Kitie. m izobrazba. (Dopis iz kmečkih vrst.) Težko je povedati nekaterim starejšim kmečkim ljudem, da je tudi kmetu izobrazba potrebna. Kmet je kmet, gospod je gospod, pravijo. Gospod lah(k_ hodi v šole, 'kmet ne more. Če bi bili vsi ljudje učeni, kdQ bo pa potem delal? Take in eiiake ug-ovore slišimo dostikrat, in mnogo je takih, iki jim verujejo. Vendar pa takšno govoricenje ni pravilno. Neizobraženost niti za takega ni dobra, ki ''.la to, kar mu gospodar ukaže. Kmet pa mora pri delu tudi misliti. Kmet mora vedeti: ta rastlina je za to zemljo primerna, na tej njivi bom sejal na drugi ono. Kmet mora biti danes dobrr računar in spre ten trgovec. Pridelovati sme le one vr8te pridelke, iki <¦- mu najbolj izplačajo. Poznati mora umetna gnojila. Koliko kmetovalcev pa jih pri nas res pozna? Vem za gospodinjo, _.i je kupila v neki trgovini 10 kg umetnega gnoja (kakšnega, tega ni vedela) in je potem gnojila krompirju. Ker se pa v jeseni menda to ni dosti poznalo, je rekla, da je umetni gnoj čisto za nič. Dalje, koliko je gospodarjev, ki še dan danes verujejo, da se ječmen v mokrih letinah v stol-I so izpremeni. Ne verjamejo pa, d_ seme s*oklase počaka v zemlji dolgo vrsto let in le v mokri letini, oziroma jeseni vzkali. Tudi na izbiro semen_ s^ ne polaga posebne pažnje, je temu ali onemu vse eno, ali seje žito ali pleve. Kmetijske šole so pri nas še slabo obiskovane. Tudi za kmetijske te.aje ni dosti zanimanja. Poglejmo pa Dansko! Tam obiskujejo kmeeki sinovi šole do 20. leta. Ravno tako tudi kmečka dekleta. Pri nas pa se vsak boji stroškov in časa za take šole. Zima je tu. Spet se bodo otvorili razni kmetijski tečaji, vršila se bodo razna predavanja. Kmetje, zlasti ikmečka mladina, obiskuj pridno te tečaje! Vedi: nevednost je najdražja stvar na svetu. V izobrazbi pa je ključ do boljše bodočnosti našega kmeta! Dfe rodOĄni-iM premovan(i. Minulega tedna sta se vršili prvi pre movanji rodovniške živine bele slovenske pasme v Mozirju in Soštanju. V Mozirju razstavljene krave so bile glede oblik prav lepe, enako telice. Biki in bikci pa bi, razen enega ali dveh, bili mogoče lahko lepši. Premovanje v Mozirju so posetili tudi zastopniki rodovniških organizacij iz slovenj graškega sreza gg. Lobe, Apat, Wernig, inž. Vrhnjak in Ivan Vrhnjak, radi razgovora o ustanovitvi zveze ro- dovniških organizacij marijadvorske pasme. Vendar omenjeni zastopniki, razven pri načelniku g. Štruclu in g. Warspeku, niso našli v Mozirju še pravega zanimanja za prepotrebno osrednjo organizacijo marijadvorske govedi. To pa je mogoče povzročil sejm in tudi nerazpoloženje radi nizkih cen živine. V Šoštanju pa je mlada organizacija — rodovniški odsek Kmetijske podružnice — pod vodstvom g. župana Novaka in agilnega tajnika g. Košara ter ostalega rodovniškega odbora v resnici pokazala, kar največ je bilo mogoče. Spored je bil odličen in živina prvovrstna ter se je vkljub strogi presoji moglo od 51 živali izločiti le tri. Prvo nagrado za lepe (krave je prejel najstarejši in najzaslužnejši živinorejski zadrugar šoštanjskega okraja č. g. duhovni svetnik Rozman iz Zavodnja. Prvo nagrado je prejela gospa Marija Košan iz Družmirja. Druga nagrada je pa bila priznana Sclrvvarc Francu iz Šoštanja, Novak Antonu in Svednik Francu iz Družmirja, Bizjak Martinu iz Gaberke in Bernik Jožefu iz Lokovice. Dal Bog, da bi ti prvi premovanji — kljub gospodarski ikrizi — pokazali v resnici trajne uspehe in da bi se mogel zarod od najboljše odbrane plemen ske živinc