||||||||||||||||
MALA ČRNA KRONIKA
Služba za stike z javnostjo finančne uprave sporoča, da so tako pri upravi (2. nadstropje, soba štev. 82, od 10. do 12. ure) kot v uradu za neposredne davke (3. nadstropje, soba štev. 128, od 8.30 do 12.30) odprli posebne informativne centre za pomoč davkoplačevalcem pri izvajanju predpisov, ki predvidevajo olajšave pri določevanju višine neplačanih dolgov. V teh centrih so zainteresiranim na razpolago poseb ni obrazci in ostale informacije.
Začelo se je z mačkami
končalo pa v bolnici
Lahko bi rekli, da so vsega krive mačke. One so namreč dale povod hudemu sporu, ki je predvčerajšnjim nastal na dvorišču poslopja v Ul. Battera 28 med 66-letnim Germanom Anicem in 32-letnim Ernestom Schenderjem in ki se je spremenil v ognjevito medsebojno obračunavanje. Schender je Anica dobro zmikastil s pestmi in ga z glavo butal v zid, Anic pa je soseda nekoliko »preluknjal* z nožem. V spopad je posegla še 61-letna Gio-vanna Vivace por. Tommasin, za katero pa ni veljalo pravilo, da kjer se pričkata dva, tretji korist ima, saj jo je poštena izkupila čeprav je imela le miroljubne namene. Mimogrede jo je namreč Schender tako »blagoslovil* s pestjo, da se bo morala zdraviti deset dni. Policija je vse tri pospremila v bolnico in uvedla preiskavo. Na srečo nista bila hudo ranjena ne Schender, ne Anic, saj bosta oba ozdravela v dobrem tednu dni.
Neprijetna vizitka za ljube turiste
Predsinočnjim je 23-letna Monika Pickl iz Celovca prispela s svojim avtom v Trst, da bi tu preživela nekaj dni. Avto je parkirala na Nabrežju pred hotelom Savoia, kjer je mislila prespati. Ura je bila že pozna, zato je najprej šla na večerjo, misleč, da bo pozneje prenesla oba kovčka in drugo prtljago v hotel. Ko pa se je okrog polnoči vrnila, je bil prtljažnik že prazen: prehiteli so jo tatovi. Res neprijetna vizitka za naše mesto, ki že itak vidi tako malo turistov.
Med prečkanjem na zebrah hudo ranjen finančni stražnik
Med prečkanjem Drevoreda Čampi Elisi jc\ bil včeraj hudo ranjen 31-letni finančni stražnik Cosimo Romerio, ki stanuje v Ul. dellTstria 99. Z avtomobilom giuletta 1300 ga je na zebrah zbil 40-letni Mario
Stocca iz Ul. S. Benedetto 16, ki ga je verjetno zaradi dežja in teme o-pazil le zadnji trenutek. Zdravstveno stanje stražnika je zelo zaskrbljujoče, saj si je verjetno prebil lobanjo. Sprejeli so ga na oddelku za oživljanje s strogo pridržano prognozo.
Smola pa taka
V restavraciji »Ai giardini* na Trgu Dalmazia je 46-letni Pasquale Sirianni iz Ul. Pittoni 16 najprej spil dve pivi.nato pa se je umaknil na stranišče. Tako so vsi mislili, v resnici pa je smuknil v zasebni pomožni prostor, kjer je lastnici lokala, 38-letni Loredani Pemich por. Srichia, izmaknil torbico. Skril jo je pod suknjič in pogumno bi od-koračil skozi vrata, če mu ne bi izpod roba molel pas torbice. Gostilničarka ga je prepoznala in takoj sprožila alarm. Okornega tatu so najprej blokirali bližnji gostje, nato pa aretirali agenti letečega oddelka.
Kolegici Giuliani Pecchiar izrekajo iskreno sožalje ob smrti dragega nonota
JOSIPA
kolegi COGECO
KD Primorsko in Zveza žena Mač-kolje izrekata Mariji in Albinu iskreno sožalje ob izgubi brata oziroma svaka
ANTONA
Ob prerani smrti
MIRANDE ŠTRAJN por. BERTOK
izreka iskreno sožalje prizadeti družini Zveza žena Dolina.
Za vedno nas je zapustila naša draga mama, nona in pranona

J0SIPINA ZOBEC vd. BLAŽIČ
(PEPCA)
Pogreb pokojnice bo jutri, 15. novembra, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v ric-manjsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: hči Marija z možem (iz Bergama), sinova Mario in Pino z ženama, vnuka, vnukinja z možem, posebno pa ljubljena pravnukinja Ivana ter drugo sorodstvo Ricmanje, Bergamo, 14. 11. 1982
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
MIRANDE ŠTRAIN por. BERTOK
se iskreno zahvaljujemo g. župniku Grmeku za ganljiv mašni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, moškemu pevskemu zboru Valentin yodnik, 50-letnikom iz Doline, nosilcem krste, darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili njen spomin.
ŽALUJOČI SVOJCI
Dolina, 14. novembra 1982
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo jih bili deležni ob izgubi našega dragega
ANGELA KANTETA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način so-čustvovali z nami.
SVOJCI
Pr,osek,.-14. novembra 1982
l«l>T
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
JOSIPA 0D0NIJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin.
ŽALUJOČI SVOJCI
Lonjer, Katinara, 14. novembra 1982 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3)
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
ELZE SOSIČ roj. MALALAN
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
DRUŽINA
Trst, 14. novembra 1982 (Občinsko pogrebno podjetje)
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
ANE TUL
se iskreno zahvaljujemo g. župniku, pevskemu zboru iz Mačkolj KD Primorsko, darovalcem cvetja ter vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin.
Hči Zofija, sinova Mi-,	lan in Idle z družinami
Mackolje, 14. novembra 1982
ZAHVALA
Ob hudi izgubi našega dragega
KARLA BESEDNJAKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v tem težkem trenutku.
„ ,	..	„	ŽALUJOČI SVOJCI
Barkovlje, 14. novembra 1982
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
IVANA B0GATCA
(NINIJ A)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami.
_	. „	SVOJCI
Prosek, 14. novembra 1982
NA PETKOVI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Pojasnila tržaške občinske uprave o zavrnitvi brzojavke razlaščencev
Vprašanje v tej zvezi je bil vložil komunistični svetovalec Stojan Spetič Odgovor pristojnega odbornika o televizijskih oddajah v slovenščini
Na petkovi seji tržaškega občinskega sveta je bil med drugim go-\or o dveh vprašanjih, ki pobliže zadevajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji: pristojni odbornik Alfieri Seri (LpT) je namreč odgovoril na dve pismeni vprašanji, ki ju je pred mesecem dni naslovil občinski upravi komunistični svetovalec Stojan Spetič. Slednji je zahteval pojasnila o nedavni zavrnitvi brzojavke koordinacijskega odbora razlaščencev iz Lonjerja, Katinare in Sv. Marije Magdalene Spodnje izključno zato, ker je bil njen naslov napisan v slovenščini, v drugem vprašanju pa je želel izvedeti za mnenje tržaške občine o problemu televizijske oddaje v slovenskem jeziku.
Danes v doma »Ivan Grbec«
Spominske značke OF aktivistom iz Skednja
Danes bo Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje podelilo spominske značke OF aktivistkam in aktivistom iz Skednja, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem gibanju. Slovesnost bo v obnovljenem kulturnem domu »Ivan Grbec* v Skednju z začetkom ob 17. uri. Na prireditvi bodo sodelovali domači osnovnošolski otroci, recitatorji in ženski pevski zbor, ki ga vodi Marta Volk. To bo že trinajsta slovesnost ob podel jevanju priznanj zaslužnim aktivistom tržaškega področja. Ostajata na programu še dve slovesnosti in s;cer ena za aktiviste narodnoosvobodilnega gibanja Lonjer - Katinara in pa osrednja slovesnost v Trstu za aktiviste iz mesta.
V odgovoru na prvo vprašanje je Seri dejal, da se je «dogodek* pripetil v popoldanskih urah, ko je bil pristojni urad za sprejemanje aktov zaprt. Pojasnil je, da je vratar zavrnil brzojavko, ker ni razumel naslova, napisanega «v njemu neznanem jeziku*. Njegovo ravnanje je odbornik Seri opravičil, da ni hotel vratar sprejeti nase odgovornosti za prevzem tako nujnega dokumentk, kakršen je brzojavka, jz bojazni, da ne bi prišlo pri tem do napake in nadaljnjih zavlačevanj. Pristavil pa je. da je takoj izdal osebju, ki v popoldanskih u-rah pazi pri vhodu v občinsko palačo, ustrezna navodila, v smislu, da morajo sprejeti vsa sporočila naslovljena na občino.
Odbornik Seri je nadalje dejal, da je za stike med občino in razla-
ščenci odgovoren pristojni odbornik Jagodic, ki ima vso pravico, da se v odnosih z njimi izraža v svojem materinem jeziku. To je u-stavno jamčena pravica vsakega posameznika, pri čemer pa ostaja jasno dejstvo, da je uradni jezik v državi italijanščina, je zaključil odbornik Seri.
Spetiča je odgovor le delno zadovoljil. Dejal je, da bi lahko z malo dobre volje in strpnosti zaposleni na občini lahko tudi »znali* razbrati naslov, kot ga »znajo* razbrati, ko prejema občina dopise v drugih jezikih. Slovenščine pa ne gre jemati za «tuj jezik*, ga ne gre enagčiti z drugimi jeziki, saj se v tem jeziku izraža del prebivalstva, ki živi že stoletja v teh krajih, je pripomnil komunistični svetovalec.
Drugo vprašanje se je nanašalo na televizijske oddaje v slovenskem jeziku. Spetič je hotel izvedeti, kaj je doslej storila občina, ki ima svojega predstavnika v posvetovalni komisiji za nadzorstvo nad radiodifuzijo, da bi prišlo čimprej do začetka televizijskih oddaj v slovenščini, kot to predvideva za-
G°sTOVANJE PEVCEV IZ DOLINE PRI KD TABOR
«V inski koncert» na Opčinah
kon o reformi RAI izpred šestih let.
Listar Seri je odgovoril, da je
komisija na svoji zadnji seji 27. hvalo rujnemu vincu, ki nas spravi
Pevci iz Doline, ki jih vodi Ignacij Ota, bodo danes ob 16.30 gostje Kulturnega društva Tabor na Opčinah. Program, s katerim bodo nastopili, je zelo raznolik in zabaven, tako da je v njem za vsakogar nekaj. Razveselili nas bodo z vinskim kon cerlom, kar pomeni, da so Dolin-čani veseli ljudje. Pesem bo zapeta ob prijetnem sproščenem vzdušju, za kar je s svojo rešijo poskrbel Sergej Vere. Vse pesmi pojejo
septembra na prefekturi ocenila načrt radijskih oddaj, med katerimi jih je tudi več v slovenskem jeziku. Kar se tiče televizijskih oddaj v slovenščini je dedal, da pride v tem primeru v poštev vrsta problemov tehničnega in upravnega značaja, pri katerih pa občina nima odločujoče besede. Pristavil je, da l so tehnične težave glavni, če že ne edini vzrok za zakasnelo ustanovitev televizijskih oddaj v slovenščini.
Spetič je v repliki ponovil, da predstavlja zakasnitev pri ustanovitvi televizijskih programov v slovenščini očitno kršenje zakona. Pristavil je, da so državne oblasti obljubile začetek oddaj za letošnji februar, iz vsega tega pa ni bilo nič. Prav zaradi tega je naslovil na občinsko upravo vprašanje, da bi njen predstavnik v posvetovalni komisiji opozoril komisijo naj poseže pri pristojnem organu za spoštovanje sprejetega zakona.
v dobro voljo in prežene vse skrbi. Že v slovenski navadi je, da radi zapojemo in se razveselimo v veseli družbi. Dobri volji pa botruie tudi cenjena dobra domača kapljica, ob kateri ti zaigra srce in usta zapo-jo. Da bo vse še bolj veselo, bosta za humor poskrbela «Vanek,» in ■•Drejček» ter Mirjan Klun in Edvin Križmančič, ki bo poskrbel za vezni tekst. Dolinčani so s svojo pesmi-io že na svojem potovanju po Nemčiji dokazali, da pesem ustvarja most med narodi, da s pesmijo pozabljamo na težko preteklost in z njo utrjujemo prijateljske stike. S svojimi nastopi so tako navdušili gostitelje iz Giessna, da so morali svoje pesmi ponovno zapeti in v svoj program dodati še katero. S svojim obiskom v Nemčiji niso samo stkali prijateljskih vezi in spoznali gostitelje iz Giessna. temveč so si pridobili celo vrsto novih izkušenj, ki bodo bogatile njihovo na-
daljnje delo. Gostovanje na Opčinah je ponoven dokaz, da si Dolinčani in SKD Tabor želijo člmveč sodelovanja in medsebojnih izmenjav. Pomembno se nam zdi, da društva ne le navežejo stike med seboj, pač pa da postane to najpogostejša ob lika dela. Izmenjava je vsestransko koristim za nastopajoče, pa tudi za domače občinstvo, ki tako spozna delovanje drugih društev. Danes se nam torej na Opčinah obeta ob pesmi o vinu in v dobrem razpoloženju res prijeten in vesel popoldan.
O. L.
Gerbec), v rojanski sekciji (Geri) in v šentjakobski sekciji v ljudskem domu na Pončani (Arturo Ca-labria). Jutri ob 18.30 pa bo na sedežu barkovljanske sekcije govoril Paolo Šema.
• V dneh od 17. do 20. novembra
bodo volitve za obnovo vodstvenih funkcij tržaške enotne kompanije pristaniškh delavcev za dveletje 1982-83. Izvolili bodo novega konzula, tri namestnike konzula, osem svetovalcev in tri predstavnike v svetu za pristaniško delo.
Mladinski krožek KD K. Prešeren iz Boljunca
vabi na srečanje
VSE MANJ JE DOBRIH OSMIČ
Nastopila bo kabaret skupina, ki jo sestavljajo šef Miran Košuta, gost iz Toronta John Česnik in trije vinski bratci Belmondo, Ščen in De Vettak.
Srečanje bo v petek, F. Prešeren v Boljuncu.
19. novembra, ob 20.30 v gledališču
Koncerti
NA SEJI RAJONSKEGA SVETA ZA ROJAN • GRETO - BARKOVLJE
Ostro odklonjena resolucija o sožitju med narodnostima
Predložila je je svetovalska skupina KPI z namenom proslaviti 120-letnico prve slovenske šole v Rojanu
«Med bistvene cilje, ki si jih je v svoji dejavnosti zastavil rajonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje, sodi razvoj kulture in sožitja med pripadniki italijanske in slovenske etnične skupine. Glede na okoliščino, da mineva letos 120. leto, odkar je bila v Rojanu odprta prva šola s slovenskim učnim jezikom, sprejema rajonski svet sklep, da se sproži vrsta pobud za pubhcizacijo in ovrednotenje te obletnice, sicer tako neposredno kakor s spodbujanjem oziroma sodelovanjem raznih ustanov, inštitucij in zasebnikov. V ta namen ustanovi rajonski svet posebno komisijo za uresničitev sklepa in imenuje vanjo 'načelnike sku-p;n LpT, KD. KPI, PSI, PRI in SSk ter predstavnike ustanov in inštitucij, 'ki se bodtr bdzvale njegovemu vabilu.*
To je vsebina resolucije, ki jo je na zadnji seji omenjenega rajonskega sveta dne 4. novembra predložila predsedniku Pigatu (PSI) svetovalska skupina KPI. Resolucija je bi'a z večino glasov zavrnjena. Zanjo sta
•uiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii
ŠESTDESET LET PO VDORU ŠKVADRISTOV
v
Spet martinovanje v Skednju
Priredili so ga v četrtek v prenovljeni dvorani KD «1. Grbec»
KD Ivan Grbec v Skednju je pri redilo 11. novembra v dvorani prenovljenega doma martinovanje. Le to je imelo tudi namen, da obudi spomine na 11. november 1922. Pred 60 leti so naše rojake, ki so se zbrali v dvorani Gospodarskega društva, pregnali škvadristi: ti so sredi večera vdrli v slovenske prostore in jih razdejali. S tem podlim dejanjem je fašizem zadal hud udarec slovenskemu kulturno * družabnemu življenju v Skednju.
Minuli četrtek, preden je zabava dosegla svoj višek, je predsednik KD Ivan Grbec Dcziderij Švara pozdravil prisotne, se jim zahvalil za tako številno udeležbo in poudaril pomen in potrebo po lakih večerih v času, ki nas vedno bolj oddaljuje od sočloveka in sili v odtujenost. Nato je podčrtal posebni pomen letošnjega martinovanja ob 60. obletnici fašističnega posega, po katerem je kulturno - prosvetno življenje v Skednju zamrlo.
zvokih narodnozabavne glasbe za vrteli pozno v noč. (kd - mv)
Mladinski pevski zbor Glasbene matice, ki ga vedi Stojan Kuret, odpira danes novo sezono. Zbor bo nastopil popoldne ob 16. uri v Kulturnem domu v Prvačini, kjer bo nastopil skupaj z dekliškim pevskim zborom iz Skopja v okviru 10. festivala »Revolucija in glasba*.
Mirko Sirk osfnidcselletnik
V krogu svojih najdražjih je v teh dneh v Zagrebu praznoval o-semdeset let kriški rojak Mirko Sirk. Slavljenec, ki že di-lgo let živi v hrvaškem glavnem mestu, je ostal zelo povezan z zamejstvom in zlasti s Križem, kjer ima veliko sorodnikov in prijateljev.
glasovali samo SSk in (seveda) KPI, proti LpT, PSI in MSI. zastopstva PRI ni bilo, a svetovalci KD so jo tik pred glasovanjem popihali iz sejne dvorane.
Če je izid glasovanj- značilen in tudi presenetljiv zaradi nasprotnega glasu tudi takih, katerim bi takšnega zadržanja poprej morda nihče ne pripisal, je pa vsebina glasovalnih rjav naravnost roteskna. Svetovalska skupina KD je predlagatelju resolucije očitala hujskaštvo, češ, čemu toliko pozornosti slovenski kulturi — kaj pa Istrani? Brž nato so se demokristjani drug za drugim, na tiho, razšli po namišljenih opravkih, da bi jim ne bilo treba oddati glasu.
Tudi Lista za Trst je omenila tisto hujskaštvo pa še marsikaj drugega tipičnega zanjo, pri tem pa zašla v hudo protislovje: Faši bistveni cilji? To so vendar ceste, pločnik’', javna dela, kaj neki Slovenci in njih kultura. Toda na prejšnji seji skupščine so svetovalci LpT skupaj s PSI in PRI izdelali nekakšen program. v katerem je dobesedno rečeno. da sodi med temeljne cilje njihove dejavnosti ] rav «odnos lojalnega sožitja med Italijani in Slovenci*. Socialisti so sicer i.ačelno soglašali duhom resolucije KPI, drugače pa so jo odločno odklonili. Sam Pi-gato jo je označil kot »izzivalno ter instrumentalno*, njenemu predlagatelju Visioliju pa dejal: «Kako moreš govoriti o vzajemnem spoštovanju 'n sožitju, ko pa ' '"ljučuješ predstavnika MSI iz vrste načelnikov skupin, ki naj bi bili člani komisije za izvajanje sklepa?*.
Svetovalska skupina MSI je še nedavno zagnala prostaški vik in krik, ker si je predstavnici Slovenske skupnosti Slokarjeva upala spregovoriti v slovenščini.
Pred glasovanjem o komunistični resoluciji je skupščina odobrila resolucijo samega predsednika Pigata. V bistvu gre za zahvalno pismo ila-liianskim in slovenskim šolnikom, ker so lani priredji skupne športne i"re med Solarij obeh narodnosti v Ro’anu. Po sodbi socialistov nai bi to bilo čisto dovolj za proslavitev 1201et,n'ce naše šo'e, kar so tudi izrecno naglasili, (dg)
Sirk izhaja iz znane Krajčeve
Pifjetno je presenetil občinstvo, .	Albert Sirk je bil
ko je prebral vabilo, ki ga že 60 ........r ,..dT„„;
let skrbno hrani domačinka Mira
Š.nnan. S tem vabilom je Zabavni odbor vabil škedenjce na «zabavni večsr» oz. na martinovanje. Na sporedu so bili šaljivi prizori, srečelov, šaljiva pošta in ples ob spremljavi Salonskega orkestra. Zabava je bila «pri pogrnjenih mirah» ob odobreni prigrizku in izborno sladki kapljici».
Taki zabavni večeri so bili zelo pogosti v tistem času. Posebno so bile priljubljene tradicionalne prireditve. ki so jih prirejali na Silvestrov večer, v pustnem času. na praznik sv. Miklavža in na Marti nov dan.
«Kot ob vsaki drugi priliki smo bili tudi tisti večer, pred 60 leti, vsi zbrani v najboljšem vzdušju■ Dvorana je bila skoraj polna, ko so vdrli škvadristi in nas za vse'ej pregnali.» Tako je v četrtek obujala spomine domačinka Vida Pahor Wzrk, Letošnjega martinovanja so se namreč udeležili tudi n°kateri Š’-eden:ci, ki so 11. novembra 1922 bili tarča fašističnega nasilja. Prt šotni so jih pozdravili s toplim a pl avtom.	.
V dvorani KI) Ivan Grbec je bilo zelo veselo Postren'i so nam s kruhovimi cmoki in golažem, s klo-br,snmi in zeljem, s slaščicami in demačn vinsko kamilico. Zabavo je pi-oestril srečelov, bogrd s hudomušnimi dobitki. Tokrat. žM. ni «sviral Salonski orkester» pač pa gramo fon. A nič zato, saj smo se ob
njegov bratranec), šolal se je najprej v Križu, študij pa je sklenil na goriški gimnaziji. Takoj po prvi svetovni vojni se je zaposlil kol uradnik v krajevnih kamnolomih že v tistih letih pa se je prvič so očal s kulturnim življenjem in * aktivnostjo v naprednih slovenskih organizacijah. Bil je eden od tistih mladih kriških fantov, ki so v po vojnih letih začeli graditi športno igrišče pri Kočičih, istočasno pa ie bil eden od ustanoviteljev in poznejših aktivistov Esperantističnega kluba, to je organizacije, ki je nastala po znanem fašističnem dekretu o prepovedi delovanja slovenskih društev in v katero so se za radi sile razmer vključili napredni domačini. Tudi to organizacijo pa so čez ijekaj let fašisti prepo vedali in njene aktiviste preganjali. Med temi je bil tudi Mirko Sirk, ki se je spričo preganjanja in stal nih groženj s strani črnosrajčnikov. mora' umakniti v Jugoslavijo. Nasel'1 se ie v Zagrebu, kjer si je čez nekaj let ustvaril družino, med vojno pa je aktivno sodeloval nro ti nemškemu okupatorju in njega
rim domačim kolaboracionistom Dolga leta je bil zaposlen j odgovornimi funkcijami v neki znani zagrebški tovarni zdravil.
Dragi Mirko, sorodniki in prija telji iz Križa ti kličeio še na mno ga zdrava leta. čestitkam sc pr: družire tudi naš dnevnik, ki ga naš slavljenec redno prebira.
t.m., ob 14. uri v Koprivi odkritje treh spominskih obeležij'štirim borcem in aktivistom NOB in sicer: Josipu Križaju, pilotu, iunaku španske republikanske vojske 1936-39 in NOV Jugoslavije; Mirku Pircu -Slavku in Hilariju Križaju Stojanu, aktivistoma OF za Srednjepri-morsko okrožje: Maksu Medvedu Bojanu, sekretarju OK SKOJ za Srednjeprimorsko okrožje.
Na slovesnosti bodo govorili na rodni heroj Stane Bobnar, pred vojni revolucionar in medvojni vodilni vojaški in Dolitični delavec na Primorskem in v Trstu, Branko Babič, predsednik občinske konference ZSMS Sežane, Igor Sosič in aktivist NOB od leta 1941 Alfonz Grašek'. Klilturni spored bodo izpolnili pevski zbor iz Dutovelj in učenci osnovne šole iz Dutovelj. Na slovesnosti bodo tudi podelili spominske značke OF za vasi Kopriva in Brje.
V SREDO, 24. NOVEMBRA
Javni sestanek o openskem pokopališču
Odbor SKD Tabor je na svoji zadnji seji obravnaval vrsto problemov, ki spadajo v redno delo openskega društva. Razpravljal pa je tudi o še vedno nerešenem vprašanju domačega nokocal:šča, o tem tako perečem humanem preb1 emu, ki upravičeno razburta in žali čustva vseh domačinov Čeprav so sterilne organizaciie pravočasno nastopile pri pristojnih z uresnič ljivo zahtevo in še v«tratno nadaljujejo v tei akcih, ni ob'ast (razen številnih obliub) storila ničesar. Zato .je društveni odbor sklenil. da povabi v sredo, 24, novembra. ob 20. uri vse prebivaV-e Opčin, Banov in Ferlugov, da se množično udeležijo sestanka, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah. Nanj i bo društvo povabilo predstavnike oblasti, tako da bodo vaščani vseh treh vasi z vaškimi organizacijami javno obveščeni o vzrokih neresnega zav'ačevan'a začetka gradnje novega pokopališča.
"St -
ST
ris *	\ i)
J AdOK
La.es v Prosvetnem domu na Opčinah ob 16.30
VINSKI KONCERT
s humoristi «Vanek in Drejček* ter. E. Križmančič in M. Klun.
Dirigent I. Ota. vezni tekst E. Križmančič, režija S. Verč.
Danes ob 11. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi drugi nedeljski koncert. Nastopil bo komorni ansambel gledališča, ki ga vodi Se-verino Zannerini. Vstopnice za koncert so na azpolago pri blagajni gledališča (tel. 31 948).
Societa dei concerti — Tržaško koncertno društvo. Jutri, 15. t.m., bo 20.30 v gledališču Rossetti koncert harfista Nicanora Zabaleta.
Razstave
Izpopolnjevalni tečaji za naše profesorje
V	okviru izpopolnjevalnih teča'ev za profesorje slovenskih višjih srednjih šol bo jutri ob 16. uri na goriškem liceju Trubar prof. Fran Jerman, docent na Ljubljanski univerzi, predaval o tokovih sodobne evropske filozofije. Isto predavanje bo dan kasnem ob isti uri na sporedu na tržaškem liceju Prešeren.
V	petek. 19. novembra, bo na liceju Prešeren prof. Alojz Rebula predaval o problemih prevoda latinskih tekstov v slovenščino. Predavanje se bo začelo prav tako ob 16. uri.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ul. sv.
Frančiška 20/2
vas vabi v torek, 16. novembra, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na predavanje
TRST IN SLOVENSKA LITERATURA
Prof Jože Koruza iz LjuK ljane nam bo orisal vlogo Trsta v zgodovini slovenske literature kot vnašalca novih tokov in njegova vplivna območja v literarnem ustvarjanju.
(^Čestitke
Prazniki včlanjevanja kPl
Po', sekcijah KPI se nadaljujejo prazniki včlanjevanja, na katerih se spominjajo tudi 05-letnice okto brske revolucije. Z začetkom ob 17. uri bodo danes tovrstne prireditve v sekciji Cbe Guevara na reški cesti (govorila bo sen. Jelka
VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE VINOGRADNIKOM IN 0SMIČARJEM
V nedeljo v Koprivi odkritje obeležij NOB
Kmečka zveza opozarja vse vinogradnike, da morajo prijaviti pridelek vina v letošnjem letu najkasneje do 29. novembra 1982. Prijave vina sprejemajo za vsako občino pristojni občinski uradi, in sicer:
miljska občina: vsak dan, od 9. do 11. ure;
repentabrska občina: vsak dan, od 8. do 14. ure:
zgoniška občina; vsak dan, od 8. do 14. ure;
devinsko-nahrežinska občina: vsak dan od 9. do 13. ure, na županstvu v sobi štev 2;
dolinska občina: vsak dan od 8. do 11. ure. na županstvu v sobi štev. 5;
tržaška občina: vsak dan, od 9. do 11. ure. v uradih na Trgu Largo Gra natieri 2, 3. nadstropje, soba štev. 273 ter v občinskih izpostavah na Opčinah, Proseku in v Križu.
Vinogradniki se lahko prijavijo tudi za osmice za leto 1982-83.
Dolinska občina bi v sodelovanju s Kmečko zvezo izpolnjevala prijave vina tudi v občinskih hišah v na slednjih krajih:
Boršt: v torek, 16., od 17.30 do 19. ure:
Boršt: v sredo. 17.. od 17.30 do 19. ure;
Dolina: v petek, 19., od 17.30 do 19. ure;
Ricmanje: v torek, 23., od 17. do 19. ure;
Prebeneg: v sredo, 24., od 17.30 do 19. ure;
Mačkolje: v petek, 26., od 17.30 do 19. ure.
Za vpisovanje, oziroma za dogovor o razporedu osmič v Borštu in Dolini bosta prirejena dva sestanka, na katera so vabljeni vsi zainteresirani osrničarji. Sestanka bosta:
v Borštu: v torek, 16 . ob 17. uri v občinski hiši;
v Dolini: v petek, 19., ob 17. uri na sedežu društva V. Vodnik.
Kmečka zveza bo tudi letos v devinsko - nabrežinski občini organizirala službo izpolnjevanja prijav vina po vaseh: za to službo bo na razpolago:
v šempola.ju: v četrtek, 18.. v prostorih bivše osnovne šole, od 18.30 do 19.30:
v Mavhinjah: v četrtek, 25., v prostorih občinske izpostave, od 18. do 19. ure:
v Medji vasi: v ponedeljek. 22. v prostorih gostilne Radetič, od 18. do 19. ure.
Danes praznuje 12. rojstni dan MAPIJAGH VCIJA CONTA iz Križa. Obilo zd av.ja, sreče in uspehov v šoli ji voščita tatka in mamica Mat'a’da.
Danes se poročita ALMA GRUDEN in MARIO PONTONI. Mnogo sreče in zdravja na novi življenjski noti jima želijo tata, mama in brat Stanislav.
Včeraj ie praznoval rojstni dan v Križu STOJAN SOSIČ. Vse najboljše mu zeli in vošči vesela družba z Opčin.
V	galeriji «Rossoni» na Kurzu 1-
talia 9 razstavlja slikar Alferio Co-lautti. Razstava bo odprla do 20 novembra.
V	Moderni umetnostni galeriji na
Korzu 9 razstavlja tržaška slikarka t Bianca Valmarin. Razstava bo od- ' pria do 20. t.m., in sicer ob delav nikih od 10. do 13. in od 17 do 20. ure, v prazničnih dneh pa od 10. do 20.
V	Tržaški kreditni banki - Ul.
Filzi 10, razstava devetih slovenskih grafikov: Maraž, Stegovec. Boljka, Makuc. Apollonio, Zelenko. Kržišnik, Logar in šefran
V	galeriji »Carteslus« je odprta razstava grafik slikarja Lojzeta Spacala. Razstava bo odprta do 2. decembra.
V	tržaški občimk* galeriji razstavlja Adriano Fabiani, ki je dal na ogled svoja dela na temo Murve Fabian jevih v Kobdilju.
V	društvenih prostorih KD Jože Rapotec je odprta razstava slikarja Stana Žerja'a. Razstava bo odprta še danes od 15. do 20. ure.
V	galeriji Babna hiša v Ricmanjili je na ogled slikarska razstava z ex tempera, ki ga je KD Slavec priredilo v nedeljo. 7. novembra. Urnik: danes, od 15. do 23. ure, v četrtek, cd 19. do 21. ure, v soboto od 17. do 20. ure in v nedeljo, 21. novembra, od 10. do 12. ure.
V	Galeriji TK - Ul. sv Frančiška 20, slikarka Metka Krašovec razstavlja svoje novejše slike, risbe in grafike.
ta* SLOVENSKO 'iV STALNO,
** GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
IVAN SERGEJEV1Č TURGENJEV
MESEC DNI NA KMETIH
Danes, 14. novembra, ob 16. uri; Abonma red C in G.
# * •*
Danes, 14. novembra, ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu
V1CTOR l.ANOUX
ODPIRAČ
E
ledališča
Na medicinski fakulteti v Padovi je z odliko diplomiral SERGIJ ŠTOKA
Neod:piomiranemu doktorju iz ra*a>o iskrene čestitke in mu žeiiio polno uspeha v njegovem poklicu
CGRevci
Dne 12. t.m.. je z odliko di-p’om:ra!a na vseučilišču Ca' Foscari v Benetkah
ADR IJ ANA SULČIČ
Iz srca ji čestitajo teta Lojzka ter bratranec Riccardo z družino
Razna obvestila
Uprava občina Dolina vabi na javni sestanek, ki bo v sredo. 17. novembra, ob 20. uri v občinskem gledališču »France Prešeren* v Boljuncu za obravnavo problemov krajevne skupnosti . Bol junec.
Sekcija KPI »Marij Matjašič« Barkovlje priredi jutri, 15. novem bra, ob 19. uri na sedežu pri Rumeni hiši »Praznik včlanjevanja*. Vljudno vabljeni člani in prijatelji.
Prireditve in rsporo|jl kulturnih društev 1 in organizacij
Pevski zbor Srečko Kumar Repeii-talior vabi občane, ki jim je pri srcu slovenska pesem, na sestanek, ki bo v torek. 16. novembra, ob 20.30 v domu A. Bubniča.
VERDI
Danes ob 16. uri četrta predstava opere «11 Campiello*. (red D).
ROSSETTI
Danes ob 16. uri (red prost) «L'af-fare Danton* Stanislavve Prybyzew-ske. Zadnja predstava.
Gledališka sezona 1982/83. Še jutri so na razpolago abonmaji za deset predstav s popustom za delavce. študente in upokojence Informacije pri osrednji blagajni v 1 Pasaži Protti 2. tel. 68-311. 69-406. 56-700.
CANKARJEV DOM (Ljubljana)
Srednja dvorana
Danes, 14. t.m., ob 10. uri in ob 11.30: Kekčevo dopoldne (dva filma).
Danes, 14. t.m., ob 20. uri: Pustota premiera slov. filma Jožeta Galeta.
Jutri, 15. t.m., ob 20.30: Glasbeni pozdrav iz Celovca.
Okrogla dvorana
Jutri, 15. t.m., ob 19.30: Mladi mladim — Koncert.
Sprejemna dvorana
Jutri, 15. t.m., ob 17.30: Otvoritev celovških dnevov in razstava Celovec se predstavlja.
Ma'a dvorana
Danes, 14. t.m., ob 19.30 Jerome Klapka Jerome - To»y Craven: Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo.
Jutri, 15. t.m., ob 19.30: ‘Dleter Kaufmann »Ženska brez posebfiOSti*.
Vstopnici so v pi oda n pri oiacaj-d Cankarjevega doma v Emonskem prebodu vsak dan. razen nedelje, id 9 do 14 me in od 17. do 19. ure oziroma do začetka nredstave. v soboto od 9 do 13 tire
Na beneški univerzi Ca' Foscari je dne 12. novembra z odliko diplomirala
ADRIJANA SULČIČ
Čestitajo ji svojci in družina Terčon
Razstava slik Alberta Sirka v istoimenskem domu v Križu bo danes odprta med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Vljudno vabljeni.
KD Vesna
Odbor aktivistov Osvobodilne fronte za bivši okraj Komen in Sežana prireja prihodnjo nedeljo, -1
.........................i.........................».m.......................m.............n.............'«»"......................................................
Ul. Rossetti 33. Ul. Roma 16, Zgo
Danes, NEDELJA, 14. novembra
BORISLAVA
Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob 16.36 — Dolžina dneva 9.33 - Lu-na vzide ob 5.26 in zatone‘ob 16,-.-.
Jutri. PONEDELJEK, 15. novembra
LEOPOLD
Vreme včeraj: najvišja temperatura 17 stopinj, najr.ižja 13,7, ob 18. uri 14.6 stopinje, zracm tlak 1009,4 mb pada, veter 15 km na uro jugozahodnik, vlaga 82-odstotna, nebo pooblačeno. dežja je padlo 1.2 mm, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Riccardo Re saer. Giacomo Petronio. Caterina Lala.
UMRLI SO:	94-leini Celestino
Bragagnolo, 79-letni Gustavo Gol' ni, 93-letna Francesca Gerolimich vd. Piperata. 88-letna Ernesta Laz zarotto vd. Nencini, 79-letni Fran cesco Busan, 79-letni Josip Odoni. 74-letna Rosa Viezzoli por. Gherdol. 86 letna Servola Zangrando vd. Fon da, 78-letni Giuseppe Bressan. 57 letna Luciana Derossi vd. Gašperini, 77-letna Francesca Postogna vd. Novello, 73 letna Mafalda Zau-lovich, 81 letni Antonio Surian, 69 letni Narciso Rinaldis.
Včeraj - danes
OKLICI delavec Ezio Antonio. niča Mariagrazia Pecorari, uradnik Giovanni Cernecca in točajka Vin Elio Semeraro in gospodinja Dur-cenza Satalino, delavec Roberto dica Špoljarič, učitelj Daniele Za Nami in gospodinja Rosella Antoni- vadlal in učiteljica Mira Starc, trni, točaj Mario Mosetti in frizerka | S°vski potnik Giuliana Vidach. bolničar Giorgio	tn prSajSa IvnaSt
Era. kapitan dolge plovbe Regi naldo Coppa in gospodinja Concetta Del Cielo, geometer Aldo Giovanni Toso in gospodinja Marisa Nicoletta Carnier, častnik javne varnosti Giuseppe Di Vittorio in učiteljica Marn Bruno, učitelj Edino Valcovich m psihologinja Franca Cavalien, zdravnik Franko Kokelj in arheologinja Emanuela Montagnan, finančni stražnik Giuseppe Franca in gospodinja Mariagrazia Laiso.
Cauter in strežnica Patrizia Sivini, šofer Gianni Del Piccolo in urad-
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8. Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11. Zgonik, Boljunec, Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16 00 do 20.30) Ul. Rossetti 33. Ul. Roma 16.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
nik, Boljunec. Žavlje.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228 124: Bazovica, tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001, Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina bel 100-121: Sesljan- tel. 209 197:
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8 do 20 ure, tel. 68-441.
LOTERIJA					
BARI	10	62	32	84	24
CAGLIAR)	4	40	82	32	67
FIRENCE	78	86	74	9	13
GENOVA	79	33	5	77	23
MILAN	20	78	33	89	25
NEAPELJ	72	23	22	52	80
PALERMO	10	49	59	1	77
RIM	38	83	33	77	8
TURIN	54	2	76	48	30
BENETKE	31	85	50	63	77
ENALOTTO					
112 212	1 X X			X 1 2	
V nedeljo, 21. novembra 1982, bo ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah
KONCERT ansambla GALEBI
narodnih pesmi, domače zabavne glasbe in modernih popevk.
Na koncertu bo sodeloval mlajši mladinski pevski zbor «VESEL A POMLAD*.
Vabljeni!
KD SLAVEC
priredi danes, 14. novembra, v Kulturnem domu v Ricmanjih
IV. RAZSTAVO IN POKUŠNJO DOMAČIH VIN
Poskrbljeno za jedačo in pijačo. Zvečer zabava z ansamblom POMLAD.
KVOTE:
12 - 19.201.000 lir 11 —	690.800	lir
10 -	«3.100	Ur
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
j£ki
foto kino M* kontaktne leče
UUca Buonarrotl b (prečna Ul Rossetti)
t K S T	Telefon n 29 9b
Kino
Cuppella Underground Zapito.
Arislon 16.00—22-oU «Ti ricordi di Dolly Bell?* Režija Emir Kustu-rica. 'grajo Zlatko Stimac. Slobodan Aligudič. Lilijana Blagojevič. Jugoslovanski film
Eden 15.30 «Una commedia sexy in una .Otte di mezza estate*. W. Allen. Film za • sr’ ogar.
Nazinnnle 16.30 «Ribad sete di san-gue*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00—22.15 «La ragazza di Trie-ste*. Ornella Muti in Ben Gazza-ra. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Graitaeielo 16 00—22 15 »Grand Hotel Excelsior» 4. Celentano. E. Montesano. C. Veidone. E Giorgi.
Fenice 16.30 «Sesso e volentieri*. L. Antonelli, J. Dorelli.
Mignon 16.00-22.00 «Di che seeno sei* Igrajo A. Celentano. A. Sor-di. M. Vitti P. Villaggio.
Filodrammatico 15.00 «Col!ege girls super tintom*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 15.30 «Come porti i capelli bella bionda*. Ren ito Pozzetto.
Capitol 15.3J «Missing». Jack Lem-mon.
Crislallo 16.30 «l.a rasa di Mary». Prepovedan mlarLni pod 14. letom. Jutri ob 17.30 dvorana rezervirana za «Teatro popolare La Contrada*.
Moderno 16.00 — 22.00 «Poltergeist — demoniache presenze*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 15.30 »Florence - supererotic movie*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 15.30 »Conan il bar-baro*. Barvni film za vse. Igra Sandak Bergman".
Lumiere 15.00 «Biancaneve e i sette nani*. Disneyeva risanka.
pam železn
IVI STROJI _ TEHNIČNI
zo industrijo, kmetijstvo In zo
TRST (Induif rljika cona) O O M J O, 1JJ - Tal. |7ff7t

