PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 lir Leto XXIV. St. 238 (7131) TRST, sreda, 16. oktobra 1968 ZAKLJUČENI RAZGOVORI Nfl RAVNI VLAD V MOSKVI Cernik je sprejel sporazum o «začasni» okupaciji čet SZ Verjetno bo prišlo do novih razgovorov o umiku čet ostalih članic varšavskega pakta d Cernik in Kosigin na moskovskem letališču Vnukovo MOSKVA, 15. — Agencija Tass je objavila uradno vest o zaključku razgovorov med predsednikom češkoslovaške vlade Cernikom in predsednikom sovjetske vlade Kosiginom o »začasnem« zadržanju sovjetskih čet na Češkoslovaškem. Uradno poročilo je zelo sploš- no in se sklicuje samo na moskovske sporazume od 3. in 4. oktobra, ko je bil govor o začasni okupaciji Češkoslovaške. Agencija Tass pa dodaja, da so se razgovori vršili med ((tovariši v konstruktivnem ozračju«. V bistvu gre torej za sporazum, » katerim so s češkoslovaške stra- se je pred policijo zateklo kakih dvesto režimu nenaklonjenih študentov. Agenti narodne straže so vdrli v poslopje in aretirali kakih dvajset študentov, starih od 14 do 15 let, medtem ko je ostalim uspelo zbežati. Prišlo je tudi do streljanja, vendar ni bil nihče ranjen. Medtem sta se proti vojaški vladi izrekli demokrščanska stranka Britanije in Sovjetske zveze in ki je bilo objavljeno danes, ponavlja svoj predlog za sestanek predstavnikov štirih velesil ter izreka hkrati pripravljenost pripraviti dnevni red tega sestanka. Med U Tantovimi predlogi je tudi predlog, kaiko naj bi OZN po stala res učinkovito orodje za mir in napredek, kakor določa listina Združenih narodov. U Tant predlaga dalje, da bi na enem takih sestankov mogli iskati sredstva, da poživijo poslanstvo Jarringa in ga učinkoviteje podprejo. {ji tudi uradno odobrili zasedbo cet jn Zveza študentov. Odstavljeni Sovjetske zveze in pri čemer m predsednik Arias in njegova vlada toliko pomembno število cet, koli- so še vedno na področju prekopa, kor dejstvo, da je Sovjetski zvezi ki je pod nadzorstvom ameriških Uspelo po dolgotrajnih pritiskih do- Vojaški poveljnik major W.P seči uradni pristanek novega češkoslovaškega vodstva. Prvi formalni korak v tej smeri je predstavljal obisk Dubčka, ki pa je bil na ravnih dveh partij in ki je Sedaj doživel tudi formalnopravni zaključek državnih češkoslovaških Predstavnikov. Iz uradnega poročila agencije Tass, ni mogoče ugotoviti, če gre (stočasno tudi za umik sovjetskih C(1t. odnosno kakšen obseg naj ta “mik vsebuje. Na vsak način pa gre za sporazum, ki predvideva zasedbo tujih cet za daljše razdobje, kar pomeni praktično za nedoločen cas, ?aj je znano, da se v dvanajstih letih po madžarskih dogodkih sovjetske čete niso umaknile, da so stalno po vojni prisotne na Poljskem ter v Vzhodni Nemčiji in da s<1. bile dejansko, kljub formah; stičnim zagotovilom, prisotne tudi V Bolgariji. Do sedaj sta edino izjemo predstavljali Češkoslovaška in Romunija in bo sedaj še vedno izjema Komunska demokratična republika, . iz uradnega sporočila tudi ni jasno, če gre samo za umik sovjetskih čet, ali gre istočasno za Umik čet ostalih držav varšavskega Pakta, ki so sodelovale pri okupaciji češkoslovaške. Govori se, da ho prišlo v kratkem do novega sestanka v Pragi, na katerem naj m hili prisotni tudi predstavniki ostalih štirih držav varšavskega Pakta in na katerem naj bi nod-Pisali sporazum o «začasni prisot Posti« čet varšavskega pakta v CSSR. Poleg tega so med moskovskimi razgovori po vsej verjetnosti razpravljali tudi o gospodarskih vprašanjih, ki so povezana z zasedbo Češkoslovaške in ki so jih menda ? strani CSSR postavili v ospredje: gre za povrnitev stroškov v zvezi z operacijami z zasedbo ln. za stroške zasedbenih cet v Prihodnjem razdobju. ............. , Po uradnih vesteh so bili v češkoslovaški delegaciji tudi podpredsednik vlade Hamous, načelnik ge-Peralnega štaba general Rusov in Pamestnik ministra za obrambo general Dvorak, ker je minister za uprarnbo Džur bolan. S sovjetske strani pa so bili poleg predsednika v'ade Kosigina prisotni tudi pod-Predsednik vlade Mazurov, zuna: P)) minister Gromiko. obrambni minister Grečko namestnik zunanjega ministra KuznjecOT in namestnik obrambnega ministra ter Pačelnik generalnega štaba general Saharov. Weber je zahteval od Ariasa, naj se, dokler bo pod ameriškim varstvom, vzdrži vsakršne političrie dejavnosti. Vojaška vlada je včeraj sprejela vrsto ukrepov z očitnim namenom, da si pridobi simpatije delavstva. Med drugim je ukazala blok najemnin in cen najbolj nujnih do: brin, naklonila panamski univerzi mesečno podporo 100 tisoč balboa-sov ter ukinila Veljavo odloka iz leta 1965, ki je prepovedoval študentske manifestacije. Iz Washingtona poročajo, da proučuje ameriška vlada možnost priznanja nove panamske vlade, potem ko je po petkovenv državnem udaru prekinila diplomatske stike. V ta namen bo morala ameriška vlada ugotoviti, če je vojaški režim zakonit in če nudi jamstva, ki jfr predvidevajo sporazumi Organizacije ameriških držav, že jutri bodo imeli ameriški predstavniki vr sto pogovorov z ostalimi državami članicami organizacije na katerih bodo proučili, če jamči novi režim svobodne volitve in izpolnjevanje mednarodnih obveznosti. ZDA so medtem prekinile dobavo ekonomskih in vojaških pomoči Panami. Mala republika je v preteklem finančnem letu dobila od ZDA skoraj štirinajst milijonov dolarjev ekonomske pomoči in 300 tisoč dolarjev podpore v vojaške na mene. Objavljeno U Fantovo pismo zunanjim ministrom ni «naietelo na začetno negativno reakcijo« Franclje, Veljke Britanije in Sovjetske zveze. ZDA pa niso še sporočile svojega stališča. Britanski zunanji minister Ste-wart je na tiskovni konferenci izjavil, da je naklonjen periodičnim sestankom zunanjih ministrov štirih velesil, kakor predlaga U Tant. Poudaril pa je, da takih sestankov ni moč predvidevati v bližnji prihodnosti, ker sta francoski in sovjetski zunanji minister že zapustila New Yoik. Na koncu je Stewart izjavil, da bi morali morebitni sestanki imeti »zmerne« smotre in bi jih morali posvetiti praktičnim problemom, kakor so operacije OZN za ohranitev miru. Pozneje bi lahko načeli velika svetovna vprašanja. U Tant je danes izjavil, da so mu pogoji, ki jih je postavil Izrael, onemogočili poslati predstavnika OZN, da bi proučili razmere, v katerih živijo Arabci na področju, ki ga je zasedel Izrael. Kakor je znano, je varnostni svet 27. septembra odobril resolucijo, ki poziva U Tanta, naj pošlje predstavnika na omenjena področja cb sodelovanju Izraela. - S tem v zvezi je U Tant objavil danes pisma, ki si jih je izmenjal s poslaniki Izraela, Egipta, Sirije in Jordanije. Arabske države so sprejele resolucijo, toda izraelski poslanik je izjavil, da bi sprejel samo s pogojem, naj bi U Tantov odposlanec proučil tudi razmere, v katerih živijo Židje v arabskih državah. Stavka pri «Figaroju» PARIZ, 15. — Prvič, odkar je začel leta 1866 izhajati, najstarejši francoski dnevni.. «Le Figaro*, v četrtek ne bo izšel zaradi stavke uredništva. Stavka je posledica že dlje časa trajajočega spora med časnikarji in lastniki časopisa, časnikarji želijo, da bi se z majem, ko bo zapadla sedanja pogodba, u-stanovila družba, v kateri bi oni imeli več besede. Lastniki so odgovorili, da so za ustanovitev u-pravnega sveta 12 članov, od katerih bi jih osem imenovali oni, štirje pa bi bili iz uredništva. Ta pčei,-log so časnikarji zavrnili in posta vili svojega: 11 članov, od katerih jih lastniki imenujejo šest in časnikarji pet. Lastnika Prouvost in Beghin sta to odklonila in tako je Predstavnik Združenih narodov | prišlo do soglasneg,. sklepa časni-je sporočil, da U Tantovo pismo I karjev, da v četrtek list ne izide. DANES RAZPRAVA 0 AMNESTIJI ŠTUDENTOV IN DELAVCEV Liu Šao Čiju odvzete vse funkcije PEKING, 15. — Glasilo kitajske komunistične stranke piše v uvodniku, da so