ohraniti za pleme in za nadaljno rejo. Razstava peruii_!ne sadja Ą Tako lepih petelinov in 'kokoši, gosi in rac, pa tudi puranov, kakršne bode mogoče videti v soboto, nedeljo in pondeljek dne 5., 6. in 7. novembra t. 1. v verandi Unionske pivovarne — pri Gotzu — v Mariboru, doslej še ni bilo na nobeni tukajšnji razstavi. Razstavljeno bo tam tudi sadje naših najboljšib. vrst, ki se v veliki množini izvaža v inozmestvo. Gospodarji in gospodinje! Perutnino reja in sadjereja sta sieer postranski panogi našega kmetijstva. V današnjih težkiti časih pa edino le te dve panogi pomagate vzdržati ravnovesje v gospodarstvu in gospodinjstvu. Kakor smo že poročali, je za to razstavo dovoljena četrtinska vožnja pe železnici, da bo mogoče vsakomur ogledati si jo in tam videti marsikaj koristr>ega in poučnega. Naj bi te redke prilike ne zamudil noben zavedni gospodar iz bližnje in širje okolice mariborske, naj bi se je poslužila vsaka gospodinja, pridejo si naj razstavo ogledat tudi mladeniči in mladenke! Šolski mladini iz mesta in bližnje okolice bo omogočen skupni ogled te prav zanimive prireditve, ki bo vsakomur le v korist. Pridite vsi, ne bo vam žal! Zanimiva predavanja se bodo vršila v nedeljo dne 6.novembra v kino»Apolo« v Mariboru, Slomškov trg, o raznih vprašanjih perutninarstva. P:lSetek predavanj je ob 8. uri dopoldne. Pre- davanja so na.Iednja: 1. 0 pospeševanju perutninarst-a po banski upravi, predava g. inž. VVenko. 2. Nato je predavanje g. k jetijskega referenta Zupanc Martina: Kakšna je štajerska kokoš in zakaj jo naj gojimo? .. Za tem sledi predavanje o zgodovini štajerske kokoši, o kokošniakih, o krmilih in o krmljenju, o bolezr.ih in konečno še o vzgoji in reji piščet. Predavanja bodo po možnosti spremljana s f'1 skimi slikami, tako da h^^^ res poučna. Vsak, kdor se zp_ima za aapredek tudi v tej gospodars&i panogi, naj pride. Vstop je pi st. Ker ie za ta dan še veljavna četrtinsk_ vožnja, je mogoče tudi oddaljenim. da se predavanj udeležijo. Gospodarji in gospodinje, pridite, oglejte si tudi razstavo, je v vašo veliko korist! Odkod je prišlo k nam sadno drevje? Rimljan Lucullus je po sporočilu rimskega zgodovinarja Plinija prinesel črešnjo iz Male Azije v Italijo. Citrona je bila znana v najstarejših časih v Perziji. Od tamkaj so jo spravili na Grško, pozneje v Italijo in slednjič so jo uvedli Feničani po ustanovitvi mesta Marseile na Francosko. Tudi hruškina drevesa in jablane imajo zelo starodavno preteklost. Jabelko se že omenja v sv. pismu in je tesno združeno z usodo prvega eloveškega para. Jabolčnik je bil znan starim Hebrejcem, Grkom in Rimljanom. Sliva je rasla divja v okolici Damaska v Siriji v Mali Aziji. Križarji so prinesli slivovo drevo na Francosko. Trta je doma v Aziji. Neznaho je, kedaj je priromala vinska trta v Francijo. Rimski cesar Domicijan (81—96) je pustil posekati vse trte po Francoskem iz strahu, da bi se tamošnji barbarski narodi ne upijanjali in začeli vpadati preko mej mogočnega rimskega cesarstva. Še le Probus je zustil saditi na Francoskem izpuljene trte in je ustanovitelj francoskega tolikanj dobičkanosnega vinogradništva. Vojnik. Ker zbira Kmetijska družba podatke o pridelkih in živini, ki jo odprodaja naš kmet, prosimo vse, da javijo Kmetijski podružnici množino in vrsto blaga, ki ga imajo za prodajo. Kmetijska družba si je namreč nadela nalogo, da bode posredovala prodajo vseh kmetskih prdelkov, sadja, fižola, sena1 itd. Prijave sprejema tajnik podružnice g. FSenegačnik.