BOŽIČNA
IN NOVOLETNA VOŠČILA
ORGANIZACIJ, TRGOVIN IN PODJETIJ ZA OBJAVO PRIMORSKEM DNEVNIKU
sprejemamo
na oglasnem lddelku. Ulica Montecchi 6 — tel. 794-672 int.
do 6. decembra 1982
Za naročila po tem datumu ne moremo jamčiti objave
GORIŠKI DNEVNIK
»<*-\ -£v‘
14. novembra 1982
Po obali bomo razprodali še Brda?
Bomo po obali, ki je v povojnem lasu, brez razlastitev in prisile malodane do zadnjega koščka prešla v tuje roke, zdaj razprodali še Brda in Kras? Primerjava je mogoče res nekoliko prisiljena, vendar precej aktualna, posebno še ko Ugotavljamo kako se množijo ponudbe finančnih in nepremičninskih družb ki tako živo zadevajo v naš, pravzaprav v sredo našega življenjskega prostora. Z grenkim občut kom recimo vzameš na znanje, da se od dobrega ducata različnih ponudb in izrednih priložnosti, ki jih ponuja neka družba na goriškem Korzu, kar tri nanašajo na območje Sleverjana. Posestvo s hišo. zazi dalna parcela, akacijev goža, morda v bližnji prihodnosti celo zazidljiv. Družbam res ni mogoče ničesar očitati, saj pač opravljajo, z večjim ali manjšim uspehom svoj mešetarski posel. Iščejo najboljše ga ponudnika, iščejo možnosti, ka ko nepremičnine čim ugodneje prodati in pri tem seveda same čim bolj zaslužiti.
Optimisti bodo rekli, da je navedeni primer le sporadičen, na Ujuč.je. Vendar se tud) naključja in sporadični primeri ponavljajo v ča sovnem zaporedju in posledice so znane: naši kraji spreminjajo narodnostno podobo. Primerov imamo dovolj, tako nh Goriškem, kakor na Tržaškem in jih prav gotovo ne bi kazalo posebej naštevati.
Ob takih ugotovitvah pa se res ni mogoče ubraniti pekočega občutka. ali res izgubljamo kot posamezniki pravi odnos do zemlje, kjer imamo naše korenine in zemljo smatramo samo še kol komercialno.
drugorazredno dobrino, ki jo, brez prevelikih premislekov prodamo ob prvi ugodni priložnosti, najboljše mu ponudniku, ki je na žalost, v večini primerov tujec
Še do nedavna smo trdili, da tak pojav ni tako izrazit v Brdih, k.jer vrednost zemlje ni bila raz vrednotena in kjer .je bilo opaziti drugačne tendence. Očitno se stvari spreminjajo tudi v Brdih. . .
Vsiljujejo se tudi pomisleki, če smo kot organizirana skupnost storili dovolj, da bi se uspešno zoperstavili takemu (zasebnemu) načinu odtujevanja naše zemlje. Najbrž, da nismo, smo pa še zmeraj v času. da nekaj storimo.
OB REKORDNI LETINI
Popravek pravilnika pridelovanja briških in posoških vin
Letošnja trgatev bo prešla v zgodovino kot rekordna. Vsaj kar zadeva količino pridelanega grozdja. Ob upoštevanju dejstva, da je bil pridelek letos veliko nad poprečnim, je deležno ravnateljstvo sklenilo, izjemoma seveda, spremeniti določila o pridelovanju briških in posoških vin z zaščitenim geografskim poreklom.
Količina pridelanega grozdja na hektar je torej letos lahke za 10 odstotkov, oziroma 20 odstotkov večja od količine, ki je določena v pravilniku o pridelovanju briških, o-ziroma posoških vin z zaščitenim geografskim poreklom. Kakor znano,
! i





Motor Expo
Riicing
vv. ; »*
I '	“

RAZSTAVA DIRKALNIH IN NAVADNIH AVTOMOBILOV
11.-15. NOVEMBER
razstavišče GORIZIA ESPOSIZIONI
zastopnik
i

Paolo Gratton
34170 GORICA - UL. AOUILEIA - TEL. 83218 - 87566
Zastopnik FORD sporoča, da |e prisoten na MOTOR EXPO PACING '82 s serijo avtomobilov FORD:
FIESTA — ESCORT — SIERRA — CAPRI — GRANADA
Ob se|mu nudi razne olajšave pri nakupu.
Nq razstavnem prostoru sl lahko ogledale tudi original avtomobila, ki so ga uporabili pri snemanju televizijske nadaljevanke o skladatelju Giuseppu Verdiju.
Veš prihodnji avtomobil: FORDI
je površina vinogradov in njih lokacija zabeležena v posebnih registrih pri trgovinski zbornici.
OB PRAZNIKU MARTINA
Domač kruh in vino v Sovodnjah in Štandrežu
Predolg je seznam vseh prireditev, ki so se, ali se še bodo zvrstile ob letošnjem Martinu. Kljub temu pa bi radi opozorili na dve prireditvi, ki po svojem značaju in pomenu izstopata iz običajnega okvira.
Tako bodo Martina danes dopoldne počastili v Sovodnjah, kjer bodo obiskovalcem ponudili domačega kruha in vina ter mogoče še drugih dobrot. Prireditev bo okrog 11. ure. po maši. Nekaj podobnega pripravljajo ob istem času na pro štoru pred cerkvijo. Podoben Martinov žegen pripravljajo ob istem času tudi v Štandrežu, na trgu pred cerkvijo.
V prostorih bivšega sedeža ustanove v Tržiču, v Manzonijevi ulici, bodo od ponedeljka, 15. t.m. dalje uvedli posebno službo merjenja krvnega pritiska. Ambulanta bo na raz-po'ago občanom vsak delavnik od 8. do 12. ire. Za novo službo je poskrbela KZE.
RAZPRAVA 0 PREMIČNI LESTVICI
Tri četrtine delavcev odobrava predlog enotne sindikalne zveze
V pokrajinskem merilu je bilo 145 skupščin - Živahna udeležba v razpravah - Za predlog 77% glasujočih, 16% proti
Vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL za Goriško ugodno ocenjuje izid nedavne razprave in glasovanja o osnutku reforme premične lestvice in cene dela, ki ga je sestavila sindikalna zveza. Razprava o teh v tem trenutku tako pomembnih vprašanjih se je odvijala povsod na zelo demokratičen način, je poudarjeno v posebnem tiskovnem poročilu. Odziv je bil, razen redkih izjem, povsod zelo velik. Na območju goriške pokrajine je bilo v prejšnjih dneh kar 145 skupščin, v razpravi, ki je bila mestoma tudi zelo polemična, pa je aktivno sodelovalo 560 delavcev in u-službencev, kar pomeni zelo velik odstotek, pomeni pa istočasno, da so delavci še kako zainteresirani za zaščito kupne moči plač.
Iz številnih razprav je mogoče potegniti osnovno ugotovitev: vedno večja je razdalja med državljani in inštitucijami. -To so poudarili tudi tisti diskutanti, ki so bili proti predlogom enotne sindikalne zveze. O-
meniti pa je treba tudi skupno u-gotovitev, je rečeno v tiskovnem poročilu, da ni mogoče govoriti o omejitvi ali znižanju cene dela, ne da bi istočasno zaščitili kategorije z najnižjimi, ali srednjevisokimi o-sebnimi dohodki, s takojšnim podpisom delovnih pogodb, še prej pa z davčnimi razbremenitvami.
Dokument enotne sindikalne zveze so z večino glasov odobrili skoraj na vseh skupščinah (izjemo predstavlja menda samo skupščina učnega osebja tržiškega šolskega o-krožja), rezultat glasovanj pa je naslednji: 77 odstotkov glasujočih je bilo za dokument, 16 odstotkov je glasovalo proti, sedem odstotkov pa je bilo belih ali neveljavnih glasov.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175, telefon 32-551.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg republike 26, telefon 72-341.
Vrsta hudih prometnih nesreč Nujbrž je bilo krivo vreme
Včerajšnji dan gotovo lahko o-značimo kot črno soboto na goriških cestah. V štirih prometnih nesrečah je bilo ranjenih kar pet oseb, od katerih ena zelo hudo. Astrologi bodo morda razlagali, da je to posledica uvrščenosti planetov (ki prinaša — kot znano — vsakovrstne nesreče in zlo), morda pa je razlog enostavneje spolzko cestišče in neprevidnost šoferjev.
Najhujša nesreča se je pripetila pri Palkišču, kjer sta okoli 8.30 na nevarnem ovinku blizu bencinske črpalke trčila tržaški fiat 128 in renault 5 z goriško registracijo. Pri nesreči je dobil šofer fiata, 28 letni Roberto Zanelli iz Trsta, Ul. S. Ni-colč 2, močan pretres možganov in zlom kolka, leve stegnenice, desne roke ter druge poškodbe, zaradi česar so v goriški bolnišnici odredili njegovo premestitev v Videm, kjer so ga zdravniki sprejeli s strogo pridržano prognozo. Več sreče je
imel šofer renaulta, 24-letni Aldo Pi-scopo iz Ul. Garzarolli 161, ki bo žaradi ran po obrazu in na desnem kolenu ostal na zdravljenju 10 dni.
Vedno na državni cesti proti Trstu, tokrat v bližini letališča, se je o-koli 6.30 ponesrečil 25-letni Cristiano Pasquali iz Gorice, Korzo Italia 255. Vračal se je domov, ko je, verjetno zaradi spanca, izgubil nadzorstvo nad mercedesom in se silovito zaletel v drevo. Zlomil si je nos in dobil pretres možganov ter rane po celem telesu. Zdravil se bo tri tedne.
V trčenju med avtomobilom in dostavnim vozilom ape v Foljanu je bil lažje ranjen 74 letni domačin Angelo Nuzzi. Prepeljali so ga v trži-ško bolnišnico, kjer so ga zdravniki pridržali na 10 dnevnem zdravljenju zaradi ran po obrazu in udarca v desno koleno.
Okoli poldne sta v Ločniku trčila renault 5, ki ga je upravljal 21-letni
GLASBENA MATICA		Za 110.000 lir z vlakom lz No-
ZSKD - ZSKP		ve Gorice v Bohinjsko Bistrico
GORICA		
Kulturni dom, 18. novembra,		NOVOLETNI VIKEND
ob 20.30		NA KOBLI
KOMORNI ORKESTER		V ceni: prevoz z vlakom, pol-
IZ GORICE		ni 3-dnevni penzion, silvestr-
		ska večerja, smučarska karta
s solistoma		
URDAN - klari: et		TURISTIČNA AGENCIJA
MARCOSSI - flavta		G O T O U R
Koncert je v okviru abonmaj-		Gorica — Korzo Italia 205
ske glasbene sezone.		Tel. 33-019
		
SMReKK
MLADINSKI KROŽEK GORICA
FAKTOR M
VABIJO NA KONCERT SLOVENSKEGA KANTAVTORJA
ANDREJA ŠIFRERJA
v Kulturnem domu v Gorici, v petek, 19. novembra, ob 20.30.
Lorenzo Battistuta, in vespa na kateri se je peljal 24-letni Sergio Fior iz Krmina. Pri nesreči si je Fior laže poškodoval desno nogo. Okreval bo v petih dneh.
Umrl je Franc Paoletti
Pri Bertulinovih v Petovljah so izgubili gospodarja. Po daljši bolezni je včeraj zjutraj v krminski bolnišnici Umrl 52-letni Franc Paoletti, ki so ga številni prijatelji in znanci bolj poznali pod domačim imenom Bertulin.
Pokopali ga bodo jutri, ob 15. uri na pokopališču v Zdravščinah. Pogrebni sprevod bo iz bolnišnice v Iirminu prispel naravnost v cerkev v Zdravščinah. Hudo prizadetim svojcem naše iskreno sožalje.
RAZPOKA JE SEDAJ ŠIROKA ŽE TRIDESET METROV
Podgorci so sedaj brez jezera
Z odtokom vodo iz umetnega jezera so se pokazali skrpucani temelji mosta * Razlog za zaskrbljenost varstvenikov narave - Je v nevarnosti tudi trdnost mostu?
Bilo je 19. oktobra 1961. leta, ko je narasla in pobesnela Soča, kakršne do takrat niso pomnili najstarejši Goričani, spravila na kolena krhki most, ki .je po najkrajši poti Podgoro povezoval z Gorico.
V Primorskem dnevniku smo pa dec osrednjega nosilca prikazali v fotoreportažnem zapisu. Potrebnih je bilo precej let, da so most popravili in ga izročili namenu.
Toda vdor enega dela jezu tik pod mostom pred nekaj tedni je spet spodbudil govorice, da sprememba vodnega režima v tistem delu struge utegne ogroziti temelje tega mostu.
Kaj se namreč dogaja pod »pas serello*?
Na tistem odseku Soče sta dva jeza. Zgornji usmerja vodo v hidroelektrarno v Stražicah, spodnji pa je včasih služil podgorski tekstilni tovarni. Od tehničnega urada je namreč prejela dovoljenje za gradnjo tega objekta in je torej njena last. Pred nekaj tedni je v tem jezu, na levem bregu, nastal manjši vdor, skozi katerega je voda, ki se je zadrževala za jezom, odtekla. Ob zadnjern večjem nalivu pa .je odnesla še en del jeza, tako da se je vrzel v jezu že povečala na trideset m. Sedaj je tako široka, da skozi njo odteka tudi narasla reka. Lahko pričakujemo, da bo ob naslednjem deževju spet odnesla en del jeza.
Najhujše pri vsem tem pa je to, da so se pokazali oporni stebri mosta, ki so jih popravili po okvari leta 1961. Ti stebri so sedaj vse prej kot prijetni za oko. Dokler so bili potopljeni in so iz vode moleli samo zgornji deli stebrov, ie bilo vse lepo in prav, sedaj pa, ko so se pokazali še tisti skrpu časti podstavki, ki jih je poprej skrivala voda, je izgubil most po estetski plati. Morda pa tudi na trdnosti.
Odkar se Soča pod mostom s precejšnjo brzino odteka proti loč-.niškem mostu, se je posebno na desnem bregu struga dokaj poglo bila. Voda je namreč odnesla prod posebno na tistem mestu, k.jer je tok najmočnejši. Lahko pričakujemo. da ga bo še odnesla Zagotav ljajo nam, da ni nevarnosti, da bi
AVTOMOBILSKI SEJEM SAMO ŠE DANES IN JUTRI
Še danes in jutri bo na gospodarskem razstavišču ESPOMEGO odprt avtomobilski in motorski sejem Motor expč racing. V treh paviljonih razstavišča in deloma tudi na odprtem si je moč ogledati po malo od vsega s področja dvo- in štirikolesnih tekmovalnih in netekmovalnih vozil. Tako si ljubitelji starih avtomobilov lahko ogledajo znameniti Fordov model «T». t.j. prvi avto v serijski proizvodnji, ali pa avto, ki so ga uporabili pri snemanju televizijske nadaljevanke o Verdiju. Nekaj zanimivosti je tudi za ljubitelje motarskih športov, saj so na ogled nekateri avtomobili formule 1, pa še tekmovalni avtomobili za rally. cross. motorji in tekmovalni motorni čolni.
V ostalem je Motor expč racing le večja izložba, kjer si človek lahko ogleda razne modele italijanskih in nekaterih tujih avtomobilskih znamk. Prisotne so tudi trgovine in podjetja, ki prikazujejo nadomestne dele in drugo opremo za avtomobile.
Med obrobnimi prireditvami naj
omenimo včerajšnje tekmovanje »tri-al indoor*, na katerem je prišla do izraza spretnost motoristov na zelo. težavni umetni progi, in vsakodnevne nastope avtomobilskih akrobatov.
f Čestitke
Novopečenemu doktorju VIKTORJU FRANDOLIČU iskreno čestitajo kolegi na Kmečki banki.
Ko je skozi razpoko v jezu odtekla voda umetnega jezera, so se pod mostom v Podgori pokazali prod in stebri mosta, ki so zaradi popravil za oko kaj neprijetni. Dokler so bili pod vodo, je bilo vse
lepo in prav
voda spodnesla opornike, ker so jih drugič, med popravi ianjem. vkopali dovolj globoko. Nekateri nosilci, ki imajo premer en meter (gre za železni ovoj napolnjen z betonom) so celo do 15 metrov globoko v zemlji in stojijo prav na skali. Verjamemo tehnikom, da Soča ne bo nikoli skopala na tistem mestu tako globoke struge, da bi ogrozila trdnost in stabilnost no silcev, vendar tako, kot je sedaj, tudi ne more ostati.
Vsak most ima svojo značilnost, svojo arhitekturo. Most je simbol, .je mojstrovina in celo lahko umetnina, zato lahko pričakujemo, da se bodo varstveniki narave, ko bodo videli, kakšen je ta most v svojih temeljih zganili in dvignili prah. še čudno, da ga niso. Zahtevali bodo obnovitev poprejšnjega stanja. In bodo imeli prav.
Toda kdo je pristojen, da to rešuje. Jez je zasebna last oodgor ske tekstilne tovarne, o kateri ve mo, da ji je zaradi krize, prav malo mar, kaj se godi z njim Torej je zanj odgovoren tehnični urad? Občina? Dežela? Pri tolikšnih uradih, upajmo, da bodo poiskali pravega, tistega, ki bo poskrbel za popravilo jezu in za obnovo poprejšnjega stanja. Takšen postopek bi bil najcenejši in tudi na jbolj učin kovit. Pri vsem tem je najbolj važ-
Ali ste kdaj pomislili, kaj
vam lahko nudi vaša banka?
%
Operacije v leasingu
Z leasingom lahko takoj razpolagate z vsakovrstno delovno opremo, ne da bi |o tako| in v celoti plačali.
Posebne ugodnosti pri teh operacijah imajo obrtniki, ki lahko zaprosijo za deželni prispevek in tako bistveno znižajo stroške.
Vse to vam lahko nudi naša banka in ostale članice konzorcija ljudskih bank F-JK v sodelovanju z družbo Italease.
yp Banca Agricola Gorizia 1 Kmečka banka Gorica
Gorica - Korzo Verdi 51, tel. 84206/07 vam ne nudi samo denarja
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE v Gorici
prireja v sebete, 20. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 21. novembra, ob 16. uri v Katoliškem domu
CECILIJ ANKO 1982
NASI OPILI BODO ZBORI IZ ZAMEJSTVA IN SLOVENIJE.
POLKAM
Goriški komorni orkester za uvod v glasbeno sezono
S petkovim koncertom Goriškega komornega orkestra se pričenja letošnja abonmajska glasbena sezona, v priredbi Glasbene matice, Zveze slovenskih kulturnih društev in Zveze slovenske katoliške prosvete.
V sezoni, ki bo trajala do konca aprila, se bo zvrstilo šest koncertov priznanih glasbenih ansamblov, zborov in solistov, v glavnem iz matične domovine. Trije koncerti bodo v Kulturnem domu, dvakrat bodo gost je nastopili v Katoliškem domu, en krat pa v dvorani palače Attems.
Poleg abonmajskih koncertov bn do prireditelji, tako kakor že lani in prejšnja leta, poskrbeli po vsej verjetnosti še za nekaj izvenabon
majskih nastopov. In že ko je govor o abonmajih, naj bralce, ki se še niso pozanimali za nakup abonmajskih vstopnic opozorimo, da se abonmaji vpisujejo v pisarni Glasbene matice v Ulici della Croce 3, ob delavnikih (razen sobote) od 17. do 19. ure. Redni abonma velja 16 tisoč lir, mladinski, oziroma študentski pa samo 11 tisoč lir.
auMiu OZVOČIM IA (HNltMI IIRVII
TRŽIČ - tel. 0481 Ulica IX. giugno,
73245
86/1
BOLTERIARREDAMENTI
OPREMA ZA 00M • URAD TRGOVINO SKUPNOSi ZASTEKLITVE IN PREMIČNE STENE 12 ALUMINIJA
Ulica Trieste • nasproti letališča v Gorici Telet 0481/83873
MLADINSKI KROŽEK GORICA priredi od 24. do 29. decembra
ZIMOVANJE NA KOBLI
Cena 110 tisoč lir, V ceni je vključenih pet polnih penzionov, smučarska karta, prevoz z vlakom iz Nove Gorice. Rok za rezervacijo zapade 30. novembra. Za pojasnila je na voljo urad Mladinskega krožka v Ulici della Croce 3 (tel. 84495) vsak torek in petek popoldne Pojasnila dobijo interesenti tudi pri članih odbora MK.
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem sporoča članom, da bo njim namenjena telovadba enkiat tedensko od 15. do 16. ure v telovadnici Kulturnega doma. Telovadbo bo vadila usposobljena terapevtka. Začetek bo objavljen v Primorskem dnevniku. Vpisovanje bo v četrtek in v petek, 19. t.m., od 10. do 12. ure v prostorih v Ul. Malta 2.
KD »Briški griču vabi člane in prijatelje na MARTINOVANJI1, ki bo 20. novembra ob 20.30 na Bukovju z bogatim kulturnim sooredom, skupno večerjo in plesom. Sodelovali bodo Trio Jurček iz Škofje Loke, vokalni kvartet Zvonček in oktet Jelovic?. Vpisujeta Silvan Pittoli in Alojz Juretič.
Koncerti
V okviru nedeljskih glasbenih ma tinej bo danes ob 11. uri v avdito riju nastopil komorni sekstet glasbil Poulenc iz Parme.
Prispevki
Za poimenovanje osnovne šole v Rupi po pisatelju Ivanu Preglju so darovali: Bogdan Šuligoj 20.000 lir, Ivan Petejan 20.000, Mirjam Kovic 20.000, Savina Kovic 20.000, Dorica Pavletič 20.000, )skar Pavletič 20 tisoč, NN 50.000. Bruna Koncut 20 tisoč, Adrijana Petejan 20.000, Vida Cijan 20.000 in Dijaški dom »S. Gregorčič* 100.000 lir.
Namesto cvetja na grob Celestina Terpina, darujejo družine Rudija Koršiča, Romana Koršiča, Antona Koršiča in Noemi Koršič Sirk 80.000 lir za KD Briški grič.
60-letniki iz sovodenjske občine, ki so se pred kratkim zbrali na družabnosti, so v sklad za zgraditev Kulturnega doma na Vrhu da rovali 30.000 lir.
no, kdo bo dobavil denar. Najbrž je dežela za to pravi naslov.
Prej ko se bodo odločili za popravilo, manj bo veljalo, čas pa .je pri reševanju tega vprašani? najhujši in neizprosen sovražnik. Že ob prihodnjem deževju bo narasla Soča odtrgala še en kos mza...
SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE
priredi jutri, 15. t.m., ob 20.30 v predavalnici v Ulici della Croce 3 predavanje o
DAVČNEM ODPUSTU
(Condono fiscale)
Vabljeni člani in drugi podjetniki.
Kino
(i urica
CORSO 15.30-22.00 »Grease 2». Mi-chele Pheiffer.
VERDI 15.30—22.00 «Porkys». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 16.00-22.00 »Grand hotel Excelsior». A. Celentano in E. Giorgi. Barvni film.
Tržič
EXCELSIOR 14.00 - 22.00 »Arancia meccanica*.
PRINCIPE 14.00-22.00 «Firefox la volpe di fuoco*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 10.00 «Robin Hood*. Ameriški film. 16.00-18.00—20.0. »Velika i-gra*. Ameriški film.
SVOBODA 16.00 »Robin Hood*. A-meriški film. 18.00—20.00 «Moram vprašati mamo*, švedski film.
DESKLE 17.00 «Tom v skok, Jerry v jok*. Ameriška risanka. 19.30 »Moonraker — operacija vesolje*. Ameriški film.
Včeraj-danes
Iz goričkega matičnega urada
RODiLl SO SE: Marilena Valente, Pablito Piras, Valentina Sussi, Ma-nuel del Bianco, Valentina Bassa-ni, Silvia Lombardo, Caterina Ales-sio.
UMRLI SO: 93-letni Vittorio Pez-zetta, 81 letna Anna Martinuzzi, 75-letni Marino Seculin, 17-letni Marino Loddo, 15-letna Roberta Tomma-sini, 61-letni Leonello Amprimo, 93-letna Annina Stranskj, 93-letna Fran-cesca Francovich vd. Fornasar, 67-letni Simon Bezzon, 84-letna Virginia Sfiligoj 70-letna Frančiška Črv.
OKLICI: Antonio Varone in Ales-sandra Sarantiero, Gerardo Verona in Nadia Zanoni.
POROKE: Sergio Bogo in Liliana Sernagiotto.
Prosvetno društvo Kras Dol - Poljane izreka iskreno sožalje Mirku in svojcem ob izgubi drage mame Marije Boneta vd. Vižintin.
Zapustila nas je naša draga teta
Pogreb bo jutri, bolnišnice v Gorici,
MARIJA FIEGL
v ponedeljek, 15. t.m., ob na pokopališče v Pevmi.
12.30 iz glavne
Žalostno vest sporoča družina Brešan
Pevma, 14. novembra 1982