predsedniku republike Liu Sao Cij-u odvzeli vse njegove uradne fukncije in je zgubil vso svojo oblast v komunistični stranki in zunaj nje. članek ne omenja izrecno Liu Sao Cija, temveč ga večkrat imenuje «kitajskega Hruščova«. Liu Sao Či, ki ima 70 let, se ni več pojavil v javnosti od začetka preteklega leta, ko se je začela kampanja proti njemu. Liu šao Ci je zamenjal Maocetunga na predsedniškem mestu aprila 1959. V stranki je imel mesto podpredsednika centralnega komiteja in stalnega komiteja političnega urada. Hongoški list «Hong Kong Star« piše, da skuša kitajski minister za obrambo Lin Piao odstraniti častnike, ki so osumljeni, da so pripravljali beg Liu Sao Čija in nekaterih njegovih pristašev iz Kitajske. SLOVESNA SEJA V ZAGREBU Proslava petindvajsetletnice ustanovitve Zavnoha Jakov Blaževič o moti socializma kot gonilni sili napredka Titov obisk v Hrastniku ■ Pismo jugoslovanske zveze za mir TOKIO, 15. — Na čelu sindikalne delegacije petih članov je prispel v Tokio Aleksander šelepin, predsednik osrednjega sveta sovjetskih sindikatov ter član politbiroja KP SZ. Gostje bodo ostali v Tokiu pet dni. Udeležili se bodo zasedanja japonsko-sovjetskega odbora za sindikalne izmenjave. ZAGREB, 15. — člani vseh domov sabora Hrvaške svetniki prvega, drugega in tretjega zasedanja zemeljskega antifašističnega sveta narodnoosvobodilne borbe Hrvaške (Zavnoha) in mnogi gosti iz vseh jugoslovanskih republik so se udeležili današnje slovesne seje v Zagrebu, na kateri so proslavili 25-letnico ustanovitve Zavnoha. Seje so se med drugim udeležili tudi član sveta federacije in zastopnik CK KPJ na prvem zasedanju Zavnoha Edvamd Kardelj, delegacije zvezne skupščine, delegacije vseh republiških skupščin, predsednik zveznega izvršnega sveta Mika Spi-ljak, član sveta federacije Ivan Gošnjak, zastopniki družtieno-poli-tičmih organizacij Hrvaške, JLA iz vseh občin, v katerih so bila zasedanja Zavnoha, občine Stip, kjer je bila ustanovljena prva hrvaška vlada, Zagreba in drugi gostje. Seje se je udeležil tudi bivši član britanske vojaške misije pri glav-i nem štabu NOV in partizanskih iiiiiiniiiiiiiuMiiiin n mn m n iiiiiiiiniHiiiinnmuiiiiniuiminiiiuiMiuniiimiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiitiuiiiiii POSKUSNI BALON LISTA «MAARIV» Pred bližnjimi pogajanji med Izraelom in Jordanijo? Še vedno nupelosl v Hebronu, kjer je bilo prepovedano židovsko zborovanje Zbornica odobrila dekret o pospeševanju investicij V senalu so pričeli obravnavati zvišanje do. laeije za ENI za 211 milijard lir v štirih letih RIM, 15. — Poslanska zbornica je danes odobrila z glasovi leve sredine zakonski dekrat o zvišanju investicij in o pospeševanju gospodarskega razvoja. Za dekret je glasovalo 285, proti pa 187 poslancev. Poslanska zbornica bo jutri razpravljala o amnestiji študentov in delavcev v zvezi z napetim položajem maja letošnjega leta. Predvidevajo, da bodo to razpravo zelo hitro zaključili, ker je amnestijo že odobril senat. Komisija poslanske zbornice je že pričela s proučitvijo tega zakonskega predloga in predvidevajo, da bo končala zadevo do konca tedna. V senatu so pričeli z razpravo o povečanju dotacije za ENI za 211 milijard lir v štirih letih od 1969 do 1972. Za zakonski predlog so se izjasnile vse skupine z Izjemo liberalcev. Demokristjan Lo Giudi-dice je dejal, da gre v bistvu za dva zakona. Prvi se nanaša na petrolejske raziskave na področju italijanskega morja, drugi pa na kemične raziskave in na okrepitev kemične industrije, ki deluje v o-NEW YORK. 15. - V pismu, ki j kviru ENI je U Tant poslal 7. oktobra j V tem okviru je pnšlo__do Živah ni iiatijanski družbi «Montedison», o čemer se v današnjem času mnogo govori. Socialistični senator Banlj je dejal, da mora ta združitev pomeniti razbitje določenih monopolističnih grupacij in preureditev celotnega sektorja. Istočasno Je tudi dodal, da se s tem ustvarja gospodarski »imperij«, ki bo lahko opogojeval celotno gospodarsko življenje. Dodal je, da socialisti na to prista-jajo da pa mora ta operacija pomeniti okrepitev konkurenčne sposobnosti na tem področju. Tudi komunist se strinjajo z zvišanjem dotacije, ker mora država v vedno večji meri vplivati na gospodarstvo, izrazili pa so dvome, če je ENI sposoben dobro upravljati, ker gre že za tretjo zahtevo o povečanje sredstev v krajšem razdobju. Danes so se sestali predstavniki petih struj Združene socialistične stranke, ki so obravnavali nekatere notranje spore v zvezi z veljavnostjo pokrajinskih kongresov. Prisotni so bili: De Martino, Tanassi, Ferri, Giolitti in Lombardi, šlo je izključno za notranja strankarska vprašanja v zvezi s kongresom, ki se bo pričel 28. oktobra. TEL AVIV, 15. - »Izraelski u-radni krogi zanikajo komaj na koncu ustnic«, da so se v Londonu okrepili stiki med izraelskimi in jordanskimi predstavniki, piše današnji «Maariv,>. Z velikim naslovom javlja list, da se bodo kmalu začeli mirovni pogovori med Izraelom in Jordanijo, da Naser tem pogovorom ne nasprotuje in da bo končno prišlo v OZN do tajnega sestanka med izraelskim zunanjim ministrom Ebanom in njegovim jordanskim tovarišem Rifaiem. V krogih blizu izraelskega zunanjega ministrstva pa se potrjuje, da so Jordanci po Jarringu vprašali, kakšne pogoje za mir stavi Telaviv, Dostavlja pa se, da Tel-aviv teh pogojev ne bo povedal, dokler Jordanija po Jarringu ne sporoči, da je namen morebitnih pogajanj podpis prave mirovne pogodbe. Izraelske okupacijske oblasti v Hebronu so sprejele ukrepe, da preprečijo incidente med arabskim prebivalstvom mesta in udeleženci nekega zborovanja, ki ga je napovedala organizacija «Zeml,ja izraelska«. Obrambni minister Mosh.e Dayan je prepovedal zborovanje, ni pa znano, če je bila prepoved preklicana ali pa se bo zborovanje vršilo tudi proti volji obrambnega ministra. Sicer je v Hebronu precej napeto ozračje. Včeraj je prišlo v Hebron več tisoč Izraelcev, da bi se udeležili zborovanja ((Zemlje izraelske«. Šejk Moham-mad Ali Jaabari, hebronski župan, je odredil, naj pošljejo vse študente domov, da obvestijo prebivalstvo, naj ne zapušča svojih domov, da se tako izogne spopadom z Židi. Tako z izraelske kot z Jordanske strani poročajo o številnih obmejnih incidentih, med katerimi pa po dosedanjih poročilih ni bilo žrtev. Pač pa je bil po izraelskih vesteh ubit neki pripadnik organizacije El Fatah, ko se je neka izraelska patrulja spoprijela s skupino saboterjev omenjene organizacije. Poglavar sirske države Nuredin El Atasi ter general Šalah Jedid sta bila spet izvoljena za generalnega tajnika in namestnika tajnika stranke Baath na sirskem pokrajinskem kongresu in na inter-arabskem kongresu stranke Baath. Kongresa sta bila v Damasku septembra in oktobra. da je Johnson »izrazil občudovanje do jugoslovanskega ljudstva« in poudaril »stalno zanimanje, ki ga Bela hiša kaže za ohranitev neodvisnosti in suverenosti Jugoslavije, kakor tudi za njen gospodarski razvoj«. Poročilo dodaja, da je Johnson govoril z Elbriokom, ki je v Wa-shingtonu na posvetovanju, o odnosih med VVashingtonom in Beogradom, o «dolgi tradiciji podpore ZDA Jugoslaviji« ter o »privrženosti jugoslovanskega ljudstva stvari svobode«. Državni podtajnik ZDA Nicholas Katzenbach bo 17. in 18. oktobra prispel v Beograd, kjer se bo pogovarjal z vršilcem dolžnosti državnega tajnika za zunanje zadeve Mišom Pavičevičem. Med bivanjem v Jugoslaviji bo Katzenbacha sprejel tudi predsednik republike maršal Tito. V krogih tujih novinarjev se sodi, da so obiski Katzenbacha, podobno kot vsi nedavni sestanki zastopnikov ameriškega veleposlaništva v Beogradu z zastopniki državnega tajnika za zunanje zadeve, v zvezi z dogodki na Češkoslovaškem. oddelkov Hrvaške in Slovenije, ki je bil navzoč na prvem zasedanju Zavnoha, major William Yones s soprogo. O pomenu in vlogi Zavnoha in osvobodilni borbi hrvaškega naroda je govoril predsednik sabora Hrvaške Jakov Blaževič. ki se je v svojem govoru dotaknil tudi naj-novejšdh mednarodnih dogodkov in v zvezi z dogodki na češkoslovaškem izjavil, da čeprav je zasedba Češkoslovaške zadala veliki udarec ideji socializma, se je v tem trenutku pokazala moč te ideje in gibanja v svetovnih razmerah. »Nihče nima več prednosti glede socializma. Ta vedno bolj postaja stvarnost in gonilna sila napredka v svetovnih razmerah, lastna stvar vsakega naroda, vsakega naprednega revolucionarnega gibanja.« Predsednik Tito je včeraj obiska! tovarno v Hrastniku. Predsednik občine Milan Babič je v pozdravnem nagovoru poudaril: »Enotni smo z vami in z ZK v ocenah našega notranjega razvoja in mednarodnega položaja Bodite prepričani, da občani Hrastnika sto- sedbo Češkoslovaške in opozarja, da so načela neodvisnosti, enakopravnosti in nevmešavanja zapisane v osnovnih dokumentih svetovnega sveta za mir, kar obvezuje organizacijo, da zavzame načelno stališče in ukrepe v korist vsak« žrtve intervencije, konkretno lo krat v korist Češkoslovaške in njene suverenosti. Tako se na primer v apelu za sklicanje drugega svetovnega kongresa svetovnega sveta za mir poudarja, da branilci mini obsojajo vsako oboroženo vmešavanje v notranje zadeve katerega koli naroda in zahtevajo prsne hanje te intervencije, kjerkoli bi do nje prišlo. V pismu se poudarja, da je intervencija v Češkoslovaški prizadejala neprecenljivo škodo stvari sociali zrna, miru in napredka ter borb! osvobodilnih sil širom po svetu. Jugoslovanska zveza za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov zah. tava v pismu, da se organizacije za mdr odločno uprejo vsem poskusom poživitve hlad ne vojne. Pr! tem bodo imele uspeh, samo '« bodo vodile odločno borbo za pra- je čvrsto in odločno pripravljeni; vice češkoslovaškega ljudstva, da z vsemi našimi naroda braniti neodvisnost in samoupravni razvoj naše dežele.« Nato je Izročil predsedniku Titu plaketo in listino častnega in zaslužnega občana Hrastnika. Predsednik Tito se je zahvali! in se nato dolgo pogovarjal z delavci in rudarji. Govoril je o raz- odloča o svoji usodi, kakor tudi za pravice vsakega dragega naroda, da svobodno odloča o svoj! usoda. ATENE, 15. — Podpredsednik grške vlade je včeraj izjavil, da bodo morali tisti Grki, ki se niso .... ... ..udeležili referenduma za ustavo, nih notranjih problemih, v zvezi! p0ijC1ijj pismeno razložiti, zakaj so '7 w^Hirvarr*nirvirrTi rlrxmnki na non. . ........-. n j. i_ : i j i i„: z mednarodnami dogodki pa je poti-. se vzdržali, če so bili bolni, bodo daril, da v tem trenutku m velut raora[j to dokazati z zdravniškim optimist. Skrbijo ga težnje, da se spričevalom. Posebej se bo odloči-problemi rešujejo s silo, neprizna- j0 za vsak primer, če naj ga pri-vanje suverenosti malih narodov j jaVjj0 sodiščii. vanje premajhno mednarodno sodelova nje. Odločno je povedal, da je Jugoslavija pripravljena z vsemi si lami braniti neodvisnost, in dodal: «Hočemo biti še naprej sa mostojni, trudimo se, da bi v miru, enakopravno sodelovali z vsemi narodi. Pri nas se vsako leto rodi 250 do 300 tisoč novih Jugoslovanov in zato želimo mir ir svobodo, odklanjamo pa politiko sile in vmešavanja. Izvršni komite CK ZKJ ie na današnji seji v Beogradu, ki so se je udeležili tudi glavni tajnik zvezne konference SZDL Jugoslavije Beno Zupančič, zastopniki predsedstva sinaikata in predsedstva Zveze mladine Jugoslavije, pozitivno ocenil dosedanje akcije za izpolnitev smernic predsedstva izvršnega komiteja CK ZKJ. Izvršni komite je ugotovil, da je po objavi smernic priš'o do močne politizacije delovnih ljudi in nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov, do de. mokratizacije družbe, posebno do demokratizacije odnosov v Zvezi komunistov. Poleg splošne pozitivne ocenitve družbene aktivnosti pa je izvršni komite opozoril tudi na nekatere negativne tendence, ki bi v bodoče lahko postale predmet nesporazumov. Jugoslovanska zveza za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov je poslala s svoje današnje seje predsedstva izvršnega komite ja pismo svetovnemu svetu za mir v Helsinkih, v katerem obsoja za- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiniiiiiiiiii Hlinili,,,,||||||||,|| STALNI BOJI V VIETNAMU Kosigin in Le Duc Tho sta se sestala v Moskvi Južnovietnamska Fronta narodne osvoboditve bo odprla informacijski urad v Stockholmu V Biairi sc niža otroška umrljivost ŽENEVA, 15. - Glasni!. Mednarodnega odbora Rdečega križa je danes v Ženevi sporočil, da se je otroška umrljivost v nigerijskih begunskih taboriščih v zadnjih tednih znatno znižala. Zasluga za to gre veliki količini živil in zdravil, ki so jih poslali v Nigerijo Rdeči križ in druge mednarodne organizacije. Od 1. oktobra do danes je pet letal, ki so vzdrževala zračni most med otokom Femando in Biafro, odpravilo štiriindevetdeset poletov ter prepeljalo v secesionistično pokrajino 990 ton blaga. Češkoslovaške žene v Italiji RIM, 15. — Danes je prispela v Rim delegacija češkoslovaških žena na vabilo italijanske organizacije UDI. Češkoslovaško delegacijo vodi Emilija Sedlakova, podpredsednica češkoslovaške organizacije. Delegacija bo v Italij teden dni in bo obiskala številna mesta in med njimi Firence, La Spezio, Genovo, Milan ter Turin. Dne 21. oktobra bodo češkoslovašk predstavnice sodelovale v Rimu na razpravi o vprašanjih žene v sedanji družbi. BRUSELJ, 15. Danes so se začela v Bruslju pogajanja o trgovinskem sporazuma med evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo. Jugoslovansko delegacijo vodi Toma Granfil. MOSKVA, 15. — Sovjetski mi-, ni mostov čez Mekong, po cesti niatrski predsednik Aleksej Kosi-1 št. 4 pa dovažajo potrebno iz Johnson sprejel poslanika v Beogradu VVASHINGTON, 15. - Predsednik Johnson je sprejel včeraj ameriškega poslanika v Beogradu El-brioka, ki je nato dal objaviti poročilo o pogovoru. Poročilo pravi, zunanjim ministrom ZDA, Velike i ne razprave o vplivu ENI v ključ- «a■llM■•l■•l>*»*alllll>llt*aaa>IIB1Klaaalallla■>■■la*aatl>IIBalBlall>lallla>tlVla>,Aal>f>a*afalIllllallal>>al>l>llll>1>>llla>lllll>>>a>a>1>1>l>1,l>IIVIII>ll>a>lala>>l>>IIBIaa>lal>fllala>>>aa>>>>lrf a>1KI1a>>>IB**>iaiIUJ1>>l>>lllllIiaa>all>a>II>aRalll>Aia>lllllll>llll> Težave ameriških vesoljcev v Apollu vesoljce pri upravljanju nato pa podaja ne preveč navdušen opis vesoljske ladje in njenih CAPE KENNEDY, 15. — že peti da bodo vzeli v pretres možnost ZDA bodo priznale panamski režim? .Panama, 15. - Kljub nekaterim incidentom, do katerih ie Pr!" slo včeraj v panamski prestolnici, tjc boložaj v državi pet dni po vo-iaskem uradu postopoma normalizira. Zdi se, da se oblast nove vojaške vlade vedno boli utrjuje. _ De incidentov je prišlo včeraj v hHani Narodnega inštituta, kamor dan se nadaljuje vesoljski polet a-meriških kozmonavtov Schirra, Cun-ninghama in Eisela z vesoljsko ladjo «Apolb 7». Kot je znano, bi moral trajati polet še šest dni, vendar obstaja možnost da bodo tehniki ameriške vesoljske ustanove «NASA» naročili kozmonavtom, naj se predčasno vrnejo na Zemljo. Precej /askrbljenja zbuja namreč zdravstveno stanje vesoljcev, pred vsem Schirre in Eisela, ki sta močno prehlajena. Ta prehlad bi utegnil hiti posebno nevaren v trenutku, ko bi se vesoljska ladja morala vrniti v atmosfero in ko bi povečanje pritiska v notranjosti ka-hine lahko še poslabšalo zdravstveno stanje kozmonavtov. Za sedaj se trojica zdravi s tabletami »Actifed*, ki jih imajo na ladji, če bi se njihovo stanje še poslabšalo pa bi potrebovali antibiotike. Vsekakor je član zdravniške ekipe Zieglschmidt zagotovil, predčasne vrnitve šele, če se bo stanje kozmonavtov tako poslabšalo, da bi postalo že resen zdravniški problem. Danes je v vesoljski ladji prišlo do nove težave: zaradi