•;* ITT*
fT¥??Wp7??
"*$ v' v “ .	^	;

V kakšne smeri lahko še gre dejavnost kulturnih društev?
če bi starejšega Openca vprašali, kje je Ul. Assenzio, bi verjetno imel precejšnje težave, preden bi vas pravilno napotil. Lažje bi mu bilo, če bi ga vprašal po Jerjevici. Prav tako bi se verjetno ne znašel ob ulicah s tprist-nimi» rastlinskimi imeni, kot so Salici, Tigli, Biancospino, Cardi itd. Manj miselnega napora bi ga stala imena Trčeve njive, Zavod, Ležna, Sekvica itd. Zato pa bi z isto verjetnostjo Openc iz mlajšega rodu široko izbulil oči ob teh imenih, za večino katerih morda svoj živ dan še ni slišal. In vendar se Ul. Assenzio istoveti na nek način z Jerjevico, Ul. dei Salici s Trčevimi njivami. Ul. dei Tigli z Zavodi in tako naprej, le da so prva imena vklesana s kričečimi črkami v marmornate plošče, zapisana v uradnih registrih, deplianih in telefonskih imenikih in izgovorjena stokrat na dan, medtem ko živijo druga le še v spominih redkih in v kaki zaprašeni zemljiški knjigi.
Ali bi temu lahko bilo drugače? Mi ne bomo dajali odgovorov.
vsakdo lahko odgovori zase. Dejstvo pa je, da se tudi v tem preprostem primeru kažejo učinki raznarodovalne politike, o'kateri toliko govorimo, ne da bi jo vsakokrat točneje opredelili po njenih vzrokih - učinkih, tako da se - večkrat sprevrže v čisto navadno obrabljeno frazo, ob kateri si ne znamo in si tudi ne moremo praktično pomagati. Svojo današnjo narodno in kulturno zavest črpamo v prvi vrsti iz zakladnice naše narodne in kulturne preteklosti. Če želimo s to zavestjo polemizirati današnji obstoj in prizadevanja za prihodnost, potem moramo tudi uveljavljati spoznanja, da je vse iz naše kulturne zakladnice (tudi manjše dragocenosti, kot so lahko ledinska imena), kar gre v pozabo, huda izguba.
Primer Opčin smo navedli zato, ker je morda najbolj zgovoren. Nekdaj pristna slovenska vas, je postala že mesto in zadobila vse tiste značilnosti, ki označujejo mesto Trst samo. Če odštejemo nekaj slovenskih napisov na nekaterih javnih lokalih, ima vse o-stalo tipično podobo italijanskega mesta, če pa gremo s spominom za dobro desetletje nazaj, bomo
odkrili, da so se tedaj vse naše ku’turne in tudi politične organizacije krepko potrudile, da bi vrnile Opčinam, kakor tudi drugim slovenskim vasem in predmestjem, vsaj del zgodovinskih značilnosti. Iz spomina starejših vaščanov so potegnili pristna ledinska imena, iz naše kulturne preteklosti pa imena najzaslužnejših književnikov, znanstvenikov in borcev za svobodo, da bi po njih poimenovali nekatere trge in ulice. Po tem navdušujočem preblisku so se politične razmere v Trstu bistveno poslabšale na škodo naše narodnostne skupnosti in vsa tedanja upanja so propadla. Kar pa je najhuje, so šla tudi v pozabo. V vseh teh letih ni bilo več nobene vidnejše akcije, ki bi spet na steza j odprla vprašanje in pritisnila na pristojne občinske oblasti, da bi realizirale vsaj manjši del takratnega programa poimenovanja ulic in trgov. Cecovini danes pravi v občinskem svetu, da sta bili poimenovani dve ulici v Bazovici, ven-_ dar to ne drži, kajti ti dve po imenovanji sodita dlje v preteklost, bili sta kvečjemu predhodnici tistih prizadevanj, upov in obljub, ki jih je takratni demokrist anski odbornik Ceschia delil s polnimi ro' ami po slovenskih vaseh.
Če si danes zastavljamo vprašanje poimenovanj, si ga zastavljamo predvsem zato, ker ne vidimo v današnji sicer bogati dejavnosti kulturnih društev t* v njihovih
programih najmanjšega sledu volje in odločnosti, da bi pred desetimi leti tako vroče zastavljene zahteve ponovno oživeli, jim dodali še novo vsebino in obliko ter jih s pomočjo političnih predstavnikov v izvoljenih svetih izterjali. Takratne predloge bi bilo treba potegniti iz predalov in jih izpopolniti ter nato stopiti do predstavnikov rajonskih svetov, ki imajo vse pristojnosti, da pritisnejo na občino. Da bi, denimo. Ul. Assenzio postala Jerjevičja ulica, ali da bi Ul. Monrupino postala Drevored 71 talcev, se je treba pač nekoliko potruditi. Prav tako, ali še več, pa se je treba potrudili, da bi tudi v mestu samem imeli na toponomastičnem področju kakšno znamenje prisotnosti naše narodnostne skupnosti. Cankar in Prešeren sta ostala samo kandidata, ki sta jih v odločitvah sedanjih občinskih upraviteljev prehitela že številna imena Julijcev in bolj ali manj znanih tržaških italijanskih framazonov.
Slovenski klub je v novi sezoni že razpredel pestro in kakovostno dejavnost. Gost zadnjega torkovega večera je bil umetnostni zgodovinar Peter Krečič (na sliki), ki je govoril o znameniti likovni šoli Bauhaus in o vplivih nemškega konstruktivizma v svetu in tudi na Slovenskem. Kot vemo, je bil eden od učencev
te šole tudi zamejski umetnik Avgust Černigoj
■ftatHHiiiiiniiiitiiiiiiiniHiiutiiiunufminiamiiiiiaiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiitMiiuiiiiiHiiiuiiiiMiifiniiiiiHiiiiiimmiiiuiiiHiiNiiNiiiimiitMiiiimtimHmimHiiiiMniiiHtmmuifiiiiiiiHiaiiiuiKiiim
ODLAŠANJE Z ZAŠČITNIM ZAKONOM NE BO UPOGNILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Novo pojmovanje kulturne dejavnosti v Benečiji
Kako opisati trenutno ozračje v Benečiji? Rekli bi, da vlada v vseh slovenskih organizacijah zaskrbljenost. Bodo v parlamentu sprejeli globalni zaščitni zakon za Slovence? Nas bodo ločevali od Slovencev goriške in tržaške pokrajine? V kakšni meri bo Krščanska demokracija odstopila od naših zahtev? Zaskrbljenost se izraža v vrsti sestankov, na katerih se Beneški Slovenci pripravljamo na avdicije, ki jih je napovedala v naši deželi senatna komisija za ustavna vprašanja. Vsi naši napori gredo v to smer. V tem trenutku je zato delovanje naših dru-
štev potisnjeno nekoliko v ozadje, nadaljuje se skoraj stihijsko. Toda nenehno dokazovanje o lastni eksistenci, o lastni narodni pripadnosti, ki se vleče že leta in leta, nas ne sme utrujati in načenjati naših moči.
Vendar so zatišje, upadanje javnih prireditev, občutek nemoči le navidezni in predstavljajo na vsak način le delček današnje beneške stvarnosti. V resnici se dogaja nekaj zelo pomembnega zlasti v kulturnem življenju, kjer se pripravljamo na tisti kvalitetni skok, s katerim ne gre več odložiti. Mladi, ki so sprožili celo vrsto
Kaj nam pripravljajo
Danes, 14. — Pevska zbora SKD Igo Gruden iz Nabrežine gostujeta v Slovenj Gradcu
Na Opčinah bo ob 16.30 nastopil moški zbor Valentin Vodnik iz Doline, ki bo izvajal vinski koncert.
Od jutri do srede bodo konjiževniki Tone Pavček, Kristina Brenkova in Miroslav Košuta obiskali osnovne šole na Goriškem in slovenske otroke v Benečiji.
Jutri, 15. — V Društvu slovenskih izobražencev predava Jože Pirjevec o razdobju zaveznike vojaške uprave v Trstu.
Torek, 16. — V Slovenskem klubu bo Aleksander Skaza govoril o ustvarjalnosti zamejskega pisatelja Alojza Rebule.
Petek, 19. — V Ljudskem domu v Trebčah bodo v priredbi KD Primorec odprli razstavo slik Franka Vecchieta, obenem bodo tudi predstavili javnosti pesniško zbirko Marija Čuka »Suho cvetje*. V domu F. Prešeren v Boljnucu bo nastopila kabaret skupina. Sobota, 20. — KD Ivan Grbec prireja v prenovljenih prostorih v Škednju kulturno prireditev.
Otroški folklorni skupini SKD Tabor in KD Rdeča zvezda bosta gostovali v Ptuju.
Foto Trst '80 nagrajevanje prvega dia natečaja V dneh, 22., 23., 24. — Književniki Franček Rudolf. Ivanka Hergold in Vinko Modendorfer bodo obiskali slovenske višje srednje šole v Trstu in v Gorici. V torek (23. 11.) bo v Slovenskem klubu v Trstu razgovor z istimi književniki.
Petek, 26. — Kulturna društva vzhodnega Krasa (Primorec, Slo van in Lipa) prirejajo srečanje o koroški problematiki. Na priredb, ki je posvečena Dnevu republike, bo govoril zgodovinar Janko Malle. Srečanje bo v Trebčah, dan kasneje pa v Bazovici.	...
Beneška folklorna skupina nastopa v Postojni na akademiji ob Dnemu republike.
Sobota, 27. — Dekliški zbor SKD I. Gruden nastopa na podobni proslavi v portoroškem Avditoriju
Moški zbor V. Vodnik iz Doline poje na koncertu ob obletnici smrti tržaškega skladatelja Antonia Mersberga v Avditoriju. Nedelja, 28. — Revija cerkvenih pevskih zborov v Trstu Ponedeljek. 29. — V Društvu slovenskih izobražencev predavanje časnikarja Draga K nenčiča o Antonu Mahniču in ločitvi duhov na Slovenskem.
Torek, 3». — Naško Križnar predvajal filme v Slovenskem klubu.
vprašanj glede naše kulturne dejavnosti, se namreč zavedajo, da je dozorel čas za novo pojmovanje kulture tudi v Beneški Sloveniji. Zavedajo se pomembnosti ohranjanja tradicij in navad, v eni besedi folklore, ljudske kulture. Toda vračanje v preteklost, k kmečkemu načinu življenja je bilo prepogosto nostalgično, osnovano na napačnem prepričanju, da so tisti bili czlati časi* naše zgodovine.
Mladi Benečani, ki se morajo soočati s celo vrsto problemov in protislovij, tipičnih za sodobno stvarnost, kot so na primer vprašanje zaposlovanja, stanovanj, mamil in podobno, se ne morejo prepoznati v tej sliki Benečije, ki jim je v veliki meri tuja. Iščejo povezavo z ohranjanjem starega in iskanjem novega. Istočasno pa zahtevajo tudi višjo raven kulturnega življenja. Čeprav živimo v času, ko je v naši državi in tudi v Benečiji močno prisotna težnja po zapiranju v zasebnost, se angažiranost mladih in njihova pripravljenost na sodelovanje kaže vsakokrat, ko gre za konkretne pobude, ki so tudi vsebinsko bogate.
V teku so dela za pripravo razstave knjige v Benečiji in o Benečiji. Pripravlja jo skupina mladih, ki ima že nekaj izkušenj na tem področju in ki si je razdelila delo glede na strokovno podkovanost posameznikov. Namen razstave je podati sistematični pregled del umetnikov in raziskovalcev, ki so delovali v Nadiških dolinah v zadnjih 60 letih. V veliki meri gre za dela, ki so znana le v ožjih krogih in ki bodo ovrednotena na podlagi znanstvene metodologije. Pobuda hoče biti tudi obtožnica proti italijanskim oblastem in javnim ustanovam, ki so do sedaj zanemarile Benečijo iz vseh vidikov in stalno podcenjevale njeno kulturno dediščino in današnjo ustvarjalnost. Velja poudariti. da gre pri tej pobudi za sodelovanje s Furlani in za seznanjanje širšega kroga ljudi s kulturo tako furlanske kot bene-čanske skupnosti.
Druga izredno zanimiva pobuda, ki je doživela velik uspeh, saj se je lepo število mladih odzvalo vabilu Beneškega gledališča, je gledališki seminar, ki se je pred
kratkim zaključil v Spodnjem Tarbju. Vodili so ga mladi režiserji Boris Kobal, Dario Frandolič in Sergej Verč. Ni pretirano govoriti o pravem navdušenju, saj se je seminarja udeležilo približno 15 mladih, med katerimi so bili i tudi nekateri, ki so se prvič približali Beneškemu gledališču. Skupina je delala na Delakovi dramatizaciji Cankarjeve povesti »Jernejeva pravica* in vsak «igralec» je za svoji vlogo predelal tekst iz slovenščine v narečje. Zanimanje vseh je pritegnil nov pristop do gledališke dejavnosti, saj so bile vključene v program seminarja tudi vaje za sprostitveno tehniko, spoznavanje dinamike telesnih gibov ter seznanjanje z vprašanjem prostora. Poudarek je bil tudi na doživljaju in na doživljajskem procesu pri formiranju vloge. Kljub temu, da je seminar trajal le tri vikende, je pokazal, kakšne možnosti ima vsak igralec, v kakšno smer se lahko izpopolnjuje in hkrati, da je mogoče delovati, seveda s pomočjo strokovnjakov, na drugačen način in se izogniti najbolj grobemu diletantizmu. Seminar se je zaključil z željo udeležencev in vodij, da ta se delo nadaljevalo in da bi seminar spet priredili. Upajmo, da niso bile prazne besede, pač pa resna obljuba.
JOLE NAMOR
• V galeriji Tržaške knjigarne je na ogled razstava del Metke Krašovec.
Tudi letos v Trstu
«Pesem v prijateljstvu*
Zveza slovenskih kulturnih društev prireja v soboto, 18. decembra v tržaškem Kulturnem domu tretjo izvedbo zborovske revije c Pesem v prijateljstvu*. Prireditev, ki je v prejšnjih letih doživela spodbudne uspehe, ima namen zbližati pevske skupine iz zamejstva, dežele Furlanije - Julijske krajine in Slovenije. Na koncertu v Trstu bodo letos peli moški zbor »Igo Gruden* iz Nabrežine, mešani zbor »Vok Julia* iz Ronk, mešani zbor »France Prešeren* iz Celja ter moški zbor »Val Rosandra* is Trsta.
- —
- • ...