kondenzira-nja na eni od sten kabine se je na dnu ladje pojavila majhna luža, ki pa ne vzbuja, kot je dejal sam Cunningham, nobene zaskrbljenosti. Pa še majhen incident, ki priča, da vlada v vesoljsk. ladji precejšnja živčna napetost Kozmonavti so včeraj zaprosili tehnike kontrolnega centra v Houstonu, naj jih pustijo spati eno uro več, po pomoti pa so danes Schirro zbudili eno uro pred predvidenim časom. Zaradi tega je Schirra precej ostro reagiral in obtožil tehnike, da ne upo števajo želje posadke Tudi danes je televizija oddajala kratek prenos iz vesoljske ladje Kakovost oddaje je bila znatno bolj- .... ša od včerajšnje. Razločno je bilo posadki srečno vrnitev na Zemljo, videti tri ladje. Zvečer je bila v Cape Kennedy tiskovna konferenca, na kateri je ravnatelj vesoljskega centra dr. Kurt Debus zelo pozitivno oceni] potek poleta. Dejal je, da pr«ed stavlja «Apollo 7», če ne bo prišlo do nepredvidenih zapletljajev, znaten uspeh. Dr. Debus je tud' govoril o vesoljskih načrtih ZDA. Sredi leta 1970 bodo izstrelili nekaj kozmo navtov, ki bodo krožili okrog Zemlje celih osemindvajset dni. Tudi tedaj se bodo za izstrelitev poslu-žili rakete »Saturnus 1 B*, medtem ko bodo za proučevanje lunine površine, ki se bo začelo proti koncu prihodnjega leta. rabili skoraj petkrat močnejš- »Saturnus 5». MOSKVA, 15. — List sovjetskili sindikatov »Trud* objavlja danes kritični članek o ameriškem vesolj skem poletu, člankar najprej želi gin je Imel danes razgovor s posebnim svetovalcem hanojske delegacije na pogajanjih v Parizu Le Duc Thojem, kd je prispel v Moskvo iz Pariza preteklo noč. To je bil tretji sestaijpk med državnikoma v tem letu. Kot navadno tudi to pot ni bilo mogoče ničesar izvedeta o pogovoru, kd je bal, kot pravi Tass, prisrčen in tovariški. V Stockholm je prispel Tran Van Am, član osrednjega odbora južno-vietnamske Fronte narodne osvoboditve. Njegov prihod je v zvezi v otvoritvijo informacijskega urada FNO v Stockholmu, ki ga bo vodil Le Phuong, temu pa bo pomagal Tran Van Hue. švedski odbor za Vietnam pomaga predstavnikom FNO iskati primerne prostore za urad. V Sajgonu je južnovietnamska vlada začela kampanjo, da bi zva bila pripadnike čet FNO k dezer terstiv-u. To kampanjo, ki bo trajala do konca novembra, so začeli na slovesen način s posebno slavnostjo, ki se je je udeležil predsednik vlade Tran Van Huong in več vojaških voditeljev. Američani poročajo, da je včeraj njih vojna ladja «New Jersey» obstreljevala iz svojih velikih topov otok Son Matt v Tonkinškem zalivu. Otok, ki leži samo 24 km juž no od 19 sporedmika (severna o-mejdtvena črta bombardiranja Se vernega Vietnama), je močno utrjen in na njem ima Severni Vietnam močna obrežna topovska gnezda. Po ameriških vesteh se je kar cel del otoka sesedel v morje. A-meričand pa so tudi sporočili, da je v nedeljo strmoglavilo neke ameriško letalo «iz neznanih vzrokov« južno od Vinha v Severnem Vietnamu. Čete FNO so sprožile močan na pad na trajekt v My Thuanu, ki aparatur, članek govori tudi o »vročični naglici, s katero skušajo v ZDA uresničevati vesoljske načrte* ter o neprikladnosti rakete »Saturnus*. NEW YORK, 15. - Leonid Sedov, načelnik sovjetske delegacije na kongresu vesoljske zveze, ki je te dni v New Yorku, je izjavil, da SZ ne misli poslati človeka na Luno v bližnji bodočnosti Dejal je, da ni za sedaj v sovjetskih vesoljskih načrtih vključen problem člo veškega pristanka na lunino površ je. Sovjetski načrti predvidevajo za sedaj pošiljanje laboratorijev okrog Lune in avtomatski)- postaj na planete sončnega sistema ter mehko pristajanje na te planete. V zaključku svojega govora je Sedov voščil Američanom za uspeli veže oba dela ceste ’ št. 4,' ki jo njihovega načrta, po katerem naj reka Mekong prereže. Ta trajekt je bi poslali ljudi na Luno v prihod velikega gospodarskega in strateške-njem desetletju. ga pomena, ker na tem področju delte v Sajgon. Okrog Quang Ngaia so na ram.ii mestih ostri spopadi, v katere morajo Američani posegati tudi z letali. Smith o pogajanjih z Wilsonom SALISBURY, 15. - Rasist Smith je sklical sejo svoje vlade dvanajst ur po povratku v Salisbur/ po sestanku z Wilsonom. Časnikarjem je izjavil, da sta med njegovo in britansko vlado še dve točki velikega nesporazuma, kl onemogočajo rešitev cele vrste manjših vprašanj. Po sestanku, kd Je trajal štiri ure, je Smith izjavil: »Vrata so še odprta. Nimamo sile zapreti jih »U sprejeti odločitve. Imamo čas in ni razloga, da bi se prenaglili.« Na seji vlade so pregledali do kument, ki je rezultat tridesetih ur pogajanj med Smithom in Wilso-nom na ladji »Fearless«. Smith je izjavil, da bodo dokument predlo žili jutri sestanku rodezijske fronte. LONDON, 15. — Sheila Thonns, mati šesterčkov v Birminghamu, je danes zapustila bolnišnico. Od sestlh otrok je neka deklica umrla tasoj pa rojstvu, neki deček pa v nedeljo po operaciji. Od preostalih štirih je stanje druge deklice zelo slabo, medtem ko je za ostale tri rečeno, da je njih stanje zadovoljivo. Uspešne in manj uspešne presaditve srea BUENOS AIRES, 15 - Neki 18-tetnici so danes opravili drugo presaditev srca v Argentini, medtem ko poročajo iz Južne Afrike, da so odpustili jz bolnišnice 52-lebnega Petra Smitha, ki so m-u presadili srce pred 38 dnevi Iz Houstona (Texas) pa Je prišla vest, da je Louis J. Fierro, četrti pacient, ki so mu v Houstonu presadili srce, preteklo noč umri Izgubljeni in najdeni milijoni MILAN, 15. — Dva milanska mladeniča sta na cesti našla paket desettisočakov za milijon lir. Iskala sta lastnika v neki bližnji banki, potem pa sta odšla na policijski komisariat. Medtem pa jo blagajnik nekega podjetja opazil, da je iz banke prinesel namesto dvajset samo devetnajst milijonov. Ko se je vrnil v banko, je zvedel, da sta že bila tam mladeniča z milijonom. Odšel je še na policijo in tam je dobil svoj milijon. Nekaj podobnega se je zgodno neki gospe iz Pescare v Rimu. Na letališču sla dva uradnika neke potovalne agencije našla Ustnico, v kateri Je oii že žiriran ček za dva milijona lir. Uradnika sta listnico Izročila policiji, pol ure kasneje pa je že prišla omenjena zenska vsa potrta javit da je izgubila listnico. Seveda si je oddahnila. ko so ji na policiji Ustnico vrnili. C. B. Douglas Hom« jo napravil samomor LONDON, 15 - Cecil Robin Douglas Home. pisatelj časnikar in skladatelj, nečak bivšega ministrskega predsednika Aleca Douglasa Homa, se je zastrupil. Našli so ga mrtvega v njegovi hiši v West Chiltontonz v Susexu Imel je 36 let in je bil zelo poznan v krogih angleške aristokracije, saj je bil med drugim spremljevalec princese Margaret ter princese Aleksandre Kentske. Leta 1965 jc dobil nagrado za svoj prvi roman «Hot jor Certain-ties». Vreme včeraj: najvišja temperatura 21,4, najnižja 17,1, ob 19. url 18,9 stopinje, zračni tla* 1018,6 ra-•te, veter sever 5 km na uro, nebo 7 desetin pooblačeno, megla, morje mimo, temperatura morja 20,1 stopinje Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 16. oktobra JADVIGA Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 17.18. Dolžina dneva 10.65. Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 15.10 Jutri, ČETRTEK, 17. oktobra MIRA NA PRVI JESENSKI SEJI OBČINSKEGA SVETA Po županovem poročilu zavrnjena zahteva po razpravi o sklepih CIPE 0 možnosti sklicanja izredne seje bodo razpravljali načelniki skupin ■ Razprava o Češkoslovaški «ni v pristojnosti sveta» - Svetovalec KP! Rossetti bo zamenjal L Padovana naj sprejme njegovo ostavko za- , ni Kritik «Ptcooia». Za predlog so rada prezaposlenosti. Za županom glasovali svetovalci strank leve sre-Je spregovoril načelnik komunlstič- dlne, liberalci in misovci 14 sve- ne svetovalske skupine Ouffaro, ki se je Padovanu zahvalil za ves njegov trud. Spomnil je, da Je 'bil Padovan partizan in da se Je boril za svobodo in demokracijo ki so temelji Italijanske ustave, žal je zadnje čase Izostajal od sej zaradi prezaposlenosti in zaradi rahlega zdravja. Voščil mu je zato uspehov v delu in dobrega zdravja. Nadomestil ga bo časnikar Gior-gio Rossetti. Po odgovoru na vprašanja o mestnem prometu po uvedb! ((modre cone«, Je mestni svet sprejel predlog ministrstva za turizem in predstave, naj se za ravnatelja gledališča «Verdj» imenuje odv. prof. Giampaolo De Ferra, glasbe- tovalcev leve opozicije je oddalo belo glasovnico. Vzdržal pa se jo misovec, prof. De Ferra, ki )e nje-gov bratranec Mestni svet je tudi imenoval svojega predstavnika v odboru ljudske knjižnice. Prej je bil na to mesto izvoljen pokojni prot. Pm-cherle. Nadomestil ga bo prof Fausta Monfalcon (PSIUP). V nadzorne komisije AUEGAT pa so bili izvoljeni Fragiacomo (P RI), Betti (KD) in Supancich (K Pl). V nadzorno komisijo za letošnje poslovno leto so bili izvoljeni Callegari, De Luca in Slovenec Občni zbor Slovenskega kluba V Gregorčičevi dvorani je bil sinoči L redni občni zbor Slovenskega kluba. S tem se je spet začelo klubsko delovanje v novi sezoni. Razen članov kluba so se občnega zbora udeležili tudi predsednik SK GZ Boris Race, predsednik SPZ dr. Robert Hlavatg, ustanovitelj in dosedanji podpredsednik kluba, predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanislav Bole, predsednik Založništva tržaškega tiska dr. Stanislav Oblak, predstavniki nekaterih prosvetnih društev in tajnik SPZ Edvin Švab, ki je prinesel pozdrave Slovenske prosvetne zveze in izrekel vodstvu kluba priznanje za dosedanje delovanje ter želje za nove uspehe. Predsednik kluba dr. Vladimir Turina je podal izčrpno poročilo o dveletnem delovanj kluba ter nakazal perspektiv:, smernice in na loge za prihodnost. O njegovem poročilu bomo obširneje še poročali. Po poročilu blagajnika in nadzor nega odbora je bila izvolitev nove ga odbora. V odbor so bili izvoljeni dr. Vladimir Turina, dr. Robert lllavatg, Bojana Jazbec, proj. Robert Petaros in Dana Možina, v nadzorni odbor pa dr Mitja Bitežnik, prof. Josip Tavčar, Marija Dolfi IVHhelm, v odbor ONMI pa I Kodrič in Mario Magajna. sta bili izvoljeni svetovalki Slatti, Ob koncv so predvajali dokumen-(KD) in Burlo (KPT). | tarni film «Jacobus Gallus». bor sprejel vrsto sklepov, ...................................................■■■m •■■■■■■ n,•milini.n mm.iiiiimiiii.milil, ......n.......mmmii iiiiiiiii ZAČETEK 4. ZASEDANJA PREDSEDNIKOV ITALIJANSKIH POKRAJIN Krajevne ustanove so temeljni člen demokratične notranje ureditve države Pokrajinske in občinske uprave so v skrajno slabem finančnem stanju zaradi nerazumevanja nadzornih oblasti - Pokrajinske uprave se ne strinjajo z zakonskim vladnim osnutkom o vprašanju krajevnih financ - Berzanti o odnosu: dežela-pokrajina KLUB .SIMON GREGORČIČU GORICA vabi na otvoritveno predavanje sezone 1968-69, ki bo v pe tek 18. oktobra ob 20.30 v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13. O taborih na Slovenskem in o njihovem pomenu za slovensko narodnostno idejo bo govori) dr. JOŽA VILFAN predsednik republiškega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije kolegom, da so izbrali Trst za zasedanje, ter vsem oblastem, ki so se udeležile otvoritve. V imenu Trsta le pozdravil udeležence župan inž. Spaccini, ki je med drugim dejal da ima Trst veliko vlogo pri ohranitvi miru in demokracije Župan je pozdravil pokrajinske predsednike tudi v imenu vsedržavnega združenja italijanskih občin, ki bo kmalu priredilo v Trstu svoje zasedanje. Zatem ie pozdravil zborovalce deželni predsednik dr. Berzanti, ki Je izrazil svoje zadovoljstvo tudi spričo dejstva, da je to prvo zasedanje predstavnikov krajevnih oblasti pri nas po ustanovitvi avtonomne de žele s posebnim statutom. ((Menimo, je dejal Berzanti, da imajo krajevne ustanove veliko vlogo pri utrjevanju demokra tičnega sistema v naši državi.» Potem ko je poudaril avtonomistično zavest prebivalstva Furlanije Julijske krajine je deželni predsednik dejal, da pokrajinske uprave in občine niso v najmanjši meri zgubile svojega pomena z ustanovitvijo deželne uprave. Zato je dr. Berzanti poudaril, da bo deželna uprava skrbela, da v mejah svo- Na prvi Jesenski seji tržaškega občinskega sveta je župan Spaccini sinoči obvestil svetovalce o stališču, ki ga je občinska uprava zavzela do dogodkov na češkoslovaškem, «na katero nas vežejo«, je dejal, ((gospodarske in duhovne vezi.« Omenil je večer 28. septembra, ko je gostoval v gledališču «Verdi» praški zbor, kateremu je v imenu mestne uprave spregovoril podžupan Lonza. V zvezi s češkoslovaško Je prejel odbor resolucijb, ki so jo napisali liberalni svetovalci Trauner, Cecovinj in Morpurgo. Po mnenju župana pa ni bila v pristojnosti občinskega sveta in je zato ni dal vpisati na dnevni red seje. Proti temu so protestirali liberalni svetovalci in pa komunist Ouffaro, ki je obtožil občinsko upravo, da noče razpravljati o češkoslovaški, ker se skriva za ((upravnim značajem občinskega sveta«, čeprav le vrsta občinskih svetov razpravljala o političnih dogodkih, kot je Vietnam, Srednji vzhod in tudi češkoslovaška. V imenu svoje skupine je Ouffaro dejal, da ne priznava liberalcem pravice, da bi govorili o demokraciji in svobodi, potem ko so sodelovali s fašisti. Zato sodi, da je stališče KD in večine ((sramotno«, ker se drže stališča «Tu se dela in se ne razpravlja o politiki«. Večina Je nato odobrila sklep župana in občinskega odbora, župan Spaccini je v svojem govoru omenil tudi sklepe CIPE in zadnje dogovore v Rimu, pri katerih je sam sodeloval. O vladnih zagotovilih je župan bil mnenja, da so pozitivna in je zato v Rimu »izrekel ministrom hvaležnost mesta«. «Toda vseh nas čaka naloga, da »e zavzamemo, da bodo sklepi CI PE čimprej uresničenj, ker mora Trst nadoknaditi izgubljeni čas, premostiti najtežje prehodno obdobje. Imeti mora zato v nekaj letih potrebne instrumente, da se bo lahko vključil v Italijanski in evropski gospodarski razvoj.« Po mnenju župana danes ti instrumenti obstajajo. Javne pobude se bodo okrepile in tu je navedel obljube o »Arzenalu sv. Marka« In parku «containers». Zasebni pobudi pa bo zagotovljeno, da se bodo obdržale davčne olajšave, ki k letu zapadejo Omenil je še načrt za gradnjo rafinerije, ki bi lahko začela s proizvodnim delom že čez dve leti Zajamčeno je tudi posojilo ladjedelnici Felszegi, da bo obnovila svojo dejavnost Toda gospodarska težnja Je, da da se iz Trsta naredi «mesto storitev« mednarodnega pomena. V tem okviru je načrt dograditve pomola VII., avtocesta iz Vidma v Trbiž, predor pod Monte Croce Carnico. župan je v daljni perspektiv) omenil še središče OCSE in protosinhrotron v Doberdobu. župan se je nato obvezal, da se bo zavzel za okrepitev pomorskih prog, o katerih v sporočilu CIPE ni govora. »ker se zaveda važnosti problema«. Pozval je svetovalce in stranke, naj opuste «jalove kritike« in sodelujejo zato, da bodo zahteve, ki so jih ministri »skoraj v celoti sprejeli« postale stvarnost. Po teh županovih izjavah je svetovalec Cuffaro (KPI) opozoril župana, da je njegova skupina naslovila na občinski odbor pismo v katerem prosi naj bi občinski svet razpravljal o tržaškem gospodarstvu v luči zadnjih razgovorov med sindikati in vlado o sklepih CIPE. Ostro je kritiziral župana, ker Je izrazil v imenu mesta, ki so ga vladni skleni tako prizadeli, hvaležnost. «Točno pred 14 leti, 15. oktobra 1954». je zaklical svetovalec Cuffaro «je Glornale dl Tri-este objavil na petih stolpcih hvaležnost tržaškega mesta za vladne ukrepe, ki so na las podobni tistim, ki jih danes obljublja CIPE.