L___________POGOVORI Z NAŠIMI KULTURNIMI DELAVCI____
M. Padovan: Sprejeti je treba idejo skupnega dela
Društva se pri vsakodnevnem delu soočajo tudi s problemi, ki niso neposredno vezani na kulturno politiko, na umetniške dosežke in podobno, ampak zadevajo okolje, v katerem vsaka organizacija živi in se razvija. Pri nas se večkrat na to pozablja ali pa se zanemarja ambientalne in druge okoliščine, ki označujejo posamezne vaške skupnosti, predmestja in tudi samo mesto. Sodb «to dru štvo je aktivno* ali pa ^odborniki tistega društva spijo* ne utemeljimo vedno z vzroki, ki so privedli k takemu stanju in s tem prispevamo k površnemu poznavanju našega prosvetnega življenja in njegovih perečih problemov.
Trebče so precej majhna vas v
osrčju vzhodnokraške planote, ki pa že nekaj let po zaslugi KD Primorec producirajo dinamično kulturno življenje. Vsakdanje delo odbornikov društva pa ne poteka brez težav, prav zaradi specifičnosti tistega «ambientalnega dejavnika* o katerem smo govorili v uvodu. Gre za faktor «majhno-sti*. ki vpliva na razvoj kulturnega dogajanja v marsikateri vaški skupnosti. O tem in še o marsičem drugem smo se pogovarjali s tajnico KD Primorec Mileno Padovan.
(Trebče so majhna vas, ki pa za svoje razmere izpričujejo precej bogato družbeno življenje,* nam je uvodoma povedala Milena «ki pride do izraza v našem društvu, v športu, v godbeni dejavnosti in še kje drugje. Ambient, ki nas obdaja, (pri tem mislim na število prebivalcev) pa je omejen. Dogaja se tako, da prav zaradi pomanjkanja ljudi, ne samo usposobljenih kadrov, ne moremo stvarno izpeljati idej in pobud, ki smo si jih zamislili. Okrog organizacij je angažiranih dosti domačinov in rekla bi, da skoraj ni Trebenca, ki ne bi aktivno m pasivno spremljal društveno življenje. Pomislite kako pomanikanje sodelavcev vpliva na ohranitev
Pevski zbor Srečko Kumar-Repcntabor vabi občane, ki jim je pri srcu slovenska pesem, na sestanek, ki bo v torek, 16. novembra ob 20.30 v domu Albina Bubniča v Repnu.
tradicionalnih panog, da ne govorimo o nekih višjih oblikah delovanja, o kvaliteti torej.*
«Ob takih ugotovitvah se z vso težo spet postavlja vprašanje sodelovanja med kulturnimi društvi vzhodnega Krasa* je nadaljevala tajnice KD Primorec, «ki ga je treba danes nujno poglobiti. Mnenja sem, da so Trebče, Padriče, Gropada in Bazovica, prebolele tako imenovani kompleks kampani-lizma sedaj pa morajo še jasneje sprejeti idejo skupinskega dela. V nasprotnem primeru bo namreč za vse težko nadaljevati svoje poslanstvo in ostati zvest svojim načrtom. V teh borih sedmih kilometrih bi lahko tri društva (Lipa, Slovan in Primorec) prevzela nase tri množične kulturne dejavnosti, med katere morata imeti svoje mesto zborovsko petje in gledališka dejavnost. To vsekakor ne bo lahko, kot tudi ni lahko prepričati ljudi, da v bistvu delamo vsi za eno in isto stvar, je pa to pot, ki jo bomo morali prej ali slej načeti.*
«Kar zadeva Trebče, pa je treba nekaj misli posvetiti tudi prostorom, kjer društvo deluje. V mislih imam Ljudski dom, ki ni last vaške skupnosti ali pa te ali one organizacije. Je občinska last, torej ni naš in mi si ne upamo trositi denarja za njegovo popravilo oziroma za njegovo preureditev. Ti prostori pa so skrajno neprijetni, zlasti za uresničitev nekaterih novih oblik delovanja, ki zahtevajo določeno okolje. Glede bodočih programov KD Primorec pa smo postavili med naše prve
obveznosti utrditev sodelovanja s šolsko stvarnostjo in z mladimi nasploh. Sodelovanje z osnovno šolo (Pinko Tomažič* in z otroškim vrtcem poteka še kar dobro, želeli pa bi poglobiti stike in sodelovanje tudi s srednješolci, ki kot znano obiskujejo opensko šolo. Prav ta starostna doba je bila po mojem deležna doslej premalo
pažnje s strani društve, medtem ko so osnovnošolski otroci danes vezani na društvo. Jasno je, da je treba začeti prav pri njih, prizadevno delo pa se bo gotovo o-brestovalo v poznejših letih. Delo s šolskimi otroci pa zelo dobro vpliva tudi na celoten odnos otrokove družine na dejavnost društva*.
V Rojana je deloval tudi ansambel (Tržaška tamburica*. Na sliki ansambel med nastopom na občnem zboru Slovenske prosvetne zveze v Trstu 9. novembra 1958. Vodil ga je domači učitelji Gerdol
IZ ZGODOVINE NAŠIH DRUŠTEV
Bogata kulturna dediščina rojanskih društev
Leta 1867 je stopil v veljavo avstrijski zakon o pravici združevanja. Zakon je predvideval olajšave za ustanavljanje društev in organizacij. Rojančani so tako že junija 1868 izvolili upravni odbor Kmečke čita'nice. 12. julija 1868 je bila slovesna otvoritev Kmečke čitalnice v Rojanu, ki je bila prva na Tržaškem. Čitalnica je kmalu portala zbirališče Slovencev iz predmestja. Prirejali so veselice, enodejanke ter (besede*. O veliki aktivnosti čitalni-čarjev nam priča podatek, da je Čitalnica samo v sezoni 1875/76 imela 23 prireditev. Poleg knjižnice, ki je imela veliko obiskovalec, je bil zelo prijubVen dramski odsek. Le-ta je leta 1876 naštudiral dve igri, s katerima je gostoval po bližnjih krajih in sicer: «V Ljubljano jo dajmo* in «Mlinar in njegova hči*. Kljub živahnemu delovanju je po 13 letih obstoja prišlo do krize, ker je veliko članov prešlo k Delavskemu podpornemu društvu. Vendar prosvetno življenje ni zamrlo. Na presto lonaslednikov rojstni dan leta 1885 so priredili v Trstu slavnost, na Izateri je nastopal tudi rojanski pevski zbor.
Leta 1889 so zavedni rojančani ustanovili novo prosvetno društvo. Kot nam poroča Edinost, je bil 8. septembra 1889 ustavni občni zbor Pevskega društva Zarja. Januarja 1890 je bUa v gledališču Penice v Trstu veselica, na kateri je poleg društev Velesila in Adrija nastopal zbor Zarje. Društvo je imelo zelo razgibano dejavnost, ki je prekašala delovanje zamrle Čitalnice. Po'eg koncertov svojega zbora je društvo prirejalo veselice, plesne večere, miklavževanja itd. 14. februarja 1897 ie imelo društvo premiero igre (Mutec*, ki je doživela velik uspeh. Prireditve so bUe v prostorih društvene gostilne. Ob 10-letnici je društvo priredilo veliko slavnost.
Ob prelomu stoletja je bil pod okriljem društva ustanovljen tamburaški odsek. Društveno delovanje je bilo zelo razgibano, prireditve so se kar vrstile. Omenimo le večje: avgusta 1909 — slavnost ob 20 letnici Zarje; 16. januarja 1910 celovečerni koncert pevskega zbora pod vodstvom Emila Adamiča; aprila 1914 — svečanost ob 25-letnici društva. To je bila tudi zadnja večja prireditev društva, potem je nastopal samo še pevski zbor.
V tistih letih so v Ro'anu delovala še naslednja društva: Ženska in mošlca podružnica družbe Sv. Cirila in Metoda, Ro
jonsko posojilno in konsumno društvo, Odsek tržaškega Sokola, Marijina družba ter Pogrebno društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1891 in obstoja še danes. Leta 1970 se je preimenovalo v Podporno društvo.
17. junija 1996 so v Rojanu ustanovili Narodno čitalnico, ki je imela zelo aktiven dramski odsek (v letu 1906 so naštudirali igre; Sin, Županova Micka, Cigani), Odsek je veliko gostoval po bližnjih krajih.
Vsa društva so imela stičišče v Narodnem domu, ki je bil last Konzumnega društva. Živahno kulturno življenje je trajalo do leta 1921, ko so fašisti v noči med 8. in 9. septembrom požgali dvorano in opustošVi gostilniške prostore. Kljub naraščajočemu fašističnemu terorju so v Rojami ustanovili leta 1923 športno društvo Zora.
Pod pokroviteljstvom Zveze mladinskih društev je bilo v Rojanu ustanovljeno 12. julija 1924 Mladinsko društvo Zarja. Po programu Zveze je društvo vključevalo slovensko mladino v narodnoobrambne namene. V društvu je bilo več odsekov. Športni odsek je imel dve nogometni ekipi, žensko skupino hazene in lahkoatletsko skupino. Planinski odsek je prirejal uspele izlete. Dekleta so delovala o veziljskem odseku. AJctiven je bil dramski odsek (leta 1925 igra (Kovačev študent», 28. marca 1926 so uspešno nastopali v dvorani DKD pri Sv. Jakobu s komedijo <Ve-lika repatica». Delovala sta tudi mandoli-nistieni odsek ter dobro obiskovana knjižnica. Člani Zarje 'so prirejali sestanke in predavanja ter se udeleževali mladinskih taborov, ki jih je organizirala Zveza mladinskih društev. Novembra 1926 so Zarjašt obiskali grob organizatorja tržaškega mladinskega gibanja Svobodina Čoka v Lokvi. Ta izlet je dal povod za policijsko preiskavo. 8. novembra zvečer je prišel v društvene prostore komisar javne varnosti s skupino agentov. Predsedniku je sporočil, da je društvo razpuščeno ter da ima nalog za zaplembo društvenega imetja. Zaplenili so tudi knjige ter 8 lir gotovine. Kljub temu so se člani še naprej sestajali po zasebnih hišah do uradnega odloka O razpustu 17. avgusta 1927 št. 6623.
Večina Zor ja še v se je priključila Štempiharjem. Sl upaj so nadaljevali z ilegalnimi srečanji na izletih,'kjer je še vedno donela slovenska pesem. Z rojansko mladino sta se udeleževala izletov Franjo Marušič in Ferdo Bidovec.
Hud udarec za vse je bil 1. tržaški proces, septembra 1930, ko je fašistično sodišče obsodilo na smrt 4 zavedne slovenske m’adince: Bidovca, Marušiča. Miloša in Valenčiča. Njim v čast nosi rajonska osnovna šola, od decembra 1978. ime «Bazoviški junaki». Ob tej priliki je Pripravljalni odbor izdal brošuro «Rojan skozi čas*.
Že leta 1912 so se v Rojanu sestajale skupine somišljenikov OF. Počasi se je delovanje širilo in zajemalo v svoje vrste vedno večje število ljudi. Prava prelomnica je bila kapitulacija Italije, sept. 1943, ko so se Rojančani, kot vsi Primorci množično priključili NOB. Rojančani so dajali na razpolago svoje domove za skrivališča, javke, bunkerje... in aktivno sodelovali v edinicah NOV, Na področju rojanskega okraja so bili večkrat tečaji slovenskega jezika. V Rojanu so se rodili trije narodni heroH: Tone Tomšič, Rudolf Mahnič in Tone Žerjal. 30. aprila 1945 so borci Komande mesta Trst zavzeli postojanki na Trsteniku in pri Svetilniku. V boju so padli trije junaki, katerim so že 30. maja odkrili spominsko obeležje.
Takoj po osvoboditvi je ponovno zaživelo prosvetno delo. že maja 1945 je imelo društvo 2 mitinga in tri predavanja. Formalno pa se je ustanovilo 14. junija 1945 pod imenom Prosvetno društvo (Rojan*. Sedež so imeli v stavbi bivšega re kreatorija. Ob ustanovitvi je društvo štelo 360 članov, ki so se udejstvovali v otroškem, oziroma mešanem pevskem zboru, godbi na pihala, dramski skupini in telovadnem odseku. Društvo je imelo svojo knjižnico in stenski časopis. Organizirali so več proslav, predavanj, mitingov in gostovanj. 8. septembra 1945 je policija ZVV zaplenila knjižnico, s seboj so odnesli 250 knjig, ki so bile last prosvetnega društva. Temu udarcu je 3. decembra Sledil še hujši, ko je policija zaseg’a prostore Rikreatorija m je društvo ostalo brez sedeža. Kljub temu je z delom nadaljeval pevski zbor in dramska skupina, ki sta gostovala po bližnjih krajih. Za večje prireditve se je društvo posluževalo -prostorov v Domu pristaniških delavcev v Trstu ali pa dvorane Tiskarskega krožka v ul. Trento. Poleg recitacij je dramski odsek uprizoril v tistih letih dve zelo u-spešni deli: (Razvalino življenja* leta 1948 in «Županovo Micko» leta 1951. Polagoma je društvo prenehalo z deb-rn
Leta 1949 so v Rojanu ustanovili tambu raški ansambel pod imenom *Tržaška tamburica*. V začetku je sestavljalo skupino okrog 40 mladincev. Zbor je veliko nastopal doma in na gostovanjih. Snemali so za Radio Koper in Radio Trst A. Leta 1957 se je ansambel priključil, kot samostojen odsek, prosvetnemu društvu «Rade Pregare* Rojan - Skorklja. Radi bolezni u-čitelja je zbor leta 1959 prenehal z vajami.
Konec leta 1956 so prosvetni delavci iz Rojana in Škorklje ustanovili prosvetno društvo. Na občnem zboru 2. februarja 1957 so ga poimenovali po pisatelju Radu Pregarcu, ki se je rodil v Škorklji. Po leg tamburaškega zbora je n društvu delovala folklorna skupina in športni odsek. V začetku leta 1958 se je pod okriljem društva osnoval dramski odsek, oživela je tudi društverni knjižnica.
Posebno obiskane so bile Vrtne veselice, ki jih je društvo prirejalo v letih 1958, 1959 in 1960 pri Piščancih.
Januarja 1960 je društvo priredilo zelo uspelo razstavo o delovanju mladinskih društev na Tržaškem, od njihove ustanovitve do prisilne ukinitve leta 1927. Aktivno delo društva je na žalost prenehalo lconec leta 1960, ker se je več članov izselilo iz Rojana, težave so nastopile tudi v vodstvu folklorne skupine in tambura škega zbora.
V Rojami že od leta 1904 deluje Marijina družba. 28. ma'a 1961 je bila v Ro janu svečana otvoritev Marijinega doma, ki služi vsej slovenski župnijski skupnosti v Rojanu. Tu je bi’a 25. maja 1969 lepa svečanost ob 100-letnici ustanovitve Kmečke čitalnice.
Leta 1962 so katoliški mladinci ustanovili dramsko skupino DOM, ki je delovala do leta 1965. Naštudirali so več del. s katerimi so uspešno nastopili doma in na gostovanjih.
• V Mariinem domu ima sedež tudi Ro-janskt cerkveni mešani pevski zbor, ki šteje okrog 30 pevcev in uspešno nastopa na raznih prireditvah.
Poživitev za Rojan je nedvomno pred siavljala živahna dejavnost ob pripravah na poimenovanje osnovne šole v letu 1978. Tako je bila ponovno potrjena vez z bogato kulturno dediščino Rojana.
Sestavil:
ODSEK ZA ZGODOVINO — NŠK
|_OBISK PRI ILUSTRATORKI MAGDI TAVČAR__I
«Delam stvari, ki me osebno veselijo»
S PONEDELJKOVEGA POSVETA ZSKff
Kulturna društva morajo izdelati načrt delovanja
O Magdi Starec - Tavčar bomo tokrat spregovorili. Njen ime smo že vrsto let zasleaili med ilustratorji mladinske revije »Galeba, nismo pa se z njo nekoliko bolje pogovorili, niti se pobliže spoznali z njenim delom, ki pa je še kako pomembno za razvoj te naše revije in njeno vraščanje v miselnost današnje slovenske šolske mladine.	■
Začela je s svojim ilustratorskim delom pri reviji (Galeb* že leta 1971, torej dela pri njej že več kot deset let. Da se je lotila tega dela se ji zdi povsem naravno, saj je poučevala na slovenskih srednjih šolah likovno umetnost — tu je bila torej že v-stiku z mladimi, potem pa je še mati dveh otrok, zato jo je vsakodnevno življenje z njima tudi vzpodbujalo k temu delu.
Koliko časa ji jemlje to delo, smo jo vprašali. Nasmehnila se je temu našemu vprašanju, saj je takšnemu delu, kot je njeno, težko odmeriti čas. »Včasih se mi kakšna ilustracija posreči takoj, morda porabim zanjo le nekaj ur. Drugič zopet ne gre tako lauko ter je treba vse ponovno izrisati.*
«Ste si v svoji rani mladosti zamišljali, da boste v življenju ilustratorkei?»
»Ne. kot vsi mladi sem imela velike načrte, ki sem jih pa mo rala potem, kot pač skoraj vsi, prilagoditi resničnemu življenju. Nočem reči, da je to nekaj nega tivnega. Prav gotovo so me vse te moje življenjske izkušnje obo- ■ gatile in mi dale željo in voljo, da bi s svojim delom nekaj u stvar jata, nekaj prispevala.*
Ob vsem tem delu, več let na šoli, pa doma. kot žena. in mati in seveda še kot ilustratorka, ni i-mela preveč časa. da bi iskala stikov z drugimi ilustratorji, pa tu di sicer umetniki v zetpieistvu iti matični domovini, čeprav z zanimanjem spremlja številne razstave in delo teh umetnikov.
'(Kako pa usklajujete to svoje delo sedaj, ko vas ne bremeni več služba na šoli?*
«Nekoliko drugače sem si organizirala svoje delo in vsakdanje življenje. Prav gotovo imam sedaj veliko več časa za to, kar me veseli in zadovoljuje. Za oddih pa si seveda «privoščim* tudi gospodinjsko delo, ki pa me ne bremeni tako močno, saj mi je bolj kot nekak relaks.*
»Tudi z izdelovanjem gobelinov se bavite?*
«Tudi te izdelujem in ta z velikim veseljem. Tkanje, oziroma izdelovanje gobelinov je področje, ki daje ustvarjalcu zelo široke možnosti izražanja. Lahko celo rečem, da je to področje še dokaj neraziskano in daje ustvarjalcu številne možnosti izražanja in obdelave. Izdelovanje gobelinov zahteva seveda dobre in mirne živce, deber vid, veliko prakse pa tudi preizkušnje novih materialov, ne nazadnje veliko fantazije in ustvarjalnega duha. Je pa izredno lepo in zanimivo delo, ki mi daje veliko zadoščenja.*
«Imate stike še s kom, ki se je lotil tega dela?*
«Imam prijateljico, ki je opravila šolo za tkanje v Toskani. Z njo sodelujem, čeprav delava sicer vsaka na drugem področju. Sama sem se opredelila bolj za tkanje v dekorativne namene, moja prijateljica je to svoje delo vključila bolj v opremo stanovanja.*
«Pa vaši načrti?* tŽelela bi imeti čim več stikov tako z ilustratorji kot tudi z izdelovalci gobelinov oziroma stenskih tapiserij. Sicer pa sem sode! ovala tudi na skupni razstavi članov Društva slovenskih likovnikov v Babni hiši v Ricmanjih. Imela sem na njej dva svoja izdelkom
»Tudi mi smo ju videli. Kaj pa šo rekli ostali obislcovalci te zelo zanimive in pomembne razstave? So vas kaj pohvalili?»
»Moram reči, da sem bila s to svojo udeležbo kar zadovoljna in po kritikah, ki sem jih bila deležna lahko rečem, da je bilo to
moje sodelovanje uspešno in koristno.*
»Rekli ste nam, da sta vam vaša otroka Mitja in Maruša v pomoč pri vašem ilustratorskem delu. Sta tudi ostra kritika?*
(.Seveda sta. Vedno spremljata moje; delo in ustvarjanje. Oba dajeta seveda tudi svoje kritične pripombe, ki so mi pri delu še kako -potrebne in koristne. Končno je moje delo ilustratorke namenjeno mladim in mladi se morajo zato -z njimi tudi strinjati.»
Pogovor je stekel seveda tudi o tem, kako se ženska znajde v tem delu, če ima več težav kot moški, kako usklajuje tudi vse svoje druge obveze.
»Menim, da je za žensko vsako udejstvovanje in delo izven doma težje kot moškemu, ki nima te obremenitve. Vsaka izmed nas, ki ima družino, otroke, mora poleg dela misliti in skrbeti tudi zanje. To ni vedno lahko uskladiti. Zato sem pa vesela, da sem se sedaj otresla dela na šoli in imam zato več časa za stvari, ki me osebno veselijo in ki me notranje bogatijo. Želim si še ustvarjati, še delati in tako tudi po svojih močeh prispevati naši skupnosti, če bom našla stike še z drugimi, če bo-m svoje delo pri tkanju še izpopolnila, bom zadovoljna.*
Kako usklajevati dejavnost po sameznih kulturnih društev, kako jo popestriti, kakšno je stanje na nekaterih področjih naše ljubiteljske kulture, kako razvijati stike po nedavnih ukrepih Zveznega izvršnega sveta SFRJ — to je bilo samo nekaj vprašanj, ki so prišla v ospredje v ponedeljek v Gregorčičevi dvorani na posvetu Zveze slovenskih kulturnih društev s posameznimi društvi.
Uvodne besede je imel predsednik ZSKD Marko Kravos, ki je nakazal poznejšo tematiko za razpravo. Pri tem je ugotovil, da vse zaskrbljujejo zadnji ukrepi, vendar je treba težave prebroditi. Sedaj je tudi tak čas, ko je čutiti vedno bolj potrebe po kulturi. Vztrajati pa je treba pri javnih ustanovah, da dodelijo tisto podporo, katero naša društva u-pravičeno pričakujejo.
O prehodih čez mejo je poročala Nadja Kriščak, ki je poudarila, da so se stvari zelo hitro u-redile predvsem kar zadeva prihod stalnih sodelavcev. Vendar niti za druge občasne stike ne bi smelo biti problemov, če bodo društva pravočasno obveščala ZS KD. Zato pa morajo društva tudi sestaviti okvirni program delovanja v letošnji sezoni, da bo usklajevanje prireditev, predvsem pa prirejanje gostovanj iz Slovenije in Jugoslavije steklo nemoteno.
Tudi tajnik ZSKD Vojko Slavec se je zaustavil ob potrebi po večji koordinaciji med društvi, po širši časovni pahljači, kajti vse delovanje je strnjeno v nekaj mesecih. Slavec je nato informiral tudi o skorajšnjem pri:,udu se-
Kulturno prilogo sta pripravila
natne komisije za globalno zaščito, ki bi morala biti v naših krajih predvidoma konec tega meseca oziroma začetka decembra.
Na ponedeljkovem posvetu kulturnih društev v Gregorčičevi dvorani je bila udeležba nadvse spodbudna: od 33 v ZSKD včlanjenih društev jih je bilo zastopanih kar 34. Skoraj v celoti pa so bila odsotna društva iz dolinske občine, kar je seveda nerazumljivo.
No in po tej informaciji se moramo na kratko zaustaviti še ob drugem delu ponedeljkovega posveta, ko je šlo za prikaz delovanja oziroma razmišljanj pri predsedstvu ZSKD. Doslej so pri predsedstvu podrobneje obravnavali pevsko - glasbeno dejavnost, gledališko dejavnost in odnos s šolo. O pevski dejavnosti je poročal Ignacij Ota. ki je nakazal tudi nekaj možnih rešitev za izhod iz krize, kajti stanje v nekaterih pevskih zborih ni rožnato, predvsem je opaziti osip mladine. Sergej Verč je spregovoril o a-materskem gledališču, kjer je tudi vrsta problemov. Takih skupin je zelo malo in še te niso našle svoje samostojne poti, pa tudi vsebina in kadri so veliko vprašanje. V odnosih ZSKD s šolo pa so vidni premiki naprej, je poudarila Nadja Kriščak, šola je sprejela nekatere pobude s strani zveze in v prihodnje bo tako sodelovanja še več.
Vseskozi je v ponedeljek tekla tudi razprava, ki se je dotaknila bolj ali manj perečih vprašanj. Razpravljali so tudi o novih pobudah, o načrtih, ki jih bo treba izpeljati v tej sezoni, o sodelovanju z ARCI, o gledališču in skromnem zanimanju za abonma SSG, o prostorskih stiskah, itd. Skratka, posvet, ki ga bo treba še prirediti, kljub temu, da bodo v prihodnje člani predsedstva ZSKD o-biskali posamezna društva in se pogovorili o raznih žgočih vprašanjih.
NEVA LUKEŠ
Umetnica Magda Tavčar med delom
DUŠAN KALC in SANDOR TENCE