« Predlagal je naj bi se o zadevi razpravljalo na tej seji ali pa naj se v teku tedna skliče izredna seja mestnega sveta Na županovo opo-zor'lo, da ni prejel pismenega predloga so se svetovalci KPI z medklici sklicevali na pismo z dne 20. septembra župan je Cuffarov predlog dal v glasovanje Za razpravo o sklepih CIPE je glasovalo 21 svetovalcev KPI, PSIUP PLI, PRI, MSI, in Gibanja za neodvisnost STO. proti pa večina KD in PSU O možnosti sklicanja posebne seje bo po predlogu Rinaldija (KD) razpravljala komisija, ki jo sestaiv-Uaio načelniki svetovalskih skupin. župan je nato prečita! pismo svetovalca Luciana Padovana (KPI), ki je 21. 7 68 prosil mestni svet, ...............................umni.............................................................................mm................. Kulturno-prosvetni obračun društva Prosek-Kontovel SEJA DEŽELNEGA ODBORA Odobritev številnih sklepov v prid kmetijstvu in industriji Sestanek odbornika Stopperja s predstavniki ustanov za strokovno usposabljanje Včeraj se Je sestal deželni odbor. Na seji je podpredsednik deželnega odbora Moro dejal, da je bilo posredovanje predsednika Ber-zantija in odbornika za industrijo Dulcija v zvezi z zadnjimi sklepi CIPE zelo koristno za deželo in za Trst. Moro je pri tem zlasti poudaril važnost vseh doseženih smotrov, to je privolitve za načrte za gradnjo predora pod prelazom Monte Croce Camico in bolj hitrega začetka gradnje avto ceste Vddem-Trbiž. To potrjuje, da je deželna politika, kar se cestnih povezav tiče, pravilna Na ta način ne bo naša dežela več tako ločena od drugih dežel in držav ter se bodo lahko tudi začela razvijati gorska področja. Smotri, ki so bili doseženi v o k viru CIPE, spadajo v širši okvir načrtovanja, ki teži za bolj skladnim razvojem vse dežele od gora do morja. Na včerajšnji seji je deželni od-ki sta Včeraj popoldne je bila v glavni dvorani univerze slovesna otvoritev 4. zasedanja predsednikov italijanskih pokrajin. Vlado je zastopal ministrski podtajnik za obrambo senator Peiizzo, prisotni pa so bili deželni predsednik dr Berzanti, predsednik deželnega sveta profesor Ribezzi, tržaški župan inž. Spaccini, rektor univerze Origo-ne in drugi predstavniki oblasti in raznih javnih ustanov. Prvi je pozdravu zborovalce rektor univerze, ki je poudaril pomen zasedanja pokrajinskih predsednikov v Trstu, se pravi zastopnikov vseh pokrajinskih uprav iz Italije. Nato je pozdravil zborovalce predsednik tržaške pokrajinske uprave dr. Sa-vona, ki se je zahvalil svojim jih pristojnosti pomaga pri razvoju krajevnih uprav. Po pozdravnih govorih in po izvolitvi dr. Savone za predsednika zasedanja, je predsednik zveze italijanskih pokrajin odv. Antonio Gava imei daljše poročilo o temi: »Krajevna ustanova kot instrument združevanja in razvoja države: prispevki in perspektive za bodočnost.« Odv. Gava je ugotovil, da je bil odstranjen vsak dvom o obstoju pokrajinskih uprav in je nato poudaril, da je zaman govoriti o sodobni, demokratični in u-stavni državi, ne da se pomisli na krajevne ustanove, ki slonijo na ljudskem predstavništvu in na priznanju krajevnih avtonomij občin, pokrajin in dežel, na katerih dejansko sloni država. Potem ko je obširno govoril o vlogi pokrajinske uprave kot posredovalcu med občinsko in deželno upravo, ter poudaril potrebo, da je treba pri sestavi vsedržavnega gospodarskega načrtovanja upoštevati predvsem načrte pokrajinskih u-prav, je odv Gava dejal, da Zveza italijanskih pokrajin meni, da je vsedržavno gospodarsko načrtovanje važen dejavnik pri združevanju vseh osnovnih političnih in gospodarskih izbir, ki morajo stremeti za tem, da rešijo vprašanja v krajevnem merilu, s čimer bo tudi poudarjena avtonomij« krajevnih u-stanov. Nato je predsednik zveze italijanskih pokrajin ugotovil, da je vsedržavno načrtovanje našlo krajevne ustanove v izredno slabem financ nem stanju, ki zavira vsako njihovo redno delovanje Vprašanje krajevnih financ je, po mnenju odv. Gave, najbolj resno vprašanje pokrajinskih in občinskih uprav. V zadnjih treh letih, je ugotovil govornik, so se težave pokrajin in občin še povečale, predvsem zaradi nerazumevanja nadzornih organov, ki črtajo številne postavke v proračunih z izgovorom, da je treba varčevati. Potem ko je ugotovil, da se vsi krajevni upravitelji tega zavedajo, je odv Gava dejal, da dobivajo pokrajinske uprave že sedaj svoja finančna sredstva skoraj izključno od države, ker nimajo nobenih svojih davčni' dohodkov, Vsa dejavnost pokrajin je popolnoma podrejena državnim financam in je zato razumljivo, da izraz avtonomija nima nobenega smisla in da morajo zato pokrajinske uprave živeti in delovati v senci državne uprave, ne da bi lahko imele odlo čujočo besedo pri razvoju lastnega prebivalstva. Odv Gava je pouda ril, da avtonomija krajevnih ustanov obstaja prav v lem da se krajevnim ustanovam omogoči, da bodo lahko svobode in avtonomno izvrševale svojo upravno politiko. Predsednik zveze italijanskih po- krajin je omeiu, tudi zakonski o-snutek vlade o vprašanju krajevnih financ ter deja da se pokrajinske uprave z njim ne morejo povsem strinjati, zlasti zaradi tega, ker določa, da bodo pokrajine dobile v letih med 1969 in 1971 skupno 44 milijard lir, namesto 100 milijard, ki jih zahtevajo. Poleg tega pa se pokrajinski upravitelji ne morejo v nobenem primeru strinjati z zakonskim osnutkom vlade, ki določa zaporo nad številom stalno zaposlenih pokrajinskih uslužbencev, kar bi preprečilo vsak napredek krajevnih ustanov. Danes dopoldne se bo zasedanje nadaljevalo v glav dvorani trgovinske zbornice, z razpravo o poročilu odv. Gave. Po govoru odv. Gave je zaseda- nje pozdravil v imenu vlade mini strski podtajnik za obrambo senator Pelizzo Ta je dejal, da se vlada zaveda pomena in vloge, ki jo imajo krajevne ustanove v demokratičnem ustroju države. Izrazil je zaupanje krajevnim upraviteljem ter dejal, da je bilo že ugotovljeno, da ni mogoče ukiniti pokrajinskih uprav z ustanovitvijo deželnih uprav. Poskus, ki so ga napravili na Siciliji, je dejal sen. Pelizzo, kjer so ukinili pokrajinske uprave, ni bil p isrečer sklep, kar dokazuje, da do tega ni prišlo v nobeni drugi deželi s posebnim statutom. Poudaril je da imajo pokrajinske uprave važno upravno vlogo-in da so bo ta njihova vloga še povečala - ustanovitvijo dežel z navadnim statutom milHIIIIHIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||Hii|||iu|||||||||||||||||||||||||||||||||||,||||,||||„||||m|||u||||||||M||||| VPRAŠANJE, KI SE VLEČE ŽE ŠEST LET V Škodljive posledice zavlačevanja odobritve regulacijskega načrta Zaradi lega vrtnarji pod Kolonkovcem ne morejo zidati in niti preurejati svojih hiš Kakor smo svoj cas podrobno poročali, je tržaški občinski svet na svoji seji 15. 7, 196? soglasno sklenil, da se področje pri Spodnji Magdaleni (Kobci, Kvarta, Stara tripa-rija, Marčeš in Buben) ki zajema 406.887 kv. m površine med Ul. Scar licchio, Ul. Flavia in cesto, ki povezuje Ul. Flavia s trbiško avtocesto, izključi iz načrta za gradnjo ljudskih stanovanj in določi za kmetijsko področje. (Na tem področju so najlepši vrtovi in vsak pedenj zemlje je skrbno tei intenzivno obdelan). Posebna svetovalska komisija je nato določila, oziroma izbrala druga področja za gradnjo ljudskih stanovanj na podlagi zakona 167 in občinski odbor je odobril spremembo področnih načrtov Namen soglasnega sklepa občinskega sveta glede ohranitve prej omenjenega kmetijskega področja je bil v tem, da se zaščiti in ohrani vrtnarstvo v neposredni bližini mesta. To pa ne pomeni, in ne more pomeniti, da mori ostati vse pri starem, saj družine naraščajo in nastajajo nove. Zaradi tega je pač treba poskrbeti še, ce hočemo, da se bodo mladi ljudje in nove družine še ukvarjali z vrtnarstvom. Pri tem ne gre torej za špekulacije, ampak za o-snovni problem ohranitve vrtnarstva- Prizadeti vrtnarji zaradi tega trpijo veliko škodo in ne morejo izkoristiti --- ’ " jih predlagala odbornika Dulca ln Comelli v prid kmetijstvu in Industriji. Za kmetijstvo so odobri 