rti ti IIIHIIII illllllll I IH! milili lil tl lt III lllflliliiil
ZANIMIVA POBUDA DRUŠTVA SLOVENSKIH PISATEUEV IN ZSKD
Dragoceno gostovanje literarnih ustvarjalcev
V	prihodnjih dneh bosta obiskali zamejske šole dve skupini slovenskih literarnih ustvarjalcev. Pobuda ni nova, saj so bile slovenske šole že deležne podobnega obiska pred dvema letoma. Tudi tokrat sta organizatorja obiska Društvo slovenskih pisateljev in Zveza slovenskih kulturnih društev.
Od jutri do srede bodo goriške osnovne šole obiskali Kristina Brenkova, Tone Pavček in Miroslav Košuta. V ponedeljek popoldne se bodo podali še v Benečijo, da bi se srečali in pogovorili z vsemi tistimi kulturnimi delavci, ki se trudijo, da bi v tamkajšnjih razmerah in vsaj delno omilili posledice pomanjkanja slovenskih šol.
V	začetku prihodnjega tedna bodo gostje tržaških in goriških višjih srednjih šol Ivanka Hergoldova, Vinko Modendorfer in Franček Rudolf. Midendorfer in Rudolf bosta tudi gosta torkovega večera v Slovenskem klubu.
V	nekaj besedah bomo skušali podati o-ris teh slovenskih ustvarjalcev, ki seveda večini izmed nas niso neznani, pa se o njih vendarle vse premalo ve.
Ivanko Hergoldovo tudi že imamo za svojo, čeprav se je rodila v Slovenj Gradcu. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je končala prvostopenjski študij slovenskega in angleškega jezika in književnosti. Objavljala je v večini osrednjih slovenskih revij. Najprej se je ukvarjala s poe-i zijo, kmalu pa se je skoraj izključno posvetila prozi, tako krajšim sestavom kot daljšim tekstom, ki so doživeli v zadnjih letih dokaj uspešne objave.
Tone Pavček
se je rodil leta 1928 v Št. Juriju pri Novem mestu, v Ljubljani je študiral pravo. Zrasel je z zemljo, čeprav ga je življenje zgodaj odpeljalo v Ljubljano. S pravom se ni nikoli u-kvarjal, ker ga je pritegnil svet knjige, literature, umetnosti. Postal je novinar, zdaj je glavni urednik Cankarjeve založbe in predsednik Društva slovenskih pisateljev. Pesniti je začel iz gole igrivosti, velja pa za klasika otroške poezije. Njegove poezije prevajajo v vrsto tujih jezikov, tudi sam prevaja predvsem iz slovanskih jezikov, še posebno iz ruščine.
Miroslav Košata
' je domačin iz Križa in *** ne potrebuje posebnega predstavljanja. Tudi njega je sorazmerno mladega privedlo v ' Ljubljano, kjer je diplomiral na filozofski fakulteti iz svetovne književnosti. Bil je u-; rednik pri RTV Ljub-| ljana, po povratku v j Trst pa glavni urednik j revije Dan in drama-1 turg SSG, pri katerem je že nekaj let umetniški vodja in ravnatelj. Izdal je vrsto pesniških zbirk, dobršen del svoje ustvarjalne moči je pa posvetil otrokom in mladini s poezijami in mladinskimi igrami.
Kristina Brenkova se je rodila leta 1911 v Horjulu, diplomirala je na ljubljanski univerzi iz pedagogike in psihologije. Med vojno je delala za OF in bila kurirka Prežihovega Vo-ranca. Po vojni je bila novinarka, od leta 1950 pri Mladinski knjigi, katere je tudi soustanoviteljica. Njeno ured-...	niško delo je izredno
' obsežno, prav tako tudi njeno prevajalsko delo. Za mladino in o-troke piše igre in pripovedi. Več njenih knjig je bilo prevedenih v tuje jezike. Za pravljično povest «Deklica Delfina in lisica Zvitorepka* je prejela Levstikovo nagrado.
f? Franček Rudolf se je rodil leta 1944 v Lipovcih, diplomiral je na ljubljanski AG RFT, na oddelku za film. Piše romane, drame, mladinske in radijske igre, pa tudi scenarije za kratkome-tražne in celovečerne filme. Spomnimo se ga kot avtorja igre - kolaža ob 200-letnici prve slovenske šole na Tržaškem in drame Koža megle, ki jo je naše gledališče uprizorilo v sezoni 1976-77.
Vinko Modendorfer
se je rodil leta 1958 v Celju, diplomiral je letos na gledališki akademiji v Ljubljani. Po poklicu je režiser, od leta 1981 tudi umetniški vodja gledališč« «GLEJ». Poezijo je začel objavljati leta 1975 skoraj v vseh slovenskih revijah, izdal je doslej štiri pesniške zbirke, od teh je eno za otroke. Njegovo prvo dramsko besedilo je bilo v letošnji sezoni uprizorjeno v Ljubljani.
TOKRAT V ŽARIŠČU
Jugoslovanski ukrepi za izhod iz gospodarske krize so postali nekakšna pošast, ki marsikomu kvari spanje in rahlja živce. V zadnjem času skorajda ne govorimo o drugem, ukrepi v SFRJ so postali naš vsakodnevni govorni o-bred. Seveda, vse to je razumljivo in upravičeno in v Trstu toliko bolj. Skratka ukrepi in kako bi jih tudi naše žarišče obšlo. V-krepi in kultura. Nadaljevati s stiki in prijateljskimi srečanji. Zaskrbljenost nad upadom obiska v Slovenskem stalnem gledališču. U-krepi in še naprej ukrepi.
Nekateri pravijo, da so ukrepi nujni, drugi, da so preveč restriktivni, tretji, da je prav in ni prav obenem, itd. Da gre za trajno začasnost, da gre za začasno začasnost, da jih je treba odpraviti. Tudi za ukrepe bi morali veljati ukrepi.
Pa dajmo o ukrepih kako reci! Amvak o drugačnih ukrepih, ne o tistih tta pravih», o ukrepih, katere bi moral vsak kulturni delavec določiti sebi. ukrepi za našo kulturo, o kateri pravijo, da ]e v kriznih momentih še najbolj aktualna. Za katero menimo, da je prišel njen trenutek, ko se mora človek zazreti vase, ko mora spet iskati komunikacijo, ko mora iz svoje konsumistične in narcisoidne lupine. Ko se mora spet €podružabiti>. Zato bi kazalo tudi glede na naš kulturni prostor izreči kak ukrep.
Ukrep, da bi Slovensko stalno gledališče dobilo ustrezno podpo- , to. Da bi se Slovenci zavedali vloga tega gledališča. Da bi bil Kulturni dom vedno bolj poln. Da je gledališče družbena, naša in ne elitna ustanova.
informirali o našem delu in naši kulturi.
In še ukrep o ukrepih. Da jih ne bi bilo nikoli treba, kajti domišljam si, da smo dovolj močni in ustvarjalni in da samoumevno čutimo potrebo po kulturi in kulturnem delu. Če je tako, naša kultura ne potrebuje ukrepov in jih ne bo potrebovala. Živa bo in sveža, vedno rosna in močna.
MARU ČUK
Ricmanjski ex Prapore
Med kulturnimi prireditvami, ki so bile na Tržaškem v preteklih dneh, je bilo prav gotovo med najuspešnejšimi slikarsko tekmovanje ex tempore, ki sta ga prejšnjo nedeljo priredila v Ricmanjih domače KD Slavec in Društvo zamejskih likovnikov, ki je v vaški Babni hiši nekako doma. Uspeh prireditve se kaže že ob sami udeležbi slikarjev: svoja dela je ocenjevalni komisiji predložilo kar 40 umetnikov iz vseh krajev naše dežele. Posebno pomeljiva je bila prisotnost umetnikov iz Beneške Slovenije, ki so bili deležni tudi priznanja. Tretje mesto je namreč zasedel ravno Beneški Slovenec, ki deluje in ustvarja sicer na Goriškem, Jussa. Naj še omenimo, da so prvo mesto dodelili domačinu Borisu Zuljanu, medtem ko je druga nagrada pripadla Demetriju Ceju. Likovno manifestacijo, ki je pritegnila tudi veliko drugih obiskovalcev in ljubiteljev umetnosti, je dopolnil kulturni spored z nastopom mešanega pevskega zbora KD Slavec, ki ga vodi Drago Petaros.
Prireditve e ohtahru
1.	10. Mladinski odsek KD Vesna — Sergio Fer-
rari predvajal diapozitive o Angliji
2.	10. Kulturno društvo Igo Gruden - Mario Ma-
gajna' predvajal diapozitive 2. - 3. Kulturno društvo Lonjer - Katinara in ŠD Adria - Tradicionalni praznik grozdja 2. - 3. Moški zbor Fran Venturini gostoval v Marzabottu
4. 10. Društvo slovenskih izobražencev - obračun letožnje Drage in predstavitev programa za sezono 1982 - 83
6. 10. Kulturno društvo Tabor - odprtje Gradnikove razstave ob 100-letnici rojstva in 15-letnici smrti Alojza Gradnika.
9. 10. Društvo zamejskih likovnikov in kulturno društvo Slavec - otvoritev razstave Društva zamejskih likovnikov
10.	10. Kulturno društvo Barkovlje - izlet na
Slavnik
11.	10. Društvo slovenskih izobražencev - pred-
stavitev repertoarja SSG
12.	10. SKD Tabor - Večer Gradnikove poezije, o
Gradnikovem delu je spregovoril prof. Franc Zadravec, nastop dramske skupine SKD Tabor
13.	10. Slovenski večer v Hotelu Evropa name-
njen dijakom in dijakinjam Jadranskega zavoda združenega sveta. Nastopili so: TFS Stu ledi. moški zbor Fantje izpod Grmade ter dekliški zbor Igo Gruden.
14.	10. Vesna - predstavitev nove pesniške zbir-
ke Marija čuka »Suho cvetje*.
14.	10. Rdeča zvezda - predstavitev nove sezo-
ne SSG
15.	10. Delovni svet kulturnih društev zahodnega
Krasa: »Vse manj je dobrih gostiln* nastopala sta kantavtor Andrej Šifrer in kabaretna skupina
16.	10. KD Lipa - koncert moškega zbora Valen-
tin Vodnik iz Doline
16.	10. Slovenski kulturni klub - pogovor o le-
tošnji sezoni kluba
17.	10. KD Slavec Ricmanje - Log v sodelovanju
s KUD Franc Žiberna iz Povirja izlet po Istri in otok Krk
t	
17.	10.
17.	10.
18.	10.
18.	10.
19.	10.
20.	- 20.
23.	10.
23.	io. :
23.	10.
24.	10.
24.	10.
25.	10.
26.	10.
29.	10.
30.	10.
30.	10.
30.	10.
30.	10.
31.	10.
31.	10.
Nastop dekliškega zbora Igo Gruden v Sesljanu
Proslava 120-letnice smrti škofa A. M. Slomška v Bazovici
Slomškova proslava na slovenskem učiteljišču v Trstu
Društvo slovenskih izobražencev - preda-nja škofa Franca Krambergerja ob 120-letniei smrti škofa A. M. Slomška KD Vesna - Mario Magajna predvajal diapozitive
Moški zbor Valentin Vodnik na gostovanju v Zahodni Nemčiji KD Slavec Ricmanje - Log - koncert pianistke Vihre Kodrič
KD Slavko Škamperle in KD Union -ples za mlade
Slovenski kulturni klub - Miroslav Košuta predstavil repertoar SSG Koncert zborov Gruden v Križu pri Vipavi
KD Rovte - Kolonkovec - izlet v Chioggio Društvo slovenskih izobražencev - predavanje Franca Dolinarja o kardinalu Missiji SKD Tabor - otvoritev razstave grafik Avgusta Černigoja, v kulturnem sporedu so nastopili ženski zbor Tazor in domači recitatorji
Nastop moškega zbora Fran Venturini na srečanju s Brankom Babičem ob njegovi 70-letnici
Nastop TFS Stu ledi ter moškega zbora Igo Gruden na slovesni proslavi 15-letnice ustanovitve Kaste
KD Slavko Škamperle in KD Union - ples za mlade
KD Rdeča zvezda - občni zbor Slovenski kulturni klub - srečanje s pesnico Marijo Mijot
Mladinski odsek KD Vesna priredil okroglo mizo o temi: Vključevanje mladih delavcev v mladinske organizacije Nastop godbe iz Ricmanj in otroškega zbora Fran Venturini na komemoraciji padlih pri Domju
I_________AKTUALNO VPRAŠANJE__________I
Preureditev dvorane KD Prosek-Kontovel
Ukrep za naša kulturna društva Da bi zadostila potrebam posameznih okolij. Da jih ne zajame malodušje. Da se vključijo v intenzivno oblikovanje kulturnega prostora.
Ukrep za našo mladino. Da ji ne bi ledene šolske učilnice zamrznile možganov. Da bi se vključila v prizadevanja naše skupnosti in kulture. Da bi prebrala kako knjigo več in pokadila kako mamilo manj. Da bi našla svoj u-strezen prostor v vseh oblikah našega življenja. S svojimi hotenji in svojimi očmi in močmi.
Ukrep za vse oblike in orodja javnega obveščanja. Da ne bi i-dealizirala posameznih sredin. Da bi odkrivala, da ima tudi naša narodnostna skupnost svoje zenite in temne, sajaste prostore. Da bi govorila resnico. Da bi odmerila več prostora vsem oblikam kulture, predvsem tiste, ki se rojeva na našem zelniku: od u-metniške do ljubiteljske.
Ukrep za vse nas: da je treba še marsikaj narediti. Na vseh področjih kulture. Da moramo najti moč za plemenitenje sebe in drugih. Da se naučimo govoriti in razmisliti. Da ustvarimo čim več instrumentov, ki bi govorili in
Dvorana Kulturnega doma Prosek - Kontovel je predstavljala še do nedavnega veliko pridobitev za kulturno in prosvetno delovanje v obeh vaseh; vaške organizacije in društva so imele tako končno na razpolago primeren prostor za prireditve in še za številne druge pobude. ki so ga, kajpak, tudi pridno izkoristile.
V zadnjem času je padel nad dvorano zastor: že nekaj mesecev je prostor zaprt zaradi nujnih pre-urejevalnih del. Dvorano Kulturnega doma Prosek - Kontovel so namreč domačini priredili za lastne kulturne portebe iz bivše kinodvorane Iris, in sicer tako, da so na prostor pred filmskim platnom postavili velik oder iz železnih cevi in desk za prireditve. Prav ta oder pa je postal največja ovira za nadaljnjo uporabo dvorane. Postavljen je bil namreč
prav pred zasilnim izhodom iz dvorane, ki daje na cesto, kar je bilo seveda navzkriž z varnostnimi predpisi. Domačinom ni preostalo tako nič drugega, kot da ga podrejo in poiščejo zanj primernejši prostor.
V začetku poletja so domači kulturni delavci oder podrli in pričakali pokrajinsko komisijo za nadzorstvo nad lokali za javne prireditve, ki je julija (po pregledu dvorane) izdala povoljno mnenje o nadaljnji uporabi prostora, seveda ob spoštovanju vseh varnostnih predpisov. Zadruga za Kulturni dom Prosek - Kontovel je nato pripravila načrt za novo postavitev odra. ki naj bi ga zgradili v notranjosti dvorane, na nasprotni strani od tiste, kjer je stal dosedanji oder. Prošnjo za popravilo in usposobitev dvorane je predstavila pristojni komisiji, ki
je sprejela načrt in konec septembra izdala dovoljenje za začetek preureditvenih del.
Po odobritvi preuredi tvenega načrta se postavlja sedaj domačim kulturnim delavcem novo, pomembno vprašanje: kako, na kakšen način izpeljati dela. Prav zaradi tega bo Zadruga za Kulturni dom Prosek - Kontovel sklicala predvidoma že prihodnji teden sestanek s predstavniki vaških društev in organizacij, da bi skupno poiskali rešitev. Največji problem bo predstavljalo gotovo finančno vprašanje; predstavniki društev in organizacij se bodo morali namreč domeniti kako priti do finančnih sredstev za izpeljavo del. Od rešitve tega vprašanja je odvisno, kdaj bo dvorana Kulturnega doma Prošek - Kontovel spet zaživela.
• V foyeru doma Alberta Sirka je
odprta razstava istoimenskega slikarja, ki je v slovenskem umetniškem življenju zaslovel zlasti po svojih marinah. Razstava, ki jo je kriško društvo priredilo v počastitev 35. obletnice Sirkove smrti, bo odprta do prihodnje nedelje.
Prva prireditev v prostorih KD Ivan Grbec
V Skednju so prejšnjo soboto predali svojemu namenu obnovljene prostore domačega KD Ivan Grbec. Prva kulturna prireditev v prenovljeni dvorani bo v soboto. 20. novembra, ob 20. uri, na kateri bodo nastopili škedeniski otroški in mešani pevski zbor (vodi Dušan Jakomin) in ženski zbor Ivan Grbec (vodi Marta Werk - Volk). Presenečenje večera pa bo gotovo skeč v škedenj-skem narečju, ki ga je napisala starejša domačinka. V glavnih vlogah bosta nastopili Barbara Korošec in Elizabeta Uršič, na prireditvi bo baje nastopil tudi pianist Puvel Furlani.
Novi odbor KD Rdeča zvezda
V sredo se je v Saležu sestal novoizvoljeni odbor kulturnega društva Rdeča zvezda in si porazdelil funkcije za novo delovno sezono. Za predsednico društva je bila izvoljena Anica Guštin-Kralj, ostale funkcije pa so bile tako porazdeljene: podpredsednik Igor Castellani, tajnik Jožko Milič, pomočnica tajnika Darma Purič, blagajničarka Neva Milič, gospodar Jožko Obad, referent za pevski zbor Igor Milič, referent za mladinsko folklorno dejavnost Vasilij Guštin, odgovorni za mladinsko delovanje Mirko Sardoč.. Alenka Furlan, Igor Castellani in Nevenka Škerlj, za otroško folkloro pa bo skrbela Anica Guštin-Kralj.
Društvo bo v kratkem izdelalo program dejavnosti, za prve dni novembra pa napovedujejo gostovanje znane ljubljanske folklorne skupine »France Marolt*.
SILVESTROVANJE NA OPČINAH
Večja skupina članov openskega kulturnega društva Tabor se je med tednom sestala in sklenila pripraviti tudi letos silvestrovanje v Prosvetnem domu. Ob prijetnih spominih na prejšnji dve izvedla, je bil z velikim naudušenjem sprejet sklap za veselo razpoloženje tudi ob zaključku letošnjega leta. Priprave so že stekle in odgovorni bodo po prvim decembrom začeli s sprejemom rezervacij. Zainteresirani za prijetno silvestrovanje v domači družbi bodo dobili naknadno vsa potrebna pojasnila po časopisu.
• SKD Tabor z Opčin prireja da-reja danes ob 16.30 v domačem Prosvetnem domu glasbeni večer z nastopom moškega zbora Valentin Vodnik, ki bo izvajal vinski koncert. Zbor vodi Ignacij Ota.
Dolinčani pripraviti lutkovno igro
Učenci dolinske osnovne šole »Prežihov Varane* so letos pripravili v sodelovanju z lutkovno skupino društva »Valentin Vodnik* lutkovno igrico Martin Krpan. S tem delom bodo v sredo. 17. novembra. gostovali na Opčinah. 24. novembra v Nabrežini in 1. decembra v Križu.
S tržaškim partizanskim zborom «Pinko Tomažič»
na turneji «Bratstva» po sledovih boja in žrtev
Vse je dobro, kar se konča dobro. To velja tokrat tudi za koncertno turnejo »Bratstva*, ki jo je Tržaški partizanski pevski zbor »Pinko Tomažič* opravil pretekli teden, z obiskom nekaterih pomembnejših krajev to- in onstran Jadrana, ki so odigrali pomembno vlogo v drugi svetovni vojni pri povezovanju italijanskih in jugoslovanskih partizanskih borcev in ki tudi danes povezujejo narode obeh sosednih držav v utrjevanju prijateljstva, dobrososedskih odnosov ter spoštovanja idealov, za katere so v borbi proti skupnemu sovražniku dali svoja življenja številni borci in antifašisti.
Lepa, uspela in pomembna turneja. ki je udeleženci ne bodo pozabili. Lepa in uspešna zato, ker je vodila udeležence po krajih, ki so pomembni tako za italijansko odporniško gibanje kot za osvobodilno gibanje jugoslovanskih narodov, ki je nudila možnost, da so se udeleženci takratnih bojev tako v jugoslovanskih kot italijanskih vojaških formacijah ponovno srečali, obudili spomine na takratne težke, a tudi lepe in pomembne čase, da pa so se lahko ljudje iz krajev, vključenih v koncertno turnejo, spoznali tudi z delom tržaškega partizanskega pevskega zbora, njegovim pomenom za slovensko narodnostno skupnost in za napredne sile v deželi Furlaniji - Julijski krajini, za mlade generacije, ki se tudi preko partizanskih in borbenih pesmi spoznavajo z našo zgodovino, ki tako tudi laže dojemajo smisel te skupne borbe proti nacifašizmu, smisel idej in idealov, ki so vodili vse borce, aktiviste, antifašiste.
Lepa, uspešna in močno občutena turneja tudi zato, ker je vključevala kraje, kjer stoje spomeniki — pomniki krajev slavnih bitk in bojev, spomeniki, postavljeni padlim jugoslovanskim borcem na italijanskih tleh, spomeniki, ki so jih domačini, ki jih je matična država postavila svojim padlim. Spomenik — kostnica v Barletti pri Bariju, kjer je pokopanih 820 jugoslovanskih borcev, spomenik v Jablanici, s porušenim mostom na Neretvi, kjer je potekala legendarna bitka za rešitev 4500 ranjencev, spomeniki na Korčuli, Blatu, Veli Luki, krajih, ki so globoko zapisanj^v srca vseh Primorcev, saj je v bojih leta 1944 padlo tudi 350 primorskih fantov, ki so se tu borili v sklopu 1. prekomorske brigade, spomenik padlim pomorščakom v Splitu in končno še prekrasen spomenik na otoku Rabu, na samem pokopališču, kjer so pokopani tisoči in tisoči jugoslovanskih internirancev, ki so zaradi lakote, žeje, bolezni, vremenskih neprilik, zaradi krutosti upravljalcev tega taborišča tam tudi umrli.
mentalnim spomenikom, ki ga je Jugoslavija postavila svojim žrtvam. Tu je pevski zbor zapel pesem »Žrtve*, tu je bilo tudi srečanje s predstavniki pokrajinskega odbora ANPI iz Barija ter predstavniki krajevnih oblasti.
Predviden je bil ogled številnih pomembnih krajev, kot so Gravina, Altamura, Gruma, kjer so bila taborišča za pripadnike jugoslovanskih partizanskih edinic, predviden je bil tudi ogled drugih zanimivih krajev, kot na primer Alberobello. Toda zaradi izredno dolge in naporne poti do Barlette je ogled teh krajev odpadel (ogledali so si jih le nekateri posamezniki, ki so se na poti do Barlette izgubili) vsaj za vse pevce, ki so sodelovali na večernem koncertu v Bariju. Zvečer ob 19.30 je bil namreč celovečerni koncert v lepi in akustični dvorani gledališča «Nicol6 Piccin-ni», kjer je zbor izvajal svoj program z naslovom «Zemlja in narodi*. Tokratni nastop tržaškega partizanskega pevskega zbora je potekal v dvorani, v kateri je bil leta 1944 tudi prvi nastop zbora jugoslovanske armade »Srečko Kosovel*, na katerem je bil med nastopajočimi med drugimi tudi sedanji dirigent tržaškega zbora Oskar Kjuder. Sledila je večerja na ladji. Na ladjo so prišli tudi predstavniki krajevnih oblasti iz Barija, predstavniki partizanske organizacije, župan Barija pa je izrekel vsem udeležencem dobrodošlico in naglasil pomen take turneje, kot tudi pomen utrjevanja' prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo, ki je bilo in je še, je dejal, močno občuteno tudi v mestu.
Številno zastopstvo
Pobudnika in organizatorja te koncertne turneje »Bratstva* sta bila Tržaški partizanski pevski zbor »Pinko Tomažič* s svojim dirigentom Oskarjem Kjudrom, predsednikom pevskega zbora Dragom Gašperlinom ter celotnim vokalno-in-strumentalnim ansamblom ter Zveza združenj borcev NOV iz Kopra in Pirana, ki sta jo zastopala Albert Klun, sam borec v 3, prekomorski brigadi in pisec številnih knjig, med njimi »Prekomorci v narodnoosvobodilni vojni* iz leta 1976 in »Brigada bratstva in enotnosti*, izdana leta 1981, ki govori o nastanku, razvoju in bojni poti 3. prekomorske udarne brigade NOVJ, in Stojan Troha.
Zvezo združenj borcev NOV Slovenije je na turneji zastopal sekretar republiškega odbora Marjan Lenarčič, Vsedržavno združenje partizanov Italije je zastopal predsednik pokrajinskega odbora za gori-ško pokrajino Mario Fantin - Sas-so. Slovensko kulturno gospodarsko zvezo Boris Siega, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje predsednica Neva Lukeš, Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije Boris Štrukelj. udeležena pa sta bila tudi devinsko-nabrežinski župan Albin Škerk in dolinski župan Edvin Švab.
In da kar na začetku opravimo z imeni, naj povemo, da so bili govorniki na raznih svečanostih in sorejemih Marjan Lenarčič, Oskar Kjuder, Igor Pavletič, Mario Fantin - Sasso, Drago Gašperlin, Neva Lukeš, Albert Klun in Stojan Troha.
Kot solisti so v sklopu pevskega zbora nastopili Rudi Mikež, Eva Marino, Igor Pavletič, kot recitatorja Drago Gašperlin in Stane Raztresen, smiselno je celoten program povezova’a v italijanščini in slovenščini Nerina Švab.
Pa začnimo s kroniko te turneje, ki je po svoji politični vrednosti in vsebini daleko presegla meje koncertne turneje, ali navadnega, pa naj bo to še tako uspelega izleta članov pevskega zbora in njihovih družin ter prijateljev.
Ob zgodovinski Neretvi
Utrujeni od dolge in naporne vožnje, koncerta, polni vtisov iz spominske svečanosti v Barletti, so udeleženci odšli k počitku, ladja pa je ob 24. uri zapustila Bari in odplula proti Dubrovniku oz. Gružu, kamor je priplula v sredo, 3. novembra, okrog 8. urč. V pristanišču je udeležence turneje čakalo pet avtobusov, s katerimi so se odpeljali na dolgo, a izredno zanimivo in slikovito pot preko Metkovi-
ta, ki je tako vzdržal in opravil svojo pomembno nalogo.* No, to je le nekaj utrinkov iz tega zanimivega in poučnega predavanja, ki ga prav gotovo nihče izmed nas ne bo pozabil.
Predavanju je sledilo polaganje vencev s strani tržaškega partizanskega pevskega zbora, Vsedržavnega združenja partizanov Italije, Zveze združenj borcev Slovenije in Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje in Zveze združenj borcev Slovenije. Sledil je enominutni molk, kratka recitacija, ogled porušenega mostu na Neretvi, nato pa že odhod proti Mostarju, kjer je bil napovedan j koncert že za 16. uro. Že pred prihodom v Mostar so nas pričakali na cesti policijski avti, ki so nas nato varno in hitro pripeljali do novega, modernega in izredno lepega hotela «Ruža», kjer je bilo kosilo. Tu so bili navzoči tudi pred stavniki družbenopolitičnih in borčevskih organizacij Mostarja, tu so stekli razgovori, tu so bile izrečene dobrodošlice udeležencem. Kratek je bil odmor, ki ni dopustil niti površnega ogleda tega prekrasnega in slikovitega mesta. Pred hotelom so namreč že brneli avtobusi, ki so nas odpeljali kar pred mestno gledališče, kjer je tudi sledil koncert zborat še prej pa.je goste jn občinstvo pozdravil predsednik mestnega odbora Zveze združenj borcev.
Takoj po koncertu smo1 morali na avtobuse, saj nas je čakala še dolga .povratna vožnja do Dubrovnika, kjer nas je na ladji čakala večerja. Čeprav utrujeni, močno pod vtisom ogleda vseh teh znamenitih krajev, so se skoraj vsi udeleženci odločili, da si ogledajo Dubrovnik, pa četudi samo ponoči in še to le za pičlo uro. Nekaj pred 23. uro smo se pripeljali v mesto, ki ga turisti v poletnih mesecih ne morejo videti v tej luči. Vse glavne ulica prazne, izredno lepo počiščene, da so se kar svetile, prijetno osvetljene. To seyeda ni bil Dubrovnik, ko se po njegovih ulicah sprehajajo tisoči ln tisoči turistov iz vseh delov sveta, bil pa je zato — niti za dobro uro — naš — naš zato, ker smo bili, z izjemo redkih domačinov, njegovi edini obiskoval-
Gostje - udeleženci izleta pred grobnico - spomenikom jugoslovanskim borcem v Barletti
ga otoka, «Primorski dnevnik* je svoje bralce že večkrat popeljal tudi na, ta otok, toda sprejem, ki ga je bil deležen tržaški partizanski zbor, skupno z njegovimi družinskimi člani, skupno s predstavniki vseh organizacij in združenj, ki so zbor spremljali, je bil nekaj enkratnega, nekaj takega, kar si nihče, morda niti organizatorji niso pričakovali.
Ko se je naša ladja približala Korčuli, smo zagledali na pomolu veliko množico, ki nas je že čakala. Bili so to pionirji s titovkami na glavi in cvetjem v rokah, bila je domača godba na pihala, bili so številni Korčulani, ki so uro in še več čakali na nas in nas z navdušenjem pozdravljali. Ko smo zapuščali ladjo, so nas sprejeli s klici, pozdravi, s cvetjem, s številnimi dobrodošlicami, ki so nam jih izrekli predstavniki družbenopoli-
v zamejstvu. Povsod ob cesti, kjer I ske akademije, še številni Spliča-se je pomikala kolona naših avto-' ni, med njimi veliko Slovencev, ki
' tam živijo. Tudi tu je bilo lepo in
mobilov, so nas pričakali nasmejani in prijateljski obrazi, pozdrav z rokami pa je kazal, kako smo bili resnično dobrodošli.
Za kroniko moram povedati, da so nas na poti od Blata do Vele Luke počastili v tamkajšnjem pekarskem podjetju s kruhom, ki ga pečejo le na dan mrtvih. »Lumbli-ja» se ta odlični kruh imenuje, kot so mi povedali, ga pa delajo iz moke, sladkega vinskega sirupa, mandljev, smokev ter številnih dišav.
V Veli Luki smo se nekaj časa tudi ustavili, da si odpočijemo in »namočimo* usta. Tovariš Kjuder .je raztegnil svojo frajtonarico, in že je zadonela partizanska in slovenska pesem. Pomudili smo se še v domačih kleteh, celo zaplesali in seveda zapeli. Povsod so nas sprejeli, kot da smo njihovi.
Ko sem se tako sprehajala po tem čudovitem mestecu, mi je tovariš Markovič, predsednik Kmetijske zadruge dejal: «Vidiš, tiste kmetijske stroje pa smo mi prodali prebivalcem otoka Korčule.*
Večerni koncert našega zbora je izzvenel tako, kot je pač moral izzveneti po vsem tem bratskem, tovariškem in prijateljskem sprejemu. Koncert je bil izjemno lep, pevci pridni, Oskar kot vedno v najboljši kondiciji, občinstvo enkratno. Potem so sledili pozdravi, pa sprejem za vse v domačem hotelu, kjer so nas pogostili z ocvrtimi ribicami, dobrim vinom in izredno okusnim dohiačim pecivom. Ob slovesu so bile izrečene številne dobre želje in pa obljube, da se bomo še videli. Odhajali smo iz Korčule, polni vsega lepega in dobrega, navdušeni nad vsem, kar smo tu preživeli.
svečano, tudi tu so nam pripravili sprejem in nam izročili darila, med temi knjigo s- prekrasnimi fotografijami Splita.
Na Rabu-kraju trpljenja slovenskih internirancev
Z ladjo smo nadaljevali ponoči pot do otoka Raba. ki je bila tudi zadnja točka našega izleta. Tu smo doživeli enkratno spominsko svečanost na pokopališču, kjer so pokopani tisoči internirancev, ki so za lakoto, žejo, boleznimi in hudim trpljenjem umrli v tem kraju. Tu je nastopil tržaški partizanski pevski zbor, tu je o mukah, trpljenju in grozotah tega taborišča spregovoril eden izmed bivših internirancev Andrej Petelin, član komisije za internirance pri RO ZZB NOV Slovenije. Njegovo pripovedovanje so zbrani poslušali z ganjenostjo, občutki spoštovanja do žrtev, z žalostjo, ki nas vedno prevzame, ko čujemo o tolikšnem trpljenju, o tolikšnih grozotah. Tudi tu smo položili vence, navzoča je bila tudi številna delegacija RO ZZB Slovenije, pesem zbora ie zadonela v tišino in nas vse objela.
Z odhodom iz Raba je bilo tudi naše uradne turneje konec. Potovanje pa se je no razburkanem morju nadaljevalo do Reke, kjer smo se pozdravili in si zaželeli srečen povratek na domove in si obljubili, da se bomo še srečali.
Od Dubrovnik do Splita
Zadovoljstvo-plačilo za trud in požrtvovalnost
Sprejem ob prihodu s trajektom «Slavija» na Korčulo
Pri spomenik v Barletti in koncert v Bariju
Začeli smo pot v ponedeljek 1. novembra, najprej s potovanjeni z lastnimi prevoznimi sredstvi do Reke, kjer je bilo vkrcavanje potnikov na ladjo »Slavija* in seveda tudi vkrcavanje več kot 80 avtomobilov. Ko so bile vse te formalnosti končane, se je ob 14. uri začelo potovanje, katerega prva etapa je bila Bari, kamor smo prispeli v torek ob 10. uri. Po enournem postanku v pristanišču, so se ude leženci izleta v dolgi koloni avtomobilov podali v Barlette, kjer je b'ia spominska svečanost z govori ter polaganjem vencev pred monu-
ča in Mostarja do Jablanice, kjer so izletniki lahko prisluhnili v dvorani prekrasne zgradbe, v kateri ima svoje prostore muzej s slika mi in dokumenti o bojih na Neretvi, predavanje polkovnika Savka Zebiča, enega od preživelih udeležencev te slavne bitke, ki se je na to srečanje pripeljal iz Sarajeva, čeprav je imel prav tistega dne še druge, tudi pomembne obveznosti. Njegovo izčrpno podajanje, predvsem pa povezovanje kronike dogodkov, ki so si tedaj sledili, s svojim osebnim doživljanjem tistih dogodkov, tistih slavnih bojev, je bilo za vse nekaj nepozabnega. Mnogi mogoče niso razumeli vseh njegovih besed, ker pač ne obvladajo hrvaščine, dobro pa so razumeli smisel in vsebino njegovega pričevanja, ki je pričaralo pred oči legendarno bitko na Neretvi, bitko za ranjence, ki jih je bilo treba rešiti, neustrašenost in hrabrost borcev, med katerimi so bili mnogi izredno mladi, a že močno izkušeni, predanost borcev svojemu glavnemu komandantu Titu, ki so njegove ukaze in povelja neustrašno in brez oklevanja izpolnjevali. «Prozor mora pasti — Tito* je bila vsebina enega teh ukazov, ki ga je vrhovni komandant naslovil na borce, ki so vodili težko bitko za osvoboditev mesta Prozor, ki je bilo v rokah nacistov in njihovih hlapcev. «12 sovražnih vojakov je tedaj prišlo na enega našega borca,* nam je povedal tovariš Zebič. »Toda, kdo bi bil naše ustavil, ko so prejeli ukaz tovariša Tita. Še tisto noč je bil Prozor osvobojen.* Tudi ko je pripovedoval o samih bo jih na Neretvi, o tem, kako so razstrelili kar pet mostov preko reke, je predavatelj vse to povezal s svojimi doživetji, saj je bil tedaj tudi komandant Jablanice. V skopih, a izredno strnjenih in slikovitih besedah je opisal napore borcev in domačinov, da zgradijo pod porušenim mostom zasilni leseni most, preko katerega so šli borci in ra njenci. »Tu ni bilo časa. da bi lahko preverili njegovo trdnost. Borci so s svojo težo, s svojimi koraki sami opravili "kolavdacijo” mos-
ci, ki pa smo zato še bolje dojeli vso njegovo lepoto, njegovo zgodo vinsko vrednost, njegov čar.
Navdušen sprejem na Korčuli
V četrtek, 4. nov., ob 4.30 smo z ladjo zapustili Dubrovnik in se odpeljali na Korčulo. Če je bil kdo med nami do tedaj še utrujen, mogoče tudi izčrpan od dolgih in u-trudljivih voženj, nastopov, spominskih svečanosti in ogledov še drugih zanimivosti, se je ob prihodu na ta slikoviti, prekrasni otok, v mesto Korčulo prenovil, lahko bi rekla prerodil. Tržaški Slovenci poznajo gostoljubnost prebivalcev te-
tičnih in borčevskih organizacij, pa tudi samo preprosti Korčulani. Tak topel in prisrčnem sprejem nas je nato čakal v prijaznem mestecu Blatu, kjer je bila pred spomenikom padlim borcem tudi kratka spominska svečanost, tak sprejem je bil tudi v Veli Luki tudi pred spomenikom padlim, kjer so nastopili domači pionirji, zapeli so tudi naši pevci, Igor Pavletič je imel kratek nagovor, medtem ko je v Blatu spregovoril nekaj občutenih besed Oskar Kjuder. Tudi domačini so nas pozdravili z govori, ki jih ne bomo pozabili in ki so poudarjali ljubezen in prijateljstvo, ki ga prebivalstvo čuti do borcev prekomorskih brigad, ki ga čuti do tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki ga čuti do nas Slovencev
To naše razpoloženje se je potem J nadaljevalo tudi na ladji, kjer nas je čakala «kapitanova noč*, z bogato večerjo in vsemi obredi, ki jih ta slovesni trenutek predvideva. Dobro razpoloženje se je stopnjevalo, mladi člani orkestra so sestavili skupino in začela sta se ples in prepevanje, ki sta trajala daleč tja v noč.
Malo neprespani in utrujeni smo naslednjega dne prispeli v Split, kjer se je delegacija poklonila spominu padlih pomorščakov in položila pred spomenik vence, druga skupina organizatorjev turneje je odšla na obisk k predstavnikom krajevnih oblasti in borčevskih organizacij, ostali so si po svoji želji ogledali mesto in njegove zanimivosti. Popoldne .je bil na ladji sprejem, ki so se ga udeležili predstavniki družbenopolitičnih in borčevskih organizacij ter visoki mornariški častniki, med njimi tudi admirala Tomšič in Roževič.
Zvečer je bil v dvorani »Brodo-gradilišta* koncert, ki so se ga udeležili, poleg predstavnikov oblasti, visokih mornariških častnikov, mladih kadetov tamkajšnje pomor-
***♦♦♦»
* * * »
j iS I m*

CZolautti
ARTIKLI ZA CVETLIČARJE
•	Keramika ln vse za kompozicije
•	Velika Izbira trakov
•	Celofan — umetno cvetje
•	Celotne dobave za cvetličarje
TRST
Ulica Riguttl 13
Telefon: trgovina 750-524 - stan. 52-143
PETROLCHIjfllCA
ADRIATICA
F. MALE
Tekoča goriva za ogrevanje Pogonska goriva Dodatki gorivom
Maziva
SERVIZIO
/dSSS^s
(TOTAp!
TOTALCOMFORT
TRST - DOMJO 145 - TEL.: 817395 - 824400
RAZSTAVA NAPRAV
HI-FI GLASBE
TRST — od 11. do 15. novembra 1982 Palača Vivante
Largo Papa Giovanni XXIII št. 7 Urnik: od 9.30 do 12.30 ter od 15. do 17. ure PRIREJA TVRDKA
RADIO RESETTI
TRST — Ulica Rossetti 80/la - Tel. 040/75-07-25
ROLICH
NABRE2INA Kamnolomi 35/e Iel. 20-03-71
KERAMIČNE PLOSCICE SANITARIJE
I I'
* ^'■V*y**v* ^rWm i '
Y ,	*
1 • &•
J1'',	1

/
y.:. i *
Kaj reči o sami organizaciji te turneje?! Organizatorjem vsa pohvala, ker so se potrudili, da je vse poteklo v redu, brez večjih zastojev. Če so bili udeleženci v začetku nekoliko utrujeni, preplašeni, če bodo zmogli vse, če bodo koncerti dobro uspeli, so bili na koncu vsi srečni in zadovoljni. S partizanskim zborom moramo pač po partizansko in malo »juriša* nam pri vsem tem lepem in dobrem tudi ni škodilo.
Kaj reči o dirigentu, pevcih, so-Ustih, recitatorjih, napovedovalki? Da so bili odlični, enkratni — takšni, kot smo si jih vsi želeli.
Kaj reči o posadki ladje?! Imeli smo čudovitega komandanta ladje Sretena Latkoviča. Bil je ne samo dober komandant, ki je poskrbel, da smo se na ladji dobro počutili, da smo bili dobro postreženi, temveč je bil tudi izreden govornik, ki je znal ob vsakem trenutku, ob vsaki priložnosti povedati to, kar je želel partizanski pevski zbor s svojo' turnejo prikazati in izpriča ti. «Dvakrat sem bil na tej ladji ■ močno ganjen,* je v enem svojih govorov dejal, »takrat, ko sem dvignil našo zastavo na našo ladjo, ki jo danes vodim in ob tokratni vožnji z vami, bivšimi partizani, pevci, bivšimi borci prekomorskih brigad. Počaščen in ponosen sem’ da vas prav moja ladja vozi na tej turneji, zadovoljen, ker se na njej dobro počutite.*
Kaj reči o naših mladih članih pevskega zbora in instrumentalnega ansambla?! Držali so se hrabro, bili so neutrudni, skrbeli so za družbo in dobro počutje, bili so enkratni, nenadomestljivi.
In kaj reči o vseh ostalih — družinskih članih pevcev, o vseh prijateljih in tovariših, ki so pevski zbor spremljali?! Bili so to najbolj, zvesto in najbolj hvaležno občinstvo, takšno, kakršnega si lahko | vsak zbor samo želi. Zvesto so sle dili vsem koncertom, zvesto poslušali svoje pevce, ganjeni sledili spo minskim svečanostim in bili na kon cu veseli uspeha celotne turneje.
| In kaj naj rečemo še o vreme !
| nu, ki je bilo takšno, kot bi bilo ; naročeno. Lepo, sončno, ponekod še pretoplo, na vsak način pa najbolj primerno za takšno dolgo pot,
! ki bi bila seveda čisto drugačna, če bi nas bila spremljala dež in slabo vreme. Tudi vreme se je to ; rej organizatorjem zelo «posrečilo».
Opraviti skoraj 3000 kilometrov v nekaj dneh — 800 km od tega NEVA LUKEŠ
Trgovina ROSIZH BRUNO
TRST — Ul. Palestrino 5 — Tel: 768-059
OLIVETTI IN DRUGE ZNAMKE
Pisalni strop
■	Računalniki po neprekosljivih cenah
■	Oprema
RIELLO
g 4ERMEC
0	%9V HELLO COMMlONAim
.g,-	( UN01S & GYR)
cn fftBILLMAN
0 2 ^ 34127 Trst
O) IX
<o
34127 Trst Ul. F. Severo 42 Tel. 56920/02
Agraria
MOČILNIK
UL Udi ne 18 Tel. 41M7S
RASTLINE
SEMENA
GNOJILA
MOTORNE ŽAGE ORODJE
»I EDI MOBILI
Med slavnostnim koncertom
(Nadaljevanje na S. strani)
«4
ZntopnHi kuhlni VAe mOrehiZZD
TRST Ul. Bnamonti 3 - tel. 820766 UDiVittorlo 12 -tet 813301
V NOVI SEZONI PRIDOBIVAJO NAJVEČ GLASBENE PRIREDITVE
Odlična trobentar Dokšicer in orglar Hans Haseiboeck
Komorni orkester Bolšoj teatra je izvajal v Cankarjevem domu vrsto del - Koncerti z orglami v CD bodo še vedno služili tudi preverjanju novega inštrumenta
Bodo v novi sezoni največ pri dobile glasbene prireditve?
Nova sezona je v dobrem we seču že prepričljivo pokazala, da se je po zaslugi Cankarjevega doma skokovito, za kakih 300 od stotkov, povečalo zanimanje za glasbene prireditve, medtem ko je interes za gledališče na lanski ravni. Nekoliko sta pridobils opera in balet, za likovno umet nost smemo reči. da se .je spričo manjših razstav zmanjšala predvsem možnost obiska, ne Da že lje. Velik odmev pa imajo umet nostno zgodovinske in etnološke razstave, nazadn.je še Dragoee nosti dresdenskega baroka ter Naši kraji in Ljudje v letih 1912 in 1913. Ž eno besedo: obisk je odvisen od kulturne vrednosti pri reditve, kvalitete, vnaprej znane ocene dela. gostovanj, ansam blov...
Če smo opazili največje za m' man.je za glasbene prireditve je obisk v tesni zvezi s koncertnim programom. Poleg rednih kon certov Slovenske filharmonije in simfoničnega orkestra RTV Ljubljana smo v zadnjem mesecu kar dvakrat v veliki dvorani Cankarjevega doma imeli v gosteh slo viti moskovski Bolšoj teater: prvič s koncertno izvei.bo oper Mo-desta Musorgskega Boris Godunov in Hovanščina, drugič s komornim orkestrom in enim naj boljših trobentarjev na svetu — Timotejem Dokšicer jem. Nove or gle velike dvorane CD so kajpada velik magnet: oba prva re citala Hansa Haselbocka iri Huberta Berganta sta bila že nekaj dni pred nastopoma razprodana, prav tako klavirski recital mla deca Vietnamca Dami Thai Sona.
Komorni orkester Bolšoj teatra .je pod vodstvom dirigenta Jurija Simonova predstavil najprt' dva Corellijeva Concerta srossa. V ve liki dvorani CD tudi komorna glasba zveni plemenito mehko, ob zelo izenačeni igri in dinamičnem kontrastiranju, kot so ga stopnjevali sovjetski gostje, zapu šča ansambel vtis brezhibnega, lahkotnega in tonsko bogatega muziciranja. Gledalci, kakih tisoč, so z največjim zanimanjem pričakali nastop Dokškvrja. Troben tar si je za ljubljanski nastop izbral znani Hummlov koncert v Es-duru, ki ga je pred leti zelo uspešno v tujini (Pariz, turneja po'Češkoslovaški! izvajal naš trobentar Stanko Arnolo.
Dokšicer .je vrhunski muzik; ob tel'nični dovršenosti, izredno lah kotnem obvladanju vseh najzahtevnejših mest v partituri, je skladbo interpretaensko nadgra dil: s svojo virtuoznostjo jo je v b'stvu presegel. Na zahtevo občinstva. ki je z burnim aplavzom pozdravilo njegov nastop, je ponovil zadnji stavek. Orkester je zaigral .še znani Borodinov Nokturno in znamenito Serenado za godala P. I. Čajkovskega Tudi ob interpretaciji sledn.jega je mm ral dirigent Simonov ponovno vzeti dirigentsko pailco v roke.
Orgelski koncert Hansa Hasel b'ck» z Dunaja, vrhunskega orglar a. skladatelja in pedagoga, profesorja na Visoki šoli za glas bo in mednarodnega koncertanta smemo imeti za otvoritveni kljub temu. da so orgle v Cankaijevem domu zavzenele ž.e na slavnost nem koncertu Slovenske filharmoniji ter nato na koncertu s Slovenskim kvintetom trobil. Bržkone bomo morali prve koncerte sprejemati kot preizkus novega inštrumenta, tako njegove odmevnosti v prostoru (za zdaj so nastopi pred železno zaveso, morda pa bodo kasneje ob akustični školjki ali celo odprtem odru''), kot njegovih zvočnih in registrskih zmožnosti.
In če bodo organizatorji progra ma imeli tako srečno roko s koncertanti kot na prvin dveii recitalih. potem se ni bati uspehov in odmevnosti. Hans .rlaselbock je virtuoz: izvrstna ie bila ž.e rekonstrukcija arhaičnega zvoka v Suiti iz nemških tabuiatumih knjig (okrog 1600). Šesta Mendelssoh-nova Sonata, prvi stavek V. simfonije za orgle Charlesa Marie Widor.ia, najbolj pa je navdušil in presenetil z napovedano svobodno improvizacijo na dano te-
mo. izbral si je motiv slovenske ljudske pesmi, najbrž ne po naključju:	s prepoznano melodijo
je zastavil motiv, ob katerem je bila virtuozna množica variacij lahko razumljiva slehernemu poslušalcu. Tudi v tem je bila izredna dragocenost prvega sreča nja. upajmo, da ne zadnjega, z dunajskih virtuozom.
Hubert Bergant pa slovi kot orgelski virtuoz že dolga leta. Njegovi koncerti so v Ljubljani zelo odmevni, zagotovilo umetniškega užitka. Tokrat si je za no ve orgle izbral širok repertoarni razpon: od Cleramoaulta, Mar chanda. prek Bacha, Zipolija. Lis zta. Louisa Vierne.ia. Rsger.ia. prek slovenskih skladateljev Ši-vica in Ramovša, do Petra Ebna. Oliviera Messiaena. V programski raznolikosti se nam jc na recitalu utrinjala misel o ^preizkušanju* inštrumenta, o »preverjanju* njegovih zvočnih, interpretativnih zmožnosti. Ali bodo take program ske usmeritve vsaj na začetku koncertn,- sezone prevladovale? Od uvodnih heterogenih posegov v zakladnico svetovne orgelske literature in občasnih dodanih do mačih skladbah do zaokroženih, tematskih in stilnih koncertov?
Vsak organist poizkusa z novim inštrumentom ugotoviti nje govo primernost za izvajanje posameznih partitur, za ljubljanskega še nismo slišali kakšne tipične oznake, brž.kone oa se bo do kmaiu izoblikovala strokovna mnenja in kajpada bodo o svo jih izkušnjah največ povedali or ganisti sami. Mi govorimo !e kot poslušalci: tudi za občinstvo je nov inštrument uganka, dokler mu vrhunski solist ne razkrije na lete zvočnih zmožnosti in m ter pretacije. Zato bi Lilo po prvih nastopih bolj kot o kritiki, v ozkem smislu, veljalo razmišliati o zvočnih vtisih v koncertni dvo-
rani. Pripombe za zdaj so umest ne: v cerkvi orgle zvenijo drugače. Prilagodljivost, sprejemanje danosti .je nemara predpogoj, da se v dvorani ne bomo preda .jaii pričakovanjem novega zvoč nega efekta in registrske kombi nacije, marveč muziciranju, glas bi, interpretaciji. Za zdaj je pri poslušalcih, razumljivo, še opa zna nekakšna nestrpnost...
MARIJAN ZLOBEC
Milijardna
1 J • v v •
dediščina
abstraktnega
umetnika
Ben Nicholson, znani britanski slikar in kipar abstraktne smeri, ki je umrl pred poldrugim letom, je zapustil svojim dedičem kaj lepo bogastvo. Ko so ocenili vso n egovo zapuščino, so ugotovili, da je vredna kar 3.3 milijona dolar jev, kar bi v naši valuti, torej v lirah zneslo približno pel mili jard lir. Neznatno vsoto, borih 13 tisoč dolarjev, je zapustil bivšemu ravnatelju londonske galerije • fTotez, v. kateri je umetnik velikokrat razstavljal, vse ostalo pa si bodo razdelili med seboj njegovi sorodniki. Jedro njegove zapuščine so bile risbe, olja, kipi in kipci, skratka njegova u metniška bera. Večino del pa je pokojni, umetnik razpečal in jo nahajamo po najrazličnejših muzejih. seveda le velikih in pomembnih. saj so si lahko le taki muzeji privoščili dela tega tako pomembnega angleškega umetni ka. Njegova prvenstveno abstraktna dela krasto neivporški Muzej moderne umetnosti, muzej Ohara v Tokiu, Kanadski nacionalni muzej in še nekatere podobne ve like ustanove.
NA DRUGEM KONCERTU GM
Bartokova
enodejanka v koncertni izvedbi
[■“Ij
Na drugem abonmajskem koncertu Glasbene matice v Kulturnem domu je bila na sporedu e-nodejanka Bele Bartoka, Grad vojvode Sinjebradca. V koncertni izvedbi so jo interpretirali sopra nistka Zlata Ognjanovič, basist 1-van Sancin in pianist - dirigent Milivoj Šurbek.
Čeprav je bilo nekaj dvoma o učinkovitosti izvedbe tega dela brez scene, igre in orkestra, je izvedba bila vendarle vseskozi prepričljiva. Dva razloga sta za to: močna izraznost Bartokove muzike na eni in enakovredna po-ustvaritev na drugi strani.
Kar zadeva interpretacijo, moramo reči, da je bila na visoki u-metniški ravni. Bila je odprla na celovitost izraza teksta in muzike; predvajanje je bilo v svoji ekspresivnosti in barvitosti izredno nazorno in je vzdržalo kreativno napetost do konca. Odveč bi bilo poudarjati, da je bilo delo temeljito pripravljeno in da sta bila oba pevca v voka'no-tehničnem pogledu dovršena. Pač pa moramo naglasiti n'uno muzikalne in vsebin sho poglobljeno kreiranje, ki je odsevalo vse značilnosti Bartokove muzike in moč njenega izraza. V sro:em doslednem in sproščenem oblikovanju sta pevca vzbujala neposredno učinkujočo odzivnost v poslušalcih.
Seveda moramo tu dodati prav tako pomembno vlogo sodelovanja pianista kol tretjega poustvarjal za in obenem tudi izhodiščnega 'niciatorja celotnega dogajanja, u-ikvm lenega v partituri. Le ta pa je bila temeljito preštudirana in realizirana. naj si bo v pogledu Bartokovih slogovnih posebnosti, najsi bo v smis’u njenih vsebinsko 'zračnih vrednot. Tako so nam ti trije izvajalci pripravili pomemben umetniški večer, ki ga lahko uvrstimo med na Jer še kulturne dogodke. To tem bolj. ko are za koncertno izvedbo tako zahtevnega. sicer pa glasbeno - scensko zasnovanega dela. Sai je znano, da koncertno izvajanje zahteva mnoao večjo koncentracijo v mu zikrlno vsebinskem pogledu in v oblikovanju.
IVAN SILIČ
•iiiiiiiiiiiiiiniiiiiuMimiMHMiiiiiMmifiMMiiiiiiiiiiiiinimiMiiiiiiiMiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiimiiMfaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii
• TPPZ na turneji «Bratstvo»
Dirigent zbora »Pinko Tomažič*. Oskar Kjuder, govori pri spomeniku v Blatu
(Nadaljevanje s 7. strani)
iHttft.................
Pri spomeniku umrlim internirancem na otoku Rabu
Koncert flavtistke E. Slama in organista Stefana Pegana
V cerkvi Nostra Signora di Sion je bil 10. t.m. na sporedu prvi iz serije koncertov, katere organizira italijansko društvo Arniči delta Musiča. V dokaj neobičajni zasedbi sta se predstavila mlada a obetavna slovenska glasbenika, flavtistka Erika Slama in organist Štefan Pegan. Prvo ie vsi dobro poznamo, saj jo že dalj časa lahko poslušamo v raznovrstnih zasedbah in celo na plošči, ki jo je posnela v sodelovanju s starejšimi in že uveljavljenimi slovenskimi glasbe niki' Tudi Pegan ima pod streho nekaj lepih nastopov, čeprav le v šolskem okviru tržaškega konservatorija, kjer študira. Kot prvi samostojni koncert pa je. bil ta nastop za oba poustvarjalca le pomembnejši od vseh ostalih in je postal nekakšen mejnik v njuni
glasbeni dejavnosti.
Spored prvega dela je obsegal Danican Phitidorovo Sonato v d molu in Quantzovo Sonato v D duru za flavto in orgle ter Pachel belovi Toccati v C in D duru za orgle. V drugem' delu pa smo lah ko poslušali Borrefeldovo Choral sonate, Canzone e Danza slovenskega sklazlatelja Merkuja in na koncu še Poserjevo Sonatino.
Glede izvajanja flavtistke moramo priznati, da je bilo na začetku slutiti malo sicer razumljive treme in negotovosti, tako da so posamezna mesta izzvenela in-tonančno nekoliko manj čisto. Že v Quantzovi sonati pa so vsi tehnični problemi izginili in izvajalka se je prepustila sproščenemu muziciranju, ki je preko Borrefel dovt Choralsonate doseglo svoj
višek v Merkujevi Canzone e Danza ter v Poserjevi Sonatini. V o-beh je izstopalo tisto lepo frazi-ranje, katerega je pri flavti v vseh registrih mogoče doseči le s polnim in stalno napetim tonom. Preciznemu in doziranemu spremljanju organista, ki se je s Pachel-belovica ioccatama znal izkazati tudi kot solist, pa gre zasluga, da sta se izvajalca ujela v dovršeno celoto. Publiki sta se končno oddolžila še z drugim stavkom (Si-ciliana) Bachove sonate v Es duru.
Ker smo prepričani, da so po dobne prireditve edina pot, ki lah ko privede slovensko glasbeno dejavnost do boljše uveljavitve, zaključujemo z željo, da bi v prihod nosti lahko prisostvovati čim več jemu številu nastopov naših mla dih glasbenikov,	(ak)
z lastnimi avtomobili in avtobusi — ni šala. Če je vse v redu poteklo, če smo bili vsi s turnejo zadovoljni. če je turneja opravila svoje politično in kulturno poslanstvo, če smo lahko videli kraje, ki so tako tesno povezani z našo slavno zgodovino, potem gre za to zasluga vsem — organizatorjem, pevcem, predstavnikom vseli organizacij in združenj, vsem udeležencem. To bo prav golovo turneja, ki bo še dolgo predmet naših razgovorov, to bo turneja, ki bo z zlatimi črkami zapisana tudi v zgodovino delovanja tržaškega partizanskega pevskega zbora.
Ob koncu sem nekatere od udeležencev povprašala za njihove vtise o tem pomembnem potovanju, ki bodo preneseni v posebni oddaji Radia Koper v nedeljo, 28. t.m., na predvečer jugoslovanskega praznika. Naj samo na kratko omenim izjavi županov Škerka in Švaba.
«Zdi se mi,s. je dejal tov. Škerk, «da zapuščamo udeleženci ladjo zadovoljni in obogateni od vsega, kar smo videli in doživeli. Rad imam naš partizanski pevski zbor in sem mnenja, da je s to turnejo opravil pomembno politično in kulturno poslanstvo.*
«Lepo bi bilo po mojem.* je dejal tovariš Švab, «če bi lahko še več mladih doživljajo z nami takšno potovanje bratstva, da bi po-bliže spoznali delček naše zgodovine. da bi videli, koliko žrtev je bilo potrebnih, da je zrasla Jugoslavija takšna kot je, pomemben činitelj v naporih vseh naprednih sil v svetu za mir in svobodo.*
In če mislite, da naši pevci po tej turneji počivajo, se zelo motite. Že sinoči so nastopili s celovečernim koncertom v Novem mestu, danes pa bodo nastopili v Kočevju, ali pa v Ribnici. Želimo jim, da bi se tudi s tega potovanja srečno vrnili in da bi nam poročali o tem, kaj so novega doživeli tudi na teh nastopih.
Nedelja, 14. novembra 1982
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Dogodivščina TV film
13.00	Glasbena oda ja - Johannes Brahms
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Zelena črta - kmetijska oddaja
13.00	Posebna oddaja Dnevnika 1
13.30	Dnevnik 1 Vesti
14.00	- 19.50 Nedeljsko popoldne s Pippoin Baudoun, vmes
14.15	športne vesti
15.55	Discoring - glasbene novosti
15.20	Športne vesti
15.55	Discoring, 2. del
10.20	športne vesti
16.55	Muppet show z Glendo Jack son
17.30	Panorama loterije
18.30	00. minuta
20.00	TV dnevnik
20.30	Zgodba o ljubezni in prijateljstvu 4. epizoda
21.35	Šcortna nedelja
22.20	TV dnevnik
22.25	športna nedelja. 2. del
22.45	Na vprašanje odgovarja...
23.25	Nove neapeljske pesmi
00.00 TV dnevnik - Novice - Vremenske razmere
Druqi kanal
10.00	koncert violinistke Beatrice Antonini in violončelista Jor-ga Schultisa
10.45	Edvard Grieg - koncert
11.15	Dnevi Evrope
11.45	Rhcda - TV film
12.10	Opoldanski program
13.00	TV dnevnik ob 13. uri
13.30	Sem se takoj poročil za veselje - TV komedija
15.1.0	B'itz šrort in kvizi
17.10	Najnovejše ameriške plošče
18 50 Dnevnik - gol flash
19.50 TV dnevnik
■rt.OO Nedelski sprint - šrort
20.30	Se Parigi - 3. epizeda
21.40	Hill Street dan in noč
22.30	Dnevnik - večerne vesti
22.40	Francija '82	1. del
23.40	šola in vzgoja
00.10 TV dnevnik - zadnje vesti
Tretji kanal
11.35	13. festival
15.30	Neposreden prenos športnih dogodkov - ženska košarka
17.30	Soec;al Jo Chiarello - festival 82
18.00	Platea '82
19.00	TV dnevnik 19.15 Deželni šport
19.35 «11 rimbambuglio* - 1. del
20.40	Šport na tretjem kanalu
21.40	Vožnja med Kalabreži v Nevv Yorku
22.10	TV dnevnik
22.30	Nogometno prvenstvo B lige
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.35 Poročila
8.40 živ-žav . otroška matineja 8.25 človekova glasba 10.20 škag ameriška nadaljevanka
11.10	TV - kažipot
11.30	Domači ansambli - Ansam bel Maksa Kumra
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
14.45	Pepe Linhardt, švicarska zabavna glasba
15.40	Poročila
15.45	Vozovnica v eno smer
16.30	Umor po pogodbi - ameriški film
17.50 Športna poročila
18.05	Sled TV drama
18.55	Ne prezrite
19.10	Risanka
19.15	Cik cak
19.23 TV in radio nocoj 19.25 Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
19.57 Propagandna oddaja
20.00	Kože TV nadaljevanka
21.15	šnortni pregled
21.30	Poročila
Koper
17.00	Z nami pred kamero
17.05	Človek in narava - dokumentarna oddaja
18 00 Film ponovitev
19.30	Stičišče - tednik TV dnevnika
20.15	Kam na zdaj? - čelov, film
21.30	Sedem dni
21.45	Glasbeni nokturno
Zagreb
10.30	Glasbeni tobogan
11.30	Razmišljanka - otroška od d a ja
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Jugoslavija, dober dan
14.00	Narodni običaji
17.00	Nedeljko popoldne
19.30	TV dnevnik
20.00	Kože, TV nadaljevanka
21.15	Športni pregled
TRST A
8.00,	13.00. 14.00. 19.00 Poročila:
8.30	Kmetijska oddaja: 9.00 Ma-
ša- 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Po slvišali boste:	10.30 Mladmski
oder: «Stop:nje po /raku*: 11.00 Sestanek z...: 11.15 Nabožna glas ba; 1L4") Vera in naš čas: 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v ItaUli: 12.30 in 13.20 Glasba po željah: 14.10 Nediški zvon; 14.40 šport in glasba ter prenosi z na šili kultiunih prireditev.
KOPER
(S'ovenskl program)
7.00,	8.00, 14.01) Poročila: 7.05
Veselo v nedeljske dopoldne: 7.30 Za zdravje: 8.07 Kinospored, objave: 8.10 Spored slovenskih ljudskih pesmi; 8.30 Oddaja za naše kmetovalce; 13.00 Sosednji kraji in ljudje: 13.30 Glasbeni notes: 13.45 Glasba po željah: 15.00 Radio Koper na obisku: 15.15 Igra orkester RTV Ljubljana:	15.30
Domača rock scena: 16.00 Primor ski dnevnik: 16.15 Objave in zabavna glasba: 16.30 Naša pesem ’82; 17.00 Nedelja na športnih igriščih.
KOPER
(Italijanski program)
7.30. 12.30, 18.30 Radijski dnevnik; 10.30. 13.30 Poročila: 6.00-
9.30	Glasbeno prebujanje: 9.32 Lu-
cianovi dopisi; 10.00 Glasba in besedilo:	10,32 Glasbeni prostor;
10.40 Mozaik: 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.00 Sedem plus sedem; 12.10 Glasba po željah, 12.40 Pika na «i»; 12.50 Glasba; 15.15 Stisk ro-
Srednji val 277,8	metra ali
1080 kilohertzav in 253,4 metra ali 1170 kilohertzov	
UKW — Beli križ	97,7 MHz
UKVV - Koper	89,3 MHz
UKW _ Nanos	101,0 MHz
ke: 15.30 Vrtiljak jugoslovanskih motivov: 16.00 Pesmi tedna; 16.30 Crash; 17.00 LP lestvica; 17.45 Glasbeni slovar; 18.30 Športna nedelja; 19.00 Zaključek programov.
RADIO 1
8.00,	10.15, 13.00. 17.00. 19.00 Poročila; 6.00 9.10 Oddaja za praznični dan; 10.10 Zeleni val 10.15 Nedeljski spored; 11.00 Radijska oddaja, ki jo vodita Loretta Gog-gi in Oreste Lionello; 12.50 Bel papir; 13.15 Italija poje; 13.50 Radio 1 - za vsakogar; 15.20 Noge met od minute do minute; 18.30 šport košarka; 19.25 Sebastian Melmoth; 20.00 Melodrama Moše.
RADIO 2
8.30. 9.30, U.30. 12.30, 13.30 in 19.30 Poročila; 6.00 8 00 Jutranja oddaja; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Svet opere; 11.00 Radijski pogovor s poslušalci o ljubezni;
12.15	Tisoč in ena r«sem; 12.48 Namovejše plošče: 13.41 Kino in glasba; 14.30 Športna nedelja:
17.15	V nedeljo z nami: 19.50 Kino in glasba: 21.45 Zgodovinske bilke; 22.50 Lahko noč Evropa.
LJUBLJANA
8.00.	9.00. 10.00,	12.00, 13.00,
14.00, 17.00 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik: 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 7.40 Vedri zvoki; 8.07 Ra dijska igra za otroke: 9.05 Še pomnite, tovariši: 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo: 13.10 Obvestila in zabavna glasba: 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 Z majhnimi ansambli: 14.40 Pihalne godbe. 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža: 15.15 Listi iz notesa; 16.20 Gremo v kino; 17.66 Priljubi jene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra. 19.30 Obve stila in zabavna glasba: 19.35 Lahko noč, otroci: 19.45 Glasbene razglednice: 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena iribuna mladih: 23.10 Nočni koncert lah ke glasbe.
Ponedeljek, 15. novembra 1982
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šola in vzgoja
13.00	Tednik o knjižnih izdajah
13.25	Vremenske razmere
13.30	TV dnevnik
14.00	«1 Nicotera*
14.30	Posebna oddaja in parlamenta
15.00	šola in vzgoja:
Univerze v Evropi
15.30	TV film iz serie Fernando Fernandel
16.20	športna oddaja
17.00	TV dnevnik - Flash
17.05	Risanke
17.20	Legenda Sleppy Hollow 1 epizoda
17.45	Vin. festival cirkusa
18.20	Kulturna oddaja
18.50 Happy magic iz serie Fonzie
19.45	Almanah jutrišnjega dne
20.00	TV dnevnik
20.30	Mož z zlato roko čelov, film
22.25	Dnevnik
22.35	Srečanje s kinom
Drugi kartal
12 30 Tedenski program o zdravstvu
13.00	Dnevnik ob 13. uri
13.30	šola in vzgoja
14.00	Tandem
16.00	šola in vzgoja
16.30	Garaža iz serie Čarovnik Merlin, 5. epizoda
17.30	Dnevnik - Flash
17.35	Iz parlamenta
17.40	Glasbena oddaja
18.25	Prosti kotiček
18.40	Dnevnik - Šport
18.50	«Codice rosso fuoco*
TV film
19.45	Dnevnik
20.30	Otroci in ljubimci
21.30	Kronika
22.25	Dnevnik - zvečer
22.35	«11 paesaggio*. TV film
23.00	Protestantizem
23.25	Šola in vzgoja
Tretji kanal
16.15 Genova: Ženski nogomet
16.45	Nogomet B lige
19.00	Dnevnik
19.30	Deželni šport
20.05	Šola in vzgoja
20.40	«11 vicere del giardino d’ Europa*
21.30	Šola in vzgoja
22.00	Dnevridk
22.35 Ponedeljkov v proces
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.35 in 10.35 TV v šoli
16.-'5 Poročila
17.00	Povezave poljudnoznanstvena serija
17.50	Kruh skozi stoletja:
Zrno do zrna pogača
18.25 Obzornik 18.45 Mladi upi
mladinska oddaja
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Maja Volk: Povsod tujec Glavna tema najnoveiše novosadske televizijske drame .je usoda enega od največjih slikarjev in pesnikov srbske romantike — D ji'ra Jakšiča. Dvajset let Jakši-čevega razburljivega in tragičnega življenja je v bio grafski drami «Povsod tujec* scenaristično predstavila mlada beograjska av torica Maja Volk, režijsko pa Milan Pletel. Skozi Jak šičeva blodenja od samo stana Kruševdola do Sum-rakovca. od Rače do Novega Sada in Beograda so poskušali avtorji predstaviti specifično socialno in kulturno okolje sredi prejšnjega stoletja in obdobje, ki je bilo prav tako razburi iivo kot Jakšičevo življenje. Dra ma spremlja Jakšičeve spo pade s konzervativno vojvo dinsko birokracijo, njegove ustvarjalne in etične dvo me. prav tako pa tudi odpore. pritiske in nasilje, ki jih je trpel in sporoča mi sel o usodi brezkompromis nega umetnika, ki ostaja v premalo strpnem okolju tu jec.
21.35 V znamenju
Koper
13.30	in 14.30 Odprta meja oddaja v slovenskem jeziku
Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja med drugim na sporedu tildi naslednje vesti:
TRST — Obisk predsednika gospodarske zbornice SR Slovenije ČEDAD — Obisk videmskega škofa Battistlja
GORICA — Garibaldijeva 100-let-nica
SKEDENJ — Podeljevanje značk OF
ŠTANDREŽ — Martinovanje, ob koncu pa še kratek pregled zamejskega športa
17.00	Z nami pred kamero 17.05 TV šola
17.30	TVD novice
13.00	Film
19.30	TVD - Stičišče Turistični vodič
20.15	Nesrečniki TV nadalj.
21.15	TVD - Danes
21.30	Nenavaden par
TRST A
7.0D,	£00.	10.00,	13.00, 14.00.