11 sklepe za pospeševanje kmetijskega zadružništva, za gozdarstvo, za raziskave v kmetijstvu in v fitopa-totogiijd, za profiilakso proti slinavki. Drugi sklepi se tičejo nekaterih nujnih del Deželni odbornik Stopper je na sestanku voditeljev ustanov, kd se ukvarjajo s strokovnim usposabljanjem, poudaril gospodarsko in socialno važnost teh ustanov. Sestanek je bdi v prostorih odbomištva za delo ter so na njem proučili vprašanja, kd so nastala ob začetku šolskega leta tudi v okviru novih vsedržavnih predpisov in zadevnega deželnega zakona, že dve leti velja namreč ta zakon, ki dopolnjuje državne predpise ln kd do toča prispevke za tečaje, za pomoč tečajnikom, za ustanavljanje centrov za usposabljanje ter za nakup naprav Sestanka so se udeležili voditelji 12 ustanov, javnih in zasebnih, ki skrbijo v naši deželi za razne tečaje za usposabljanje, kd jih obiskuje na tisoče tečajnikov. Ker bo dežela tudd za šolsko leto 1968-69 pripravila načrt svojih posegov, kd ga bo v kratkem proučila deželna komisija za strokovno usposabljanje, je odbornik Stopper dejal, da bd bilo nujno čim tejsnejše sodelovanje med deželnim odbor-ništvom za delo in ustanovami, kd skrbijo za strokovno usposabljanje delavcev. Odbornik je tudi poudaril, da bi morali bati tečaji v skladu s potrebami po strokovnih delavcih v raznih podjetjih v deželi Zatem je odbornik Stopper odgovoril na razna vprašanja udeležencev sestanka, da bi dosegli koristno uskladitev dejavnosti. V prvih dveh letih, odkar velja deželna zakon, je dežela izdala za pospeševanje strokovnega usposabljanja 1.600 milijonov lir. ter poslal oktobra 1966 v odobritev deželni upravi. 'Jo sedaj ni prišlo še do odobritve splošnega regulacij- Oktobra1966 skega načrta niči področnih načr | i » ^obnla tov, veljajo pa tako imenovani zaščitni predpisi, da se preprečijo špekulacije z zemljišči. Zaradi tega si noben vrtnar na omenjenem področju ne more sezidati kakršnega koli kmečkega poslopja ali preurediti hiše ali stavbe. Pristojni občinski uradi namreč sploh ne izdajajo nobenega gradbenega dovoljenja z uterpeljit-vijo, da se načrt nanaša na področje, ki je določeno za gradnjo ljudskih stanovanj na podlagi zakona 167. Prosvetno društvo Prosek-Kontovel je tudi letos izdalo svoje »Letno poročilo» v obliki sicer skromne, tako zato prav nič manj pomembne brošurice, ki sedaj ie kar lepo vrsto let izpričuje živo ustvarjalnost te naše čvrste prosvetne postojanke na stražnem kontovel-skem vrhu. Ko prebiram poročilo o delovanju društva v sezoni 1967-68 izpod peresa društvenega predsednika Marjana Pertota, si ne morem kaj, da se enostavno ne bi čudil ogromnemu naporu, ki ga naši prosvetni delavci na Proseku in Kontovelu vlagajo za to, da bi slovenska beseda, slovenska pesem živela kot živa zgovorna priča naše narodne zavesti in našega narodnega ponosa. Čudil ne morda zato. ker ne bi verjel v življenjsko silo naših ljudi, temveč zato. ker nam je vsem jasno koliko se za opravljenim delom skriva tihe požrtvovalnosti, materialno nikoli poplačenega a prav zato moralno toliko bolj tistega žrtvovanja. Prav gotovo je danes že redko prometno društvo ne samo pri nas, temveč na Slovenskem sploh, ki bi Us svojih lastnih moči v eni sami sezoni priredilo nič manj kot 15 samostojnih nastopov in prireditev, od koncertov pevskega zbora in uprizoritev dramske skupine do raznih razstav, povrhu pa še devet družabnih prireditev v obliki izletov ali zabavnih prireditev, da raznih priložnostnih nastopov zbora in posameznih društvenih članov sploh ne štejem, čeprav jih je dolga vrsta. To je brez vsakega dvoma bogat obračun, takšen, da so lahko nanj upravičeno ponosni ne samo tisti, ki so ga ustvarili s svojim delom, temveč tudi vsi mi, ki smo ga bili kakorkoli deležni. Teh pa je bilo kar lepo število saj ugotavlja predsednik v svojem poročilu, da se je vseh kultumo-prosvetnih prireditev društva udeležilo najmanj 6000 oseb, osebno pa pravim, da jih je bilo še neprimerno več, saj moramo med konsumente kulturne ustvarjalnosti proseško-kontovelskih prosvetar-jev šteti tudi vse tiste, ki so po radiu ali na raznih tekmovanjih poslušali petje zbora «Vasilij Mirk>> ali m kakršen koli drug posreden način spremljali njihovo delo Iz poročila povzemam, da so glav. ne prireditve društva v pretekli sezoni bile: proslava 80-letnice pevskega zbora «Hajdrih» in v tem okviru otvoritev razstave o kulturnem, gospodarskem in športnem delovanju na Proseku-Kontovelu v zadnjih 100 letih, otvoritev razstave slovenske knjige, nastop pevskih zborov itd.; Prešernova proslava v kinu «Ana» na Kontovelu, uprizoritev tridejanke «Osem žensk» na Proseku in gostovanja s to igro na Opčinah, pri Sv. Jakobu in v Bo-ljuncu, koncerti zbora «Vasili} Mirku v Kulturnem domu v Trstu, na Opčinah, na Proseku in v Križu itd. med tistimi, ki jih poročilo navaja pod pregledom sodelovanj, pa naj omenim le sodelovanja zbora na tekmovanju Seghizzi v Gorici, na proslavi prekomorskih brigaa v Kopru, na spominskem večeru Ivana Regenta v Trstu, na Prešernovi proslavi pri Sv. Ivanu in v Križu, m proslavi mladinskih društev v Trstu, na reviji pevskih zborov v Trstu, na dnevu slovenske kulture v Doberdobu itd.. fu ne samo po številu prireditev; prosvetno društvo Prosek-Kontovel se odlikuje tudi po zanimivosti in pomembnosti svojih pobud, med katerimi zavzemata najbolj ugledno mesto silno zanimiva in dokumentarna razstava o življenju na Proseku in Kontovelu v zadnjih 100 letih ter koncert partizanskih pesmi, s katerima se je društvo učinkovito vključilo po eni strani v proslavljanje naših zgodovinskih o-bletnic iz preporodnih časov, po drugi strani pa v okvir proslav 25-letnice splošne oborožene vstaje na Primorskem proti okupatorjem, v kateri so tudi Prosečani ln Konto-velci dali svoj velik delež. Poleg pregleda o opravljenem delu vsebuje brošura še ponatis govora dr. Draga Stoke m Prešernovi proslavi, spored koncerta partizanskih pesmi ter seznam igralk v komediji «Osem žensk», po vrhu pa še vrsto fotografij s proslave 80-letnice zbora «Hajdrih» ter igralske skupine. Brošuro je založilo društvo samo, uredil jo je Marjan Pertot, tiskala pa tiskarna «Graphis». Sindikati opozarjajo na položaj v Esso Tajništva sindikatov FILCEP -CGIL, COdL in SPEM-CISL sporočajo, da so na skupnem sestanku proučila položaj v petrolejski Industriji v Trstu ter zlasti položaj v rafineriji Esso Standard Ita-ldaoa pri Sv. Soboti, v kateri je bito v prvih povojnih letih zaposlenih okrog 500 delavcev in uradnikov. Sindikati so« proučili položaj, kil je nastal s sklepom Esso, S"katerim je prenehalo rafindranje posebnih vrst olja, kar je bila poslednja dejavnost te rafinerije v Trstu. Podjetje je naložilo velike vsote za okrepitev svojih rafinerij v Italija, medtem ko so pri tem tržaško rafinerijo izrecno izključili. Nasprotno, v Trstu so celo razdrli vse naprave, čeprav je sedaj sklep CIPE pokazal, da bd se lahko rafinerija Esso prilagodila potrebam trga v Trstu. Spričo tega so sindikati sklenili, da bodo zaprosili za sestanek z vladnim komisarjem, kateremu bodo predočdli hudo krizo v podjetju Esso. Stavka v podjetjih za vzdrževanje ladij FIOM-CGIL in sindikat kovinarjev COdL sta napovedala stavko kovinarjev v zasebnih podjetjih za vzdrževanje in popravljanje ladij, in sicer od 8.30 do 11.30 ure danes. Med stavko bo tudi povorka . po mestnih ulicah in trgih, kd «e treba poskrbeti za nova stanova- p0 začela na Trgu Garibaldi Stav-?Ja P preurejati stanovanjske hi- ka bo v naslednjih podjetjih: Sal danavi, Fabiani, Orlando, Rumigna nd, Meccanonavale, Ruan, Motona vale, Negrino, Fornt, Sooomar Guarmieri, Pogorelz, Fametti in Frausin. V teh podjetjih namreč stalno odpuščajo delavce. Pred kratkim so odpustili 20 delavcev v podjetju Saldanavd, 15 v podjetju Orlando, 5, v podjetju Negrino in 5 v podjetju