17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanan: Dodaj življenje letom, ne samo le ta življenju!; 8.45 Glasbena ma t'neja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Marjan Kozina: Ekvinokcij; 11.30 14.00 Pol dnevniški razgledi: Beležka: 12.00 Gledališki glasovi po stezah spo minov: 12.40 Zbora «Lojze Bra tuž* in «Mirko Filej* na koncertu goriških zborov: 13.20 Gospodar ska problematika; 14.10 Roman v nadalj.: Juš Kozak: «Beli macesen*; 14.30 Glasbene skice: 14.55 Naš jezik: 15.00 Šport; 16.00 Beseda in glasba v najnovejših smereh rocka: 17.10 Mi in glasba: glasbena ura za srednjo šolo; 18.10 Od Milj do Devina;' 18.40 Jazzovski koncert.
KOPER
(Slovensk* program)
6.00, 6.30. 7.25, 13.00, 14.00 in 16.55 Poročila; 6.05 Glasba za do bro jutro: 6.45 Cestne razmere:
7.15	Radijski, televizijski in film ski spored: 7.30 Val 202; 13 00 Na valu radia Koper; 13.15 Kinospored: 14.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje poslušalcev: 14.30 Zapo;mo pesem; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik;
16.15	Glasba: 16.30 V podaljšku -pregled športnih dogodkov.
KOPER
(Italijanski program)
6.30, 7.30, 12.30, 15.30 tn 18.30 Dnevnik: 8.30, 9.30. 10.30. 11.30, 14.30. 15.30. 17.30 Poročila: 6.00 Glasba za dobro jutro: 6.15 Ko ledarček: 8.33 Pesem tedna; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Kdo pa si?; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00
Glasba; 10.10 Zdravo, otroci;
10.30	Glasbeni'prostor; 10.40 Mo zaik, glasba in nasveti; • 11.00 Kim, svet mladih; 11.33 Giuseppe Garibaldi: življenje za svobodo, 6. nadalj.: 12.05 Glasba po željah: 14.33 Glasba; 15.00 Zdravo, otro ci:, 15.20 Glasbeni premor, 15.32 Crash: 16.00 Glasba; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Spomnimo se operete: 17.32 Juke box: 13.00 Glasba; 18.45 Slišimo se jutri.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 8.00, 9.00 10.00, 11.00. 12.00. 14.00, 19.00, 21 00, 22.00 Poročila; 6.10 in 6.45 Prometne in formacije; 6.50 Dobro jutro, otro ci: 7.25 Iz naših sporedov. 7.30 Z radiom na poti: 8.05 Aktualni problemi marksizma. 8.25 Ringa raia: 8.40 Pesmica za miade ri sarje in pozdravi; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...;
11.05	Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki re vijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalne godbe; 13 00 Danes do 13. ure: 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Pripo roča jo vam...; 14.05 V gosteh pri zborih; 14.25 Naši poslušalci čestitajo: 15.00 Dogodki in odmevi: 15.50 Radio danes, radio jutri: 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali: 19.25 Obvestila in zabavna glasba: 19.J5 Lahko noč. otroci; 19.45 Minute z ansamblom Savinjskih sedem: 20.00 Kulturni globus: 20.10 Iz naše diskoteke,
21.05	Glasba velikanov: L. van Beethoven; 22.15.Informativna odda ia: 22.25 Iz naših sporedov;
22.30	Popevke iz jugoslovanskih studiov; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Za ljubitelje jazza; 0.05 Nočni program.
TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE
TOREK, 16. novembra LJUBLJANA
8.35 in 10.35 TV v šoli; 15.50 Šolska TV; 17.10 Poročila: 17.15 Risanka - Mišje prigode; 17.25 Glasba narodov; 17.55 Pisani svet;
18.25	Podravski obzornik; 18.40 Čas. ki živi; 19.10 Risanka; 19.15 Cik cak: 19.24 TV in radio nocoj;
19.26	Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja; 20.00 Aktualno; 21.00 Propagandna oddaja; 21.05 Berlin Alexanderplatz; 22.05 Poročila.
KOPER
13.30 in 16.30 Odprta meja; 17.00 Z nami pred kamero: 17.05 TV šola; 17.30 TVD - novice; 18.00 Serijski film; 19.00 Aktualna tema; 19.30 TVD stičišče; 10.15 Katakombe - film; 21.40 TVD - danes; 21.55 Festival gorskih filmov in nogo met: Bolgarija - Jugoslavija.
SREDA, 17. novembra LJUBLJANA
8.35 in 10.35 TV v šoli; 17.35 Poročila; 17.40 Ciciban, dober dan; 17.55 Samo Katka; 18.25 Notranj ski obzornik; 18.40 Niške zborovske slovesnosti; 19.10 Risanka;
19.15 Cie cak; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja: 20.00 Film tedna; 21.40 Majhne skrivnosti ve likih kuharskih mojstrov; 21.45 V znamenju.
KOPEL
13.30 - 16.30 Odprta meja; 17.00 Z nami pred kamero; 17.06 TV šola; 17.30 TVD novice; 18.00 Film; 19.30 TVD Stičišče; 20.15 Visoki pritisk; 21.15 TVD danes; 21.30 Nenavaden par; 22.30 TVD danes; Nogomet: Sofija; Jugoslavija -Bolgarija.
ČETRTEK, 18. novembra LJUBLJANA
8.35 - 10.35 TV v šoli: 15.40 Šolska TV; 17.00 Poročila: 17.05 Pe-denjžep: 17.25 Zapisi za mlade; 17.55 Mozaik kratkega filma; 18.25 Dolenjski obzornik; 18.40 Po sledeh napredka; 19.10 Risanka; 19.15 Cik cak; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja; 20.00 Glasbe ni četrtek; 21.00 Odsevi zahajajočega sonca; 22.00 Poročila.
KOPER
13.30 - 16.30 Odprta meja; 17.00 Z nami pred kamero: 17.05 TV šola; 17.30 TVD novice; 18.00 Nesrečniki; 19.00 Obzorja; 19.30 TVD Stičišče; 20.15 Mladi policaji; 21.J5 TVD Danes: 21.30 Kdo pozna u-metnost?; TVD danes.
PETEK, 19. novembra LJUBU ANA
8.55 - 10.35 TV v šoli; 17.15 Poročila: 17.20 Prvi cvetovi; 17.50 Telestart 81; 18.25 Obzornik; 18.40 Spoznavanje naše naravne dediščine; 18.55 Za zdravo življenje; 19.10 Risanka: 19.15 Cik cak; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vre me; 19.57 Propagandna oddaja; 20.00 Fantje s Hill Streeta; 20.50 Propagandna oddaja; 20.55 Zrcalo tedna; 21.15 Nočni kino; 23.10 Poročila.
KOPER
13.30 in 16.30 Odprta meja; 17.00 Z nami pred kamero; 17.05 TV šola; 17.30 TVD novice; 18.00 Visoki pritisk: 19.00 Aktualna tema; 19.30 TVD stičišče; 20.15 Sadovi
besa; 21.15 TVD danes; 21.30 Ba letni večer; TVD danes.
SOBOTA, 20. novembra LJUBLJANA
8.00	Poročila; 8.05 Mišje prigode - Risanka; 8.15 Pedenjžep; 8.35 Ciciban, dober dan: 8.50 Prvi cvetovi; 9.20 Samo Katka; 9.50 Pisani svet; 10.20 Povezave; 11.10 Pozdravljena, Makedonija; 11.25 Po sledeh napredka; 11.55 Čas, ki živi; 12.25 Poročila; 13.25 Nogomet, Rijeka - Železničar: 15.30 Rokomet, Kolinska Slovan CZ; 17.05 Bajeslovni Fittipaldi; 18.45 Naš kraj; 19.00 Zlata ptica; 19.10 Ri sanka; 19.15 Cik cak; 19.24 TV in Radio nocoj; 19.26 Zrno ,do zrna; 19.30 TV dnevnik: 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja; 20.00 Počakaj do teme; 21.44 Propagandna oddaja; 21.45 TV tekma; 22.45 Poročila.
KOPER
15.00	Z nami pred kamero; 15.10 Nogomet, Rijeka - Železničar; TVD Novice; Rokomet in Vaterpolo; 19.00 Inšpektor Bluey: 19.30 TVD stičišče: 20.15 Kosmos: 21.15 TVD danes; 21.30 Petri.jin venec.
NOGOMET
V 5. KVALIFIKACIJSKI SKUPINI ZA EP
KLJUB NAPADALNI IN OSTRI IGRI ITALIJA «LE» IZENAČILA S ČSSR
Svetovni prvaki se na težkem in razmočenem igrišču niso najbolje znašli - Rossi se ni izkazal - «Nova» Češkoslovaška igrala poprečno
ITALIJA — ČEŠKOSLOVAŠKA 2:2 (1:1)
STRELCI: v 13. min. Altobclii, v 26. min. Slop, v 65. min. Kapko (avtogol), v 70. min. Chalonpka.
ITALIJA: Zoff, Bergomi, Gentile, Marini, Coliovati, Scirca, Conti, Tardelli (od 78. min. Dosscna), Rossi, Antognoni, Altobclii.
ČSSR: Miklosko, Kapko, Prokeš, Fiala, Jakuber, Sloup, Chaloupka, Janecka (od 71. min. Vizek), Sclenski, čermak (od 90. min. Jarolim), Nemec.
SODNIK: Corver (Nizozemska)
GLEDALCEV: 80.000; KOTI: 6:1 za Italijo: OPOMIN: Marini zaradi grobe igre.
MILAN — Italija je startala v nogometnem prvenstvu z nepravo nogo.
«Azzurri» niso šli preko neodločenega izida proti prizadevnim, a tehnično skromnim čehoslovakom. Resnici na ljubo je treba povedati, da so se Italijani trudili in borili, na trenutke so zaigrali celo zelo dobro in popolnoma potisnili reprezentanco ČSSR v njen kazenski prostor, u-stvarili so si tudi nekaj odličnih priložnosti — vendar zmage le niso dosegli. Zmago pa bi si zaslužili, saj so bili boljši nasprotnik, predvsem v prvem polčasu in v prvi polovici drugega.
Trener Bearzot je poslal na igrišče postavo, ki je bila brez poškodovanih Orialija in Grazianija, nju-
Peta skupina
Dosedanji izidi Romunija - Ciper Romunija - Švedska ČSSR - švedska Ciper - Švedska Italija - ČSSR
LESTVICA
3:1
2:0
2:2
0:1
2:2
Romunija	2	2	0	0	5:1
Švedska	3	1	1	1	3:4
ČSSR	2	0	2	0	4:4
Italija	1	0	1	0	2:2
Ciper	2	0	0	2	1:4
Prihodnja tekma 4. 12.: Italija - Romunija
no mesto sta zato zasedla Marini in Altobelli. Razmočeno in težko i-grišče je prav gotovo oviralo igro «azzurrov», tako da so bili napadalci malo pri žogi in so se največje priložnosti in ugodnosti za strel ponudile igralcem za zvezo, predvsem Antognoniju, ki je v prvem polčasu res blestel.
V nadaljevanju pa, ko so nogometašu Fiorentine in ContijU 'pošle moči, je postala igra kaotična, brez pravega smisla. Niti Zoff se ni pro-
slavil, čeprav za prejeta gola nima krivde in je za svojo 108. tekmo v reprezentančnem dresu moral pobrati dve žogi iz mreže.
Reprezentanci ČSSR se je poznalo, da ni še uigrano moštvo, najbolj zapažen posameznik pa je bil brez dvoma Sloup, a tudi vratar Miklosko se je parkrat izkazal in odločilno posredoval.
Prvi gol je padel v 13. min. po zaslugi Altobellija, ki je z glavo zadel mrežo po predložku Antognonija. Izenačil je v 26. min. Sloup z lepim strelom po napaki Sciree in Marini ja. Italija je spet prišla v vodstvo v 65. min., ko je Marini ostro za-streljal, žogo pa je v mrežo preusmeril Kapko. Končni izid je postavil Chaloupka, ki je lepo izkoristil nezadržen prodor Sloupa.
Ciper — švedska 0:1 (0:1)
NIKOZIJA — V drugi včerajšnji tekmi v okviru pete skupine za evropsko prvenstvo je švedska na tujem s težavo odpravila skromno reprezentanco Cipra.
Pred osem tisoč gledalci je zmagoviti gol za Švede dosegel srednji napadalec Goteborga Corneliusson v 34. min.
ODBOJKA
V BRUCEM KOLU BRUCE ZENSKE ITALIJANSKE LICE
Borovke zlahka do prvih točk, Nabrežinke praznih rok
«Plave* so doma odpravile neizkušeno moštvo Itas, Sokol pa je izgubil v Trevisu
Bor Intereuropa - Itas Fiume Veneto 3:0 (15:1. 15:5, 15:11)
BOR: Cergol, Debenjak, Glavina, Maver, Fičur, Kus, V. Klemše, M. Klemše, Rauber.
V drugem kolu ženske B lige so borovke doma osvojile prvo zmago. Ekipo iz Fiume Veneta sestavljajo mlade in neizkušene igralke. Zato tokrat naloga «plavih» ni bila težka.
Tekma sama ni bila posebno zanimiva, posebno v prvih dveh setih, ko so naše odbojkarice zaigrale zbrano in učinkovito. V zadnjem setu so pa prepričane o lahki zmagi malo popustile, vendar so se znale v pravem trenutku zbrati in tekme je bilo v manj kot eni uri konec. Glede na prvi letošnji nastop smo lahko z današnjo igro borovk zadovoljni opazen je bil napredek predvsem v bloku in tudi igra v polju je bila boljša. Pozitivno je predvsem to, da so borovke zmagale brez izgubljenega seta in da slaba igra nasprotnic ni vplivala na njihovo učinkovitost. Skratka, «plave» prihajajo v boljšo formo, vendar bo-
ifHriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii,n,„l||„imill„mi|„lini||||mii|||||||,m||||,mg,
NAMIZNI TENIS
SINOČI V ZENSKI A LIGI
v
Četrta zaporedna zmaga Krasa
Naše predstavnice pa so se morale krepko potruditi, da so strle odpor igralk Vlfaltercassa - Marina Cergol navdušila občinstvo
KRAS — VVALTERCASS 5:2
Milič - Donati 2:0 (21:6, 21:18); Cergol - Crivellini 2:0 (21:13 21:13); Doljak - Mauriello 0:2 (13:21, 16:21); Cergol - Donati 2:0 (21:7, 21:10); Milič - Mauriello 0:2 (18:21, 14:21); Doljak - Crivellini 2:1 (21:19, 19:21, 21:5); Cergol - Mauriello 2:0 (21:17, 21:11).
Po pričakovanju je Kras včeraj osvojil v Repnu četrto zaporedno zmago v ženski namiznoteniški A ligi. Naloga domačink pa ni bila lahka in gostujoči Waltercass se je trdoživo upiral, preden je po dveh urah borbe klonil z 2:5.
Protagonistka večera je bila vsekakor Marina Cergol. ki je v izvrstni farmi, in je za zeleno mizo prikazala ves svoj bogati potencial. Njena igra je zelo učinkovita in spektakularna obenem, tako da so večkrat številni gledalci planili pokonci in zaploskali od odprti sceni, ko je po navdušujočem izmenjavanju udarcev slikovito prešla iz obrambe v nezadržen napad, „Cergolova je tako osvojila v svojo- korist vsa tri srečanja brez izgubljenega seta. še posebno se je izkazala v zadnjem
MiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiimimiimiiimiiiiiiiiHimmtiiiiiiiiiimiiiiiimiHimiiimiiiiMiiiiuiiimiii
NOGOMET
V 3. ITALIJANSKI LICI
Triestina za vrh
Tržačani bodo danes igrali doma proti Carrareseju
Na stadionu «Grezar» bo danes popoldne pomembna tekma tretje-ligaškega nogometnega prvenstva, ki bo najbrž odločala o vrhu lestvice. Triestina bo sprejela v goste Carrarese, to je ekipo, ki ima na lestvici prav toliko točk kot Trie-stina (12). Trener Buffoni je optimistično razpoložen in pravi, da je to priložnost za ponoven vzlet, čeprav nasprotnika ne gre podcenjevati. Edina dilema okrog sestave moštva zadeva branilca Trevisana, ki je nekoliko poškodovan. Vsi ostali so v dobri formi in računajo na uspeh. Zelo evforičen je seveda De Falco, ki hoče tudi danes zabiti gol in tako porušiti stari rekord Pascuttija, ki je v desetih tekmah dal 12 golov, kolikor jih je doslej dosegel tudi napadalec Triestine.
Carrarese bo nevaren nasprotnik. Moštvo iz Toskane trenira Orrico. ki je bil pred leti pri Udineseju. Carrarese je lani napredovala iz C-2 lige, letos pa je utrpela samo en poraz na tujem in še to v prvem kolu proti Vicenzi. Skratka, gre za moštvo, ki je dobro u-igrano, odlika njegove igre pa so mojstrsko postavljene off-side zanke, ki spravljajo v težave vsakogar.
DANAŠNJI SPORED (14.30)
Forli - L. Vicenza; Mestre - Trento; Modena - Spal; Padova - Trevi-so; Piacenza - Fano; Pro Patria -Sanremese; Rimini - Parma; Ron-dinella - Brescia; Triestina - Car-
rarese.
V PRIJATELJSKI TEKMI
Olimpija v okrnjeni postavi danes v Pizi
Ljubljanska Olimpija bo danes v Pizi igrala prijateljsko nogometno tekmo proti mešani postavi Piše in Fiorentine.
Ljubljančani bodo v tem srečanju igrali z zelo okrnjeno postavo. Poleg reprezentanta Elsnerja ne bodo igrali Bndimčevič,
Ameršek, Martinovič vič.
Italijani so dokaj po sreči odpravili svoje vrstnike iz Jugoslavije z golom, ki ga je v 26. minuti dosegel Macina. Od tistega trenutka naprej je bilo videti na igrišču monolog «modrih», ki so stisnili Italijane v njihov kazenski prostor. Pri tem pa so bili Jugoslovani ne-efikasni, kar je že stara hiba jugoslovanskega nogometa.
V drugem srečanju je Španija premagala Francijo s 7:6 po streljanju 11-metrovk. Tekma se je končala pri rezultatu 3:3.
Mirku Puzovicu «zia(i gong»
SKOPJE — V Skopju se je končalo tradicionalno boksarsko tekmovanje za «zlati gong».
Letošnji najboljši boksar je bil Mirko Puzovič, član kragujevske-ga Radničkega. ki je v super lahki kategoriji premagal Asanova.
Na splošno pa so bili letošnji dvoboji na tej prireditvi na dokaj skromni tehnični ravni.
srečanju večera, ko je po izenačenem začetku povsem zlomila odlično Muriellovo. Prav ta gostujoča igralka je krasovkam povzročila največ preglavic: zaigrala je z o-bičajno zagrizenostjo in odločnostjo, zagrešila je zelo malo napak, kar je najprej spravilo ob živce vse preveč zaletavo Doljakovo, nato pa si je Mauriellova privoščila še zmago nad Miličevo, ki je taktično bila v premoči, a je zaradi nenavadne živčnosti zgrešila vrsto odločilnih «forhand» udarcev.
Doljakova je Nna začetku imela velike težave tudi s Crivellinijevo, ko pa je v zadnjem setu zaigrala bolj preudarno, je nasprotnico pustila kar na 5.
«Danes sem bila nenavadno živčna zaradi neštetih razlogov in to se je, žal, poznalo tudi pri moji igri. Vseeno pa sem zadovoljna s končno zmago. Pred tekmo me je precej vznemirila novica, ki mi jo je posredovala Mauriellova, da je Fiat Bari najel madžarsko igralko Ferency, ki je 16. na evropskih lestvicah«, nam je po tekmi dejala Sonja Milič. (B. S.)
KOŠARKA
2. ZVEZNA LIGA
Zanesljiva zmaja Kraškega zidarja
K. zidar — Monting 110:91 (51:40)
KRAŠKI ZIDAR SEŽANA: Bre-zec 24, Šupič 18, Srdič 2, Gvardjančič 7, Strnad 18. Kobe 33, šegš 6, Švara 2.
Košarkarji Kraškega zidarja so
PREDEN PRODATE VAŠE STARO ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI
Aurum
ki nudi konkurenčna kotiranja in brezplačne ocenitve.
TRST, UL. MAZZINI 43/D TEL. 68980
na vsak način hoteli dokazati, da je bil poraz v Sinju posledica dolge poti in odsotnosti nekaterih ključnih igralcev. Proti ekipi Montinga iz Zagreba so že od začetka zaigrali zelo agresivno in odgovorno v obrambi, kar se je takoj odrazilo na rezultatu (v 5. thin. 10:0). Gostje so z menjavami poiskušali spremeniti potek igre, vendar je izredna igra Kobeta in ostalih v polčasu prinesla vodstvo 11 točk.
Tudi v drugem polčasu se je videlo, da je ekipa Kraškega zidarja dobro pripravljena in odločena to tekmo odločiti v svojo korist. Igralci Montinga nikakor niso u-speli zadevati koš domačinov, potem pa so igrali tudi preveč nervozno. tako da so igralci Kraškega zidarja v 30. min. vodili že z 82:60, dve minuti pred koncerti tekme pa 106:81. Takrat so v igro Stopili tudi mlajši igralci, venda tudi to ni pomagalo razglašeni ekipi Montinga, da ne bi pretrpela visokega poraza. (M. N.)
mo to lahko preverili še v zahtevnejših nastopih, ki jih še čakajo.
N. R.
Albatros — Sokol 3:0 (12, 2, 9)
SOKOL: V. Legiša, Kralj. Gruden, Mervič, Paulina, G. Legiša, Antoni, Capolicchio, Lozar in Per-tot.
V drugem kolu druge ženske lige je Sokol, ki je nastopil brez svoje okrepitve Pesaressije, izgubil v Trevisu proti moštvu Albatrosa.
Nabrežinke so se razigranim na
Obletnica kulturnega doma
Jutri v Gorici odbojkarski turnir
V okviru prve obletnice Kulturnega doma bo jutri zvečer v telovadnici goriškega kultur-no-športnega središča pomemben odbojkarski turnir, na ka-' terem bodo sodelovale vse štiri goriške slovenske članske ekipe, ki nastopajo v raznih prvenstvih. To so goriška Oylm-pia (nastopa v prvenstvu C-2 lige), štandreška Juventina (D liga), Jamlje (D liga) in Naš prapor (1. moška divizija).
Turnir, poleg tega, da ima zaradi obletnice, kateri je namenjen, bo priložnost, da trenerji slovenskih ekip preverijo kondicijsko pripravljenost svojih šesterk pred pričetkom raznih prvenstev.
SPORED TURNIRJA 19.00: Jamlje - 01ympia 20.00 Juventina - Naš prapor 21.00: finale za 3. mesto 22.: finale za 1. mesto
Turnir, ki ga na pobudo od bojkarske sekcije TO-ZSŠDI za Goriško organizira odbojkarska sekcija ŠD Juventina iz Štandreža, bodo odigrali na 2 osvojena seta.
sprotnicam upirale le v prvem setu, v ostalih dveh pa so bile brez moči.
Sinoči v ženski C -1 • ligi
Uspešen nastop Sloje pred domačini občinstvom
Sloga - CUS Trst	3:1
(15:11, 15:13, 6:15. 15:5)
SLOGA: M. in N. Grgič, Kalan,
T., L. in M. Križmančič, Čuk, Hrovatin, Maruška Grgič, V. in S. Vi-dali, Malalan.
Sloga je svoj krstni nastop pred domačo publiko in prvič v repenta-
brski občinski telovadnici opravila povsem uspešno. Pravzaprav nepričakovano je nasprotnika, to je CUS Trst, dobesedno zmlela in slavila s končnim 3:1. Takoj moramo poudariti, da je Sloga spravila v zagato nasprotnika že na samem začetku z dobrim sprejemom servisa, zelo uspešnim blokom in tudi ob mreži so se slovenske igralke zelo dobro borile in nizale točko za točko. Edino v tretjem setu je prišlo do rahle krize, o čemer priča tudi rezultat, saj so ga slogašice nasprotnicam prepustile samo s šestimi o-svojenimi točkami. Zadnji niz pa je bil praktično brez zgodovine.
To prvo domačo zmago pred domačim občinstvom gre vsekakor pozdraviti, in ko že omenjamo občinstvo, moramo tudi poudariti, da se je zbralo v novi telovadnici v Repnu res lepo število ljubiteljev odbojke. Upati je. da bo Sloga s tema dvema točkama, s prikazano igro, z navdušenjem, ki ga je pokazala na tekmi tudi nadaljevala v bodočih nastopih in mogoče, zakaj ne. o-svojila rešitev že v prvem delu C-l lige. (Inka)
KOŠARKA
Jadran brez K. Starca danes v San Donaju
V današnji tekmi prvenstva C-l lige bo danes Jadran v San Donaju igral brez Klavdija Starca, ki ima nogo v mavcu.
Za jadranovce bo nedvomno odsotnost Klavdija Starca huda izguba. Še hujše pa je, da bo morala Jadranova ekipa igrati brez tega odličnega košarkarja, vsaj mesec dni.
Današnja tekma v San Donaju med Canello in Jadranom se bo pričela ob 17.3».
Italijani uspešni
RECCO (Genova) — V prvem polfinalnem srečanju pokala prva kov v vaterpolu je sinoči italijansko moštvo Stefane1 iz Recca premagalo sovjetsko ekipo Dinama Alma Ata z 9:8 (5:1, 1:1, 2:2, 1:4).
BOKS
V SUPER LAHKI KATEGORIJI
Aaron Pryor zrušil Alcxisa Arjuella
MIAMI — Ameriški boksar Aaron Pryor je obdržal naslov svetovnega prvaka v superlahki kategoriji (verzija WBA). Pryor je s tehničnim k.o. v 14. krogu «zrušil» slovitega Arguella iz Nikaragve, ki je obenem doživel tudi prvi k.o. v svoji dolgi in blesteči karieri.
Pryor je bil skoraj ves dvoboj boljši nasprotnik, čeprav je Arguel-lo, ki je naskakoval že svoj četrti svetovni naslov, vračal milo za drago in dokazal svojo žilavost.
V	14. krogu pa se ni mogel izogniti siloviti seriji štirinajstih zaporednih udarcev v glavo in je klecnil ter bil poldrugo minuto v nezavesti. Do tistega trenutka je bil Arguello po mnenju sodnikov celo v vodstvu.
Pryor je tako ostal nepremagan.
V	32 dvobojih je vedno zmagal, 30 krat kar s k.o.
Mancini ubranil naslov
LAS VEGAS — Američan Ray «Boom Boorn« Mancini je sinoči s KO v 14. krogu premagal južnega Korejca Duk Koo Kima in s tem ohranil svetovni naslov v lahki kategoriji (verzija WBA).
. ................................................................. um
NA OLIMPIADI V LUZERNU
DOKONČNO SLOVO 00 KOLAJNI?
13. kolo: Jugoslavija - Anglija 2:1 (1) - Ljubojevič zopet uspešen
Reprezentanca Jugoslavije se je na šahovski olimpiadi v Luzernu verjetno dokončno poslovila od kolajne, kljub odlični igri Ljubojeviča, ki je v dvoboju z Anglijo zabeležil že osmo posamično zmago, čeprav je bil tokrat njegov nasprotnik znani angleški velemojster Miles, celo točko pa je osvojil tudi Gligorič v partiji s Speelmanom.
Ivanovič je doživel v dvoboju z Anglijo že svoj tretji posamični poraz, tako da je rezultat ob prekinitvi 2:1 za Jugoslavijo, v prekinjeni par tijd pa bi moral Hulak osvojiti celo točko, da bi obdržali vsaj teoretične možnosti za bronasto kolajno. Položaj pa je izredno zapleten, ko sta nasprotnika začela nadaljevanje prekinjene partije.
Velemojster Ljubojevič in Gligorič sta doslej osvojila tudi v Luzernu kar 18 točk iz 25 partij, kar je izjemen rezultat tudi, če primerjamo
mijev (ob treh porazih) z rezultati Karpova in Gasparova, ki sta osvo jila za Sovjetsko zvezo 15 točk iz. 19 partij z 11 posamičnimi zmagami brez poraza. Jugoslavija pa je do-
živela pravo katastrofo na tretji in četrti deski, kjer velesile najbolj nabirajo točke, saj je 13 točk iz 26 partij zares neverjeten negativen rezultat za reprezentanco, kakršna je Jugoslavija, kar bo zagotovo povzročilo ponovne polemike o zveznem selektorju in sestavi reprezen-
1‘‘iŽlDI PREKINJENIH PARTIJ 12. KOLA
SZ - Romunija 3,5:0,5; ČSSR - Anglija 1,5:1,5 (D: Madžarska - ZDA 1,5:2,5; Jugoslavija - Švica 2:2; Švedska - Poljska 3:1; Izrael - Argentina 2,5:1,5.
IZIDI 13. KOLA
SZ - švedska 2:1 (2); ZDA - Izrael 1,5:1,5 (1); Kanada - ČSSR 0,5 proti 1,5 (2); Madžarska - Švica 2:1 (1); Jugoslavija - Anglija 2 proti 1 (1).
LESTVICA
SZ 39,5 (1), ZDA 32 (1), ČSSR 31,5
njunih štirinajst zmag in osem re- (3), Jugoslavija 31 (1), Anglija 30,5
(2), Madžarska 30 (,1)
V 13. kolu sta‘pripravili prijetno ^presenečenje reprezentanci Izraela in Kanade, ki sta tudi ob prekinitvi prekinjenih partij obdržali možnosti
za neodločen rezultat v dvobojih s favoriziranima ekipama ZDA in ČSSR,
Zaradi teh presenečenj je Jugoslavijo obdržala vsaj minimalne možnosti za boj za bronasto kolajno, če hi v zadnjem 14. kolu slavila z izredno visokim rezultatom.
Aco Pastem jak
V SOBOTO V TRSTU
Nagrajevanje najuspešnejših športnikov
V soboto, 20. t.m., bo v kongresnem centru tržaškega razstavišča (Trg De Gasperi) slovesno nagrajevanje športnikov iz naše dežele, ki so se v lanski sezoni uveljavili tako na vsedržavni kot na mednarodni ravni.
Za pobudo, prvo te vrste, ki se nanaša na celotno deželo Furlanijo -Julijsko krajino, se je zavzelo glavno ravnateljstvo za turizem ia, športne ter rekreativne dejavnosti v sodelovanju s CONI ter Italijanskim združenjem športnega tiska.
.......................................................................................................iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHimiHHiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiliiiiiiiiMiHuliHMaijiiIifliiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiHliiiiiiiiliBiniiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiMinmiithinimiiMi
ODBOJKA
«P0KAL SV. MARTINA* NA PROSEKU
Brežanke boljše od Kontovelk
Danes zjutraj se bosta pomerila OMA in Vič iz Ljubljane Finalni boji za 1. in 3. mesto v popoldanskih urah
Kontovel Electronic shop — Breg 0:3 (8:15, 6:15, 6:15)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP : Ban, M. Danieli, Elizabeta Prašelj, Maver, Černjava, Elena Prašelj, Regent, N. Danev, Antoni, Garbini.
BREG: Trenta, K. Slavec, Stepančič, Sancin, D. Kocjančič, Olenik, S. Slavec, Bandi.
V sinočnjem prvem srečanju tradicionalnega odbojkarskega ženskega turnirja za «Pokal sv. Martina« na Proseku je Breg brez večjih težav premagal Kontovel Electronic shop. Domača peterka se je uspešno upirala le v začetku vsakega izmed treh setov, nakar so Brežanke zanesljivo nizale točko za točko ter spretno izkoriščale zlasti nezanesljivo igro nasprotnic ob mreži, kjer so delale vse preveč napak, slabe pa so bile tudi pri sprejemu.
Kronika srečanja je tako sila skopa, saj so bili vsi trije seti za las podobni drug drugemu. Na vsak način pa je turnir izredno dragocena

lllllllll^llllllli________________________________________ _ __________________________________
P”".;....... ..................................


VAM PREDSTAVI
Iskra, Vili in Vukmiro-
NA TURNIRJU V MONAKU
Italija srečno premagala Jugoslavijo
MONAKO — Italija je startala z zmago na mednarodnem mladinskem turnirju v Monaku. Turnirja se udeležujejo še mladinske reprezentance Španije, Francije, Jugoslavije in Škotske.
DANES
Nedelja, 14. novembra 1982
KOŠARKA
Moška C - 1 liga
17.30	v San Donft: Canella - Jadran
NOGOMET
1.	amaterska liga
14.30	Naselje Sv. Sergija: Costa-lunga - Vesna
2.	amaterska liga
14.30 igrišče Campanelle: Campa-nclle - Zarja: 14.30 na Proseku: Primorje - Libertas; 14.30 pri Do-
miu: Domio - Kras; 14.30 na Opčinah: Opicina - Gaja.
3. amaterska liga
14.30	v Dolini: Breg - S. Sergio; 14.30 v Trebčah: Primorec - U-nion; 14.30 v Standrežu: Juventina - Italcantieri; 14.30 na igrišču Straccis: Azzurra - Sovodnje; 14.30 v Foglianu: Fogliano - Mladost.
Deželni naraščajniki
10.30	v Ribiškem naselju: Chiar-bola - Breg
Pokrajinski naraščanjiki
8.00 igrišče Campanelle: Campanelle - Primorje
Najmlajši
12.45 igrišče Ul. Carsia: Super-caffe - Vesna; 10.30 v Bazovici: Zarja - Primorec
Začetniki
13.30	naselje Sv. Sergija: Inter S. Sergio - Kras; 9.15 pri Sv. Ivanu: S. Giovanni - Breg: 11-00 v Sovodnjah: Sovodnje - Juventina
ODBOJKA
Deklice
9.30	Telovadnica Zandonai: OMA 01ympic - Sokol
Interliga za pionirke
9.30 v Solkanu: nastopajo Koper, Nova Gorica, Solkan in Breg
»POKAL SV. MARTINA*
10.30 na Proseku: Vič Ljubljana -OMA 01ympic; 16.00: finale za 3. mesto: 18.00 finale za 1. mesto
KOŠARKA
Promocijsko prvenstvo
11.00	na Kontovelu: Kontovel -
Cus; 11.00 na Greti: Saba - Bor; 11.00 telovadnica Cobolli:	Stella
Azzurra - Polet
Turnir mesta Trst
9.00	telovadnica Cobolli: Barco-lana - Kontovel (kadeti)
10.00	v športni palači: Inter 1904 -Jadran (mladinci)
košarka
Promocijsko prvenstvo
10.00 v Gorici: Dom - Kras
JUTRI
Ponedeljek, 15. novembra 1982
ODBOJKA
TURNIR V GORICI
v telovadnici Kulturnega doma
19.00:. Jamlje - 01ympia; 20.00 Juventina - Naš prapor; 21.00 finale za 3. mesto; 22.00: finale za 1. mesto.
preizkušnja pred bližnjimi prvenstvenimi boji (ekipi bosta nastopili v C-2 ligi). Prav glede priprav smo spregovorili nekaj besed z obema trenerjema. Radom Grudnom (Breg) in Eljom Kraljem (Kontovel).
«Ste z dosedanjimi pripravami zadovoljni?*
«Nismo še povsem uigrani«, je od vrnil Eljo Kralj, cvendar upam, da bomo do začetka prvenstva le popravili svojo igro in dosegli večjo
DANAŠNJI SPORED
10.30: Vič Ljubljana - OMA 01ym-pic
16.00; finale za 3. mesto 18.00: finale za 1. mesto
homogenost. Povedati pa moram, da smo letos obnovili ekipo, poleg tega pa smo praktično ostali brez centra. Doslej je v tej vlogi nastopala Mariza Danev, ki je sedaj zaposlena in še ne vemo, če bomo nanjo sploh lahko še računali. Njeno mesto je prevzela Erika Garbini, ki pa je že pokazala napredek.«
«Kaj pa ostale, so proti Bregu pokazale. kaj zmorejo?»
«Mislim, da ne, prav gotovo so igrale pod svojimi sposobnostmi.«
«Kaj pa pri Bregu, tečejo priprave po načrtu?*, smo se obrnili do Rada Grudna.
«V začetku je šlo v redu. sedaj pa imamo težave, saj so nekatere igralke bolne, poleg tega pa Ksenija Slavec študira v Ljubljani in ne trenira skupaj z ostalimi. Prav zato je ta turnir za nas kot naročen. Danes pa bomo imeli še boljši test, saj se bomo pomerili z zmagovalcem srečanja OMA 01ympic in Vičem iz Ljubljane, ki nastopa v 1. slovenski ligi. Podoben turnir pa bomo tudi mi organizirali čez teden dni.«
«In Kontovelke, kaj se ti zdi njihova igra?*
«Lani so bile po mojem le nekoliko močnejše. Pozna se pač, da so pomladile ekipo, tako da jim manjka izkušenj. Šibka točka .je tudi njihov napad, ali bolje dejstvo, da so praktično brez njega.« (db)
PRIJATELJSKA TEKMA Bor Jik Banka -- La Talpa 3:2
BOR JIK BANKA: Plesničar, Budin, Stančič, Bitežnik, De Walder-stein, Korbo, Gombač, Pečenko in Batič.
V okviru priprav za bližnje odbojkarsko prvenstvo C-2 ligo so zastopniki B?ra Jik Banke odigrali
prijateljsko tekmo z La Talpo. Končni izid tokrat ni bil važen, saj so nastopili prav vsi borovci in igrali od samega začetka sistem «5—1».
(G. F.)
SVETOVNO PRVENSTVO
Se ena zlata kolajna
za Sovjetsko zvezo
CARACAS — Sovjetska zveza, ki je itak najuspešnejša država rta svetovnem prvenstvu v streljanju v Caracasu, je osvojila še eno zlato odličje, in sicer v ženski konkurenci s karabinko standard. V isti kategoriji 'je med posameznicami zmagala Vzhodna Nemka Helbi-goya.
Po zlati kolajni v ekipni konkurenci v razredu «olimpijska jama«, so Italijani osvojili zlato od tič je v tej disciplini tudi v konkurenci posameznikov: prvo mesto je namreč ex aequo s Špancem Vallduvijem zasedel Luciano Giovannetti.
LESTVICA
EKIPNO: 1. SZ 1727, 2. NDR 1722, 3. ZDA 1718, 4. Kitajska 1702, 5. ZRN 1692.
POSAMEZNO: 1. Helbig (NDR) 580, 2. Levskiv (SZ) 577, 3. Malahova (SZ) 577, 4. Godlove (ZDA) 575, 5. Sperberg (ZRN) 575.
OBVESTILA
,1
ŠD Mladina
obvešča, da se prične tečaj splošne in predsmučarske telovadbe v torek, 16. novembra, za mlajše od 16. ure dalje in za odrasle od 19.30 do 20.30 v Ljudskem domu v Križu (pri nogometnem igrišču). Interesenti se lahko vpišejo neposredno pred pričetkom tečaja.
Odsek za rekreacijo ŠK Kras
organizira danes, 14. t.m., planinsko - orientacijski pohod. Odhod ob 9. uri z odbojkarskega igrišča v Zgoniku. Vpisovanje ekip od 8.00 do 8.30.
Udeležite se!
ŠZ Jadran
sporoča, da bo naslednja prvenstvena tekma danes, 14. novembra, v San Dona dl Piave, in sicer s tamkajšnjim moštvom Canella. Tekma bo ob 17.30 v športni palači v Ul. Unita d’lta-lia.
Jadran vabi navijače, da se tekme udeležijo v kar največjem številu. Na razpolago bo tudi avtobus ob 14.45 z Opčin in ob 15. uri s Proseka. Cena vožnje je 10 tisoč lir.
Mla-
Smučarski odsek ŠD dina in ŠD Breg
organizirata 5., 12. in 19. decembra smučarski tečaj na Kobli. Prevoz z rezerviranim vlakom iz Sežane; cene: 3-nedeljski tečaj s prevozom 25.000 lir; 3-nedeljski izlet 12.000 Ur; posamezni izlet 5.000 lir. Informacije in vpisova-
PpVSA OPREMA Z4N
IN VETROVKE IZ GOSJEGA PUHA
IZREDNE CENE & KAKOVOST
velika izbira vetrovk • tehnične In termične hlače ženski, moški In otroški kompleti • |oplčl In plašči Iz gos|ega puha — Vse to le pri:
JPORT 'PR/XJ
VELEBLAGOVNICA ZA ŠPORT
rautaiči»„r
nje do 25. novembra za ŠD Mladino pri Tavčarju na Opčinah, telefon 212936 in ob torkih in petkih v Ljudskem domu v Križu; za ŠD Breg vpisovanje v občinski telovadnici v Dolini ob ponedeljkih, sredah in petkih od 20. do 21. ure. Za informacije telefonirati na št. 228-194 od 13. do 14. ure.
Šport po Radiu Trst A
Nedeljski športni sestanek bo kot običajno obsegal v prvem delu od 16.00 do 16.30 vesti o profesionalnem nogometu z neposrednim prenosom zadnjega dela tretjeligaške prvenstvene tekme med Triestino in Carrarese jem. V drugem delu bo govor o ženski odbojki, s posebnim poudarkom na drugo ligo, v kateri igrata Sokol in Bor.
Od 17.30 dalje pa bo prenos tretjeligaške košarkarske tekme iz San Dona di Piave, kjer pri Canelli gostuje Jadran.
KOŠARKA
PRVENSTVO A l LIGE
Tržačani doma Goričani v Uantuju
V 10. kolu košarkarskega prvenstva A-l lige bo tržaški Bic igral doma proti moštvu Honkyja, ki ima dve točki več od tržaške peterke. D’Amicovi varovanci imajo lepo priložnost, da na lestvici dohitijo košarkarje iz Fabriana.
Pred zelo težko nalogo pa bo go-riški San Benedetto, ki bo.gostoval pri evropskem prvaku, Fordu iz Cantuja.
Današnji spored (17.30)
Bic Trst - Honky; Ford - San Benedetto; Billy - Cagiva; Scavolini - Peroni; Berloni - Cidneo; Bino-va - Sinudyne; Latte Sole - Ban-coroma.
88:86
Carrera — Lebole
(46:37)
BENETKE — V sinočnjem antici-piranem srečanju A-l košarkarske lige je beneška Carrera, ki jo trenira Aca Nikolič, premagala moštvo Lebole iz Mester.
Najboljši pri Carreri je bil Gra-cis (30 točk), pri gostih pa Bra-dley (29).
MIN IBASKET
Sokol — Kontovel
28:26
V prvi prijateljski tekmi je po izredno borbeni in izenačeni igri Sokol premagal Kontovel z dvema točkama razlike.
To je bil obenem tudi krstni na stop obeh ekip, ki tu trenirata Kojarmc oz. ftstai. (M, R.)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
ThST Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) TLX 460270
Tel. (0481) 83382 (85723)
Podružnica Gorica, Drevored 24 magglo 1
Naročnina
Mesečno 8 000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6.00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 120,00 letnp 120o!oO.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 10
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubllan* Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožal|a 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
.14. novembra 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdala!
In tiakal
E
Član Italijanske zveza časopisnih Založnikov FIEG
Darovi in prispevki
Z 4 SF>OMENIK PADLIM V NOB
Z OPČIN
; V spomin na Elzo Sosič roj. Malalan daruje Dorina Saksida 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ KRIŽA
Ob obletnici smrti matere Jušte Sedmak daruje Karmelo 10.000 lir.
V	spomin na Tiberija Rukina darujeta Silva in Elena 20.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
.S PROSEKA
Nosilci krste Angela Kanteta da rujejo 25.000 lir.
Namesto cVetja na grob Angela Kanteta darujeta Marija in Milan (s Plača) 25.000 Ur.
ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE
V	spomin na Karla Besednjaka darujeta Dragica in Bianca Stocca 30.000 lir.
V	spomin na Angela Kanteta darujeta Magda in Marjan Bukavec
30.000	Ur.
V	spomin na tov. Elzo Sosič daruje Slava Čebulec 10.000 lir.
Namesto	cvetja	na	grob	Marije
Purič - Lazar daruje Marija Bizjak (Repen 7) 5.000 lir.
Namesto	cvetja	na	grob	sosede
Marije Lazar darujejo Silva in £>tel-vio (Repen) 20.000 ter Zofka in Janko (Repen) 20.000 lir.
Marija (Opčine) daruje 10.000 lir.
Namesto	cvetja	na	grob	Marije
Purič darujeta sestrična Pepa in Angela Purič (Repen 66) 15.000 lir.
Namesto	cvetja	na	grob	Marije
Lazar daruje Rosina (Repen 130)
5.000	lir.
Namesto	cvetja	na	grob	Marije
Lazar daruje Štefanija Škabar (Repen 78) 5.000 lir.
• m m
Namesto cvetja na grob Elze So aič in Mirota Vaclika darujeta Justina in Anica Daneu 30.000 lir za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
V	počastitev spomina Vida Pega na darujeta Jadranka in mama
10.000	lir za pevski zbor Marij Kogoj.
V	spomin na teto Elzo Sosič roj. Malalan darujeta nečakinji Renata in Debora 50.000 lir za komunistični tisk.
Ob 12. obletnici smrti Franca Kavsa (17.11.) daruje žena Anita
20.000	lir za Dijaško matico. V isti namen daruje teta Viktorija 10.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Marije Lazar daruje Josip Guštin z družino 10.000 lir za balinarski odsek SK Kras.
V	spomin na drago mamo Pavlo Ražem darujeta hčeri Ida in Irena 50 000 lir za o.š. FTimož Trubar v Bazovici.
Namesto cvetja na grob tete Pavle Ražem darujeta nečakinji Nada in Magda (Štanjerjevi) 30.000 lir za oš. Primož Trubar v Bazovici. V isti namen darujeta Za'a in Pepi Ota (Boljunec) 20.000 lir za o.š. Primož Trubar v Bazovici.
V	spomin na drago Mirando Štrajn por. Bertok darujejo družine Gior-gia Bevka. Milana Bevka in Anleka Terčona 20.000 za ŠD Breg, 30.000 za cerkev v Dolini, 30.000 za Center za rakasta obolenja in 20.000 lir za moški pevski zbor Valentin Vodnik.
V	spomin na drago Mirando Štrajn por. Bertok darujeta družini Borisa in Igorja Čuka 20.000 za moški pevski zbor in 20.000 lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Mirande fctrajn darujeta Zoran in Cvetka Parovel 10.000 za moški pevski zbor V. Vodnik in 10.000 lir za Godbo Breg.
N.N. daruje 500.000 za SZ Bor,
500.000	za Prosvetni dom Albert Sirk in 150.000 lir za ŠZ Sloga -Bazovica.
Kristina Merlak daruje 15.000 lir za KD Ivan Grbec.
Ob 15 letnici smrti najinega dra gega in nepozabnega nečaka Stanka Krasne darujeta teta Marija in stric Bruno 10.000 za ŠD Breg in 10.000 lir za slovensko skavtsko organiza Cijo.
V	spomin na Elzo Habbč daruje družina Sartori 5.000 lir za TPK Si rena in v spomin na Karla Besednjaka 5,000 lir za SKD Barkovlje.
V	počastitev spomina Karla Besednjaka, očela dolgoletne cerkvene pevke Marije, daruje cerkveni pevski zbor iz Barkovelj 30.000 lir za Mladiko.
Namesto	cvetja	na	grob	Karla
Besednjaka daruje Liana Kriščak
10.000	za TPK Sirena in 10.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Mira Bo nete darujeta Darinka in Enio 10.000 lir za ŠD Mladina.
V	spomin na teto Amalijo Bizin por. Tomažič daruje Rudi z družino 10.000 Ur za ŠD Mladina.
Namesto	cvetja	na	grob	Karla
Besednjaka	daruje	Pina -vd.	Bran
dolin 20.000 lir za šolo E.S. Finžgar-Barkovlje.
Namesto	cvetja	na	grob	Mira
Vaclika daruje Lučko Vaclik 5.000 za cerkev sv. Jerneja na Opčinah,
5.000	za ŠZ Jadran, 5.000 za Skup nost družina Opčine in 5.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na Mira Boneto daruje ta Renco in Karlo Žerjal 20.000 lir za ŠD Breg.
Ob 50-letnici poroke daruje družina Laghi (Nabrežina) 50.000 lir za Godlieno društvo Nabrežina.
N.N. daruje 10.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Ane Tul darujejo Olga, Vera, Lucilla, Iči in Milka 25.000 za KD Primorsko in
25.000	lir za spomenik padlim v NOB iz Mačkolj.
Ob deveti obletnici smrti Angela Vodopivca (Dolina) daruje žena Sil va 50.000 lir za moški zbor Valentin Vodnik.
Na proslavi 35 letnice postavitve spomenika NOB daruje Brano Žerjal 15 000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
Na pogrebu Mira Bonete darujejo pevci 50.000 lir za KD F. Prešeren.
Namesto cvetja na grob Marije Lazar darujeta Egidij in Pepka Milič (Salež 91) 10.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Albine Mazarol darujeta Stanko in Angela Čok 15.000 lir za TPPZ Pinko To mač.ič.
V	spomin na Pepija Miliča daruje žena Olga 10.000 za Skupnost družina Opčine in 10.000 lir za Cen ter za rakasta obolenja.
Rudolf Pahor daruje 50.000 Ur za KD Ivan Grbec - Skedenj.
Namesto cvetja na grob Pavle Ražem daruje Vilma z družino 10.000 lir za KD Lipa.
Ivo - Boris Grgič daruje 10.000 Ur za KD Lipa.
Ob doktoratu dr. Sergija Štoke daruje oče Drago 60.000 Ur za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Marijo Purič - Lazar darujeta Loredana in Vojko 10.000 lir za atletsko sekcijo ŠZ Bor.
Namesto cvetja na grob Angela Kanteta darujeta Iva in Slavko 20.000 Ur za pevski zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Angela Kanteta daruje Nini Regent 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kon-tovel.
V	spomin na pok. Lotko Čuk vd. Antoni darujeta Zofka in Miranda
Kapun 10.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Angela Kanteta darujejo Zofka in Miranda Kapun 10 000 lir ter Eda in Viktor Metelko 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	počastitev spomina Elze Sosič darujejo tovarišice z Opčin 40.000 lir za SKD Tabor in 40.000 lir za glasilo KPI Delo.
Ob 15. obletnici smrti najinega dragega nepozabnega nečaka Stanka Krasne darujeta teta Marija in stric Bruno 10.000 lir za KD Slavec.
Na ex temporu daruje Gnido Samec - Domjo, 10.000 lir za KD Slavec.
Za mlajši mladinski pevski zbor Vesela pomlad daruje Irma Škabar-Kraus 20.000 Ur.
Ob otvoritvi prenovljenih društvenih prostorov darujejo Zora Sancin 10.000, Milica Sancin 10.000, N.N. 50 000 ter N.N. 50.000 lir za KD Ivan Grbec.
Ob drugi obletnici smrti ljube tete Pine Doles daruje Mirjana Parovel
8.000	lir za barkovljanski cerkveni pevski zbor.
V	počastitev spomina Karla Besednjaka daruje Vlasta Jankovič
10.000	Ur za KD Barkovlje.
Ob deveti obletnici smrti prijatelja Gigija Bogatea darujeta Ančko in Lučana 10.000 Ur za ŠD Vesna.
Zofija Ambrozet daruje 10.000 Ur za KD Ivan Grbec.
Ob prvi obletnici smrti drage žene Venceslave daruje mož Albin Sancin 25.000 Ur za KD Ivan Grbec.
V	spomin na Dušana Kodriča daruje družina Furlanič 20.(KM) lir za KD Ivan Grbec.
Družina Kravos daruje 30.000 lir za KD Ivan Grbec.
V	počastitev spomina Angela Kanteta darujeta Vojka in Ivan Ukmar 10 000 Ur za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Angela Kanteta da ruje Marinka Nabergoj 10.0<K) lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Angela Kanteta darujeta Mara in Luciano 5.000 Ur za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Angela Kanteta darujeta Vanka in Savica s Kontovela 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Angela Kanteta darujejo Istriano in sorodniki 25.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Dušana Kodriča darujeta Lori in Sonja Stubel 20.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Amalije Bizin vd. Tomažič daruje sestra Justina Bogateč 10.000 lir za sekcijo KPI J. Verginella iz Križa.
Namesto cvetja na grob Marije Purič por. Lazar darujeta Marija in Janko Rebula 10.000 Ur za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Marijo Lazar daruje družina Furlan (Salež 50) 10.000 lir za KD Rdeča zvezda.
N.N. daruje 16.000 lir za pevski zbor Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Mara Bonete daruje Rožina Samec 10.000 lir za moški pevski zbor Vesna.
V	spomin na Pavlo Ražem daruje Sabina Križmančič 10.000 lir za o.š. Primož Trubar v Bazovici.
Namesto cvetja na grob Pavle Ražem darujeta Marija in Bruno Kalc 10.000 Ur za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
Namesto cvetja na grob Ane Tul darujeta Zoran in Cvetka 10.000 za KD Primorsko in 10.000 Ur za Zvezo žena Mačkolje.
V	spomin na pok. Ano Tul damje Ema Možina 10.000 Ur za Zvezo žena Mačkolje.
Namesto cvetja na grob Ane Tul darujeta Nevica in Vito Jerzog 10.(KK) lir za KD Primorsko Mačkolje.
V	počastitev spomina Ane Tul da rujejo Zofija, Milan in Idle z družinami 70.000 za KD Primorsko -Mačkolje, 70.000 za pevski zbor Mač kol je in 20.000 lir za Slovenski šopek.
Namesto cvetja na grob Antona Smotlaka daruje Alojzija Olenik 10.000 lir za KD Primorsko - Mačkolje.
V	spomin na pok. Angela Kanteta daruje družina Justa Fabjana 15.(MK) lir za Kulturni dom Prosek - Kon to vel.
V	počastitev spomina Karla Besednjaka darujejo bratranci Poldo, Mario, Nino, Zofija, Marija in Marija Boteš 60.000 Ur za barkovljan-sko o.š. F. S. Finžgar.
Ob .obnovitvi društvenih prostorov darujejo člani Zveze aktivistov Neva Lukeš 10 000, Anica Udovič 10.(KM), Lojzka Čebohin - Kolerič, 10.000, Danilo Pilat 10.000 in Rudi Jančar
10.000	lir za KD Ivan Grbec.
V	spomin na Angela Kanteta darujejo Dolenčevi (Devinščina 3)
20.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
II lllllllllllllllllllll IIIIUIIIIMIIISIIIIIIIIIIIIIIII Hill Hilli
lllllllllllllltllllllimilllllllllll
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PRODAM avto fiat 1500 berlina. Za podrobnejša pojasnila telefonirati med delovnim časom na št. (0481) 84 295.
IŠČEM hišo ali stanovanje v najem. Telefonirati na št. 040/794672 interna 28 od 12.30 do 14. ure.
PRODAM fiat panda 30 — doba šest mesecev, prevoženih 3000 km. Telefon 0481/78100.
PRODAM prašiče pitane in za pitanje raznih tež. Grudina Cipriano, Rupa - Štradalta. tel. 0481 391063.
PRODAM drva in kole. Telefon 040/226577.
DRUŠTVENA gostilna Gabrovec 1-šče najemnika. Informacije vsako sredo in soboto od 19. do 20. ure v prostorih gostilne.
PRODAM nov ape 601 P. Telefon 040/229246.
PRODAM A 112 junior letnik 1980. Telefonirati ob delovnem času na št. 040/211465 izven delovnega ča sa pa na št. (MO/211688.
fflJEKUk,
krzna
trst - trg ospedale 2 tel. 772.303
J
visoka moda in konfekcija po naročilu

Nudi pravim ljubiteljem kave
1.	široko Izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene, ki se u|ema|o s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu In se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 300 lir
Kavne mešanice CREMCAFF6 so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih In kavarnah.
PRIMO ROVIS
PES — nemški ovčar, svetlo rjave barve, se je izgubil v Mavhinjah oziroma okolici. Tel. 040/299453.
20 IIP bukh šest mesecev na jadrnici prodam. Teža 220 kg. Telefon (MO/229126 - Boris.
NA svoj dom sprejmem v varstvo otroke. Telefonirati od 8. do 10. ure na št. 040/227239.
MOŠKI srednjih let želi spoznati prijateljico staro do 50 let za skupno življenje. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Prijetno srečanje*.
Pellicceria
CERVO
priporočena trgovina
za vaše nakupe
KRZNA, JOPE
elegantni modeli
najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst
Bogata izbira
Najnižje cene v naši dežeU
TRST . Viale XX settembre 16 Tel. 796-301
Mmmm
ORVISI
bogata Izbiro vsakovrstnih Igrač
TRST — UL. PONCHIELLI 3
Gradbeno pod|et|e geom.
IDLE TUL & C.
S. n. C.
GRADNJA IN OBNOVA HI«
TRST — Ul. Flavla 22/3 Tel. 040/818141
H
ZLATARNA ■ UR ARNA
<Svizzera>
dl A- Sorace
SEIKO
DOXA
TRST
ULICA S. SPIRIDIONE 12 Tel. 60-252
samo
250.000
lir za
AVTOMOBILSKE PUNSKE INŠTALACIJE Z MONTAŽO
> GARANCIJA 1 LETO >
BEDINI
LANDl	LOVATO
A. M. A. R.
UL. DEL BOSCO 6 - TRST - TEL. 040/741946
Vaillant
*.p.».
Stenski kotli in bojlerji na plin
Conski zastopnik, asistenca In nadomestni deli:
Podjetje GIARETTA LUIGI
34126 TRST — ULICA G. VERGA 16 — TEL. 040/574-313
ir .......... -	■ .......
TOMOS
Servis In nadomestni deli, deli za vespe In mopede, pnevmatike, spremembe pri clao In vespah, popravila motorjev.
Ponudba
•	Pnevmatike Flrestone po zelo ugodnih cenah.
•	Brezplačna montaža in stekan|e koles.
•	Po naročilu dobite
tudi kmetijske pnevmatike.
Pri: bencinski črpalki AGIP, lastnik Pecikar Alessandro, ob drž. cesti 14 - Devin (pred motelom) - Tel: 208-580
KOSMINA SERGIJ
BARVNI TV SPREJEMNIKI — vse kar najboljšega nudi nemška In Italijansko tehnika ITT Schaub - Lorenz, TELEFUNKEN,
PHILIPS REX
NABREŽINA Center Tel. 200 123
POPUSTI OD 10 DO 30%
na usnjeni galanteriji, konfekciji in obutvi
TRST
Ul. San Lazzaro 18 Tel. 68-124
Obv. občini 4.11.82

,i.. i *..............i
Termopalex
ogreva radiatorje vse hiše z ognjem kamina:
Od 19.000 do 30.000 Kcal/h Dobite ga lahko v verzijah:
76—96—A106.
Keramika Brunetta
TRŽIČ - Ulica C. A. Cotombo 9 Telefon (0481) 72129
Ventilpalex
Kamin s toplim ventiliranlm zrakom z dejanskim donosom od:
500 do 900 m3/h
Dobite ga lahko v verzijah:
60—76—96.
pri
MIRIM
TRST - Ul. Carducci 4 - Tel. 631188
moška, ženska in športna oblačila
Ermenegildo
Zegnl
UJ (SMdMOii
LACOSTE
^VVlacl5ovL9Ci^
of
<fmtnentt KKDK/0 BALLARINJL DAKS
SIMPSON LONDON
Leader in Leathei:
^[Žalfanfsine^Lauascutum
MGCOTLAn/D	-L	OF LONDON