Rumdgnani. Zaradi tega je po stail položaj za stroko nevzdržen in s tem se slabša tudi gospodarski položaj v Trstu. Spričo tega pozivata sindikata oblasti, naj posredujejo za rešitev krize ter sta hkrati napovedala stavko. ugodnosti ter prispevkov za gradnjo, oziroma obnovitev svojih his. Kakor smo že omenili, dežela ni | oktobra 1966 se odobrila niti spremembe načrta ze gradnjo ljud skih stanovanj na podlagi zakona 167 niti regulacijskega načrta za tržaško občino, tako da vrtnarji pod Kolonkovcem že šest let ne morejo ne prizidati, dozidati ali popravljati starih hiš ne zidati novih. Nujno potrebne je, da dežela odobri omenjene spremembe in regulacijski načrt, medtem pa bi morali pristojni občinski uradi odobriti predložene načrte, ki upoštevajo gradbene predpise za kmečka področja. iraunerjevo vprašanj« o «modri coni» Občinski svetovalec PLI odv. Ser-gio Trauner je naslovil na župana Spaccinija vprašanje, v katerem pravi, da je uvedba «modre cone« v središču mestr na način in v rokih, kot je bila izvedena, naletela na močno nasprotovanje in nasprotujoča si stališča med prebivalstvom. Zato vprašuje župana za razloge, ki so privedli občinsko u-pravo do tega, da je sprejela svoj ukrep, ne da bi prej vprašala za mnenje občinsk-' svet Vprašuje ga tudi, če ne meni, da bi bilo treba celotno vprašanje predložiti v proučitev posebni svetovalski komisiji tudi zaradi potrebnih sprememb, ki bi jih bilo treb vnesti v ta občinski ukrep. 5 Vladni komisar dr. Cappellini je včeraj ob 11.30 sprejel na poslovilni obisk carinskega nadzornika dr. La Roso, ki je pa-emeščen v Rim. Na njegovo mesto Je bil imenovan dr. Mario Barducci, ki prihaja iz Bologne. Vprašanje PSIUP o sklepi CIPE Tržaška federaciji PSIUP sporoča, da so deželni svetovalci Bei> toli, Rizzi in De Cecco naslovili na predsednika deželnega odbora Ber-zantija vprašanje, kako se bodo u-resničili sklepi CIPE za rešitev tržaških gospodarskih vprašanj in kdaj ter :. kakšnimi sredstvi se bodo ti sklepi uresničili. Vprašujejo tudi, ali so ti sklepi dokončni ter kako se bodo vključili v tržaško in deželno gospodarsko stvarnost. Ljudska prosveta Folklorna skupina BREG obvešča člane skupine, da bo v četrtek, 17. oktobra ob 20.30 redna vaja (v občinski hiši v Borštu). Na vajo so vljudno vabljeni tudi novi plesalci iz vseh breških vasi. * * * Prosvetno društvo v Skednju Ima v prodaji abonmaje Slovenskega gledališča za sezono 1968-69, Interesenti jih lahko dobijo v društvenih prostorih vsak dan od 17, do 20. ure. Ob nedeljah pa od 9. do 13. ure. * * * Prosvetno društvo Vesna v Križu obvešča, da ima na razpolago abonmaje Slovenskega gledališča za sezono 1968-69. Vpisnino sprejema Viktor Bogateč, Križ št. 99. Darovi in prispevki V počastitev spomina sestre Marije Miač vd. Zadnik in nečaka Vilka Žerjala daruje Valerija Lenar-don roj. Mlač 2.000 lir za Dijaške matico. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM Sezona 1968 — 69 OTVORITVENA PREDSTAVA ANTON PAVLOVIČ CEHOV TRI SESTRE drama v štirih dejanjih Prevod: dr. Avgust Pirjevec Kostumograf: Anja Dolenčeva Režiser in scenograf: BOJAN STUPICA Osebe: Pozorov, Andrej Sergejevič — Alojz Milič; Natalija Iva nova, njegova nevesta, pozneje žena — Miranda Cahari.ja; Olga Maša in Irma, njegove sestre — Zlata Rodoškova, Mira Sardo čeva in Lidija Kozlovičeva; Kuligin, Fjodor Iljič, gimnazijski uči telj, Mašin mož — Rado Nakrst; Veršlnin, Aleksander Ignatjevič podpolkovnik, baterijski poveljnik — Stane Starešinič: Tuzen bach, Nikolaj L.jvovič, baron, poročnik — Livio Bogateč; Saljoni Vasilij Vasiljevič, štabni kapetan — Edvard Martinuzzi; Cebut-kin, Ivan Romanovič, vojni zdravnik — Jožko Lukeš; Fedotik, Alekse.) Petrovič, podporočnik — Dušan Jazbec; Rode, Vladimir Karlovič, podporočnik — Silvij Kobal; Ferapont, sluga deželne uprave, starec — Stane Raztresen; Anfisa, dojilja, sedemdesetletna starka — Leli Nakrstova. V soboto, 19. oktobra ob 21. url V nedeljo, 20. oktobra ob 16. uri V sredo, 23. oktobra ob 20. uri V rjetek, 25. oktobra ob 20.30 V soboto, 26. oktobra ob 20.30 V nedeljo, 27. oktobra ob 16. uri V četrtek, 31. oktobra ob 20.30 RED PREMIERSKI RED B (prva nedelja po mieri) RED DIJAŠKI RED ŠPORTNI RED A (prva sobota po mieri) RED OKOLIŠKI RED D (predstava na oraznik) pred- Ahonma.ji so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan od 12. do 14. ure. Pohitite! Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstave. Rezervacije na tel. 734-265. Gledališča Kulturni dom V soboto otvoritev sezone SG s premiersko predstavo A. Čehova »Tri sestre« v režiji Bojana Stupice. Vstopnice in abonmaji so v prodaji prt blagajni Kulturnega doma vsak dan od 12. do 14. ure (tel. 734.265). Verdi V soboto nastop filipinske baletne skupine «Bayanlhan« s folklornimi plesi:, katerih glavne teme so verski obredi, ljudske legende in 1 življenjski običaji. Balet prihaja v Trst po dolgi turneji po številnih državah na vseh celinah. Predstavi bosta v soboto ob 21. in v nedeljo ob 17. url. Vstopnice so v prodaji pni blagajni gledališča (tel. 23-988). Pri blagajni gledališča «Verdi» se sprejemajo prošnje in potrditve za abonmaje za operno sezono 1968-69, ki se bo začela 4. novembra s prvo predstavo Verdijeve opere »Sicilijanske večernice«. Sezona, ki obsega 12 predstav s skupno 48 uprizoritvami, z dvema gaia predstavama, se bo zaključila 23. marca. Tisti, ki so že imeli abonmaje v lanski sezoni, imajo prednost pri potrditvi svojih prostorov, če to storijo do 18. oktobra. Po tem datumu bodo njiihovl prostori na razpolago novim prosilcem. Za vsa ostala pojasnila glede pogojev za abonmaje in glede sezone, je na razpolago blagajna gledališča. Teatro stabile V Avditoriju se nadaljujejo predstave Goldonijeve komedije «Eden izmed zadnjih karnevalskih večerov« v izvedbi Teatra Stabile Iz Genove in v režiji Luigija Squarzi (avtor: Hofstatter). Knjiga ob ravnava obdobje, ko v nasprotju s poprejšnjim visokim sred njim vekom, ki ga je pretežno določal fevdalni družbeni red, poseže v kulturni razvoj meščanstvo. Cela zbirka ((UMETNOST V SLIKAH«, ki obsega 18 knjig, stane 81.000 lir, plačljivih na obroke ZGLASITE SE V VttE&dAfa TRST, UL. SV. FRANČIŠKA 20 — TELEFON 61-792 Prečkala je ulico pri rdečem semaforu Približno tri mesece^ se bo mora-1 jm jn (ja ga bodo uradno odkrili la zdraviti 28-letna točajka Daniela spomladi. V občani Doberdob ima-Vretenar por. Vegner iz Ul. del jQ veC spominskih plošč za padli-Bosco 20, katero je včeraj nekaj po partizani, le osrednjega sporne-18. uri v višini stavbe 31 v Ulici nika> ^ bi manifestiral doprinos D Annunzio povozil avto tiat oUU. I prebivalstva v borbi proti Ženska je ob tisti uri prečkala I naoilazišmu in za lastno svobodo, ulico na prehodu za pešce. Zakri- tega za z(jaj na Krasu še nimajo, vila pa je usodno napako, da je Qa bl t,u je nastalo vpra-tla, da je dobila močan možganski I ^anj;e jjbdiraoja sredstev, ki je pretres, si zlomila levo stegnenico vedno aktualno Toliko Je res, da T;se, Pi)b.lla. po 'ev'. n°S'. .. ,. so ustanovili odbor za postavitev V bolnišnico to jo pripeljali * I spomenika padlim partizanom, ki rešilnim avtom KK.. lje naslovil na vse občane pismo, .v katerem jih seznanja s stroški Ranil se je med igro ^ izgradnjo spomenika, ki bodo na šolskem dvorišču znašali okoli 3 milijone lir. Občin- soli v Ul. Orzon . , iz rali preostali denar še zbrati, ponesrečil 12-letm L v tem pismu odbor pravi, da oo- Grojne st. 3. Z resdmm vozom Ze obelisk in plošča iz kraškega lenega kriza so ga odpeljali v g^U^ Delo ^ zaupab kamnose-riško splosno bodmsnico, kjer so l ^ Sežaoii m ga je že opravil, mu zdravniki ugotovili rano na no- Za plabil0 sežanskega kamnoseka su z verjetnim zlomom kosti ter so trebujejo ^ pol milijona lir, ki ga pridržali za teden dni na zdrav- ^ Jobbor nadeja zbrati z na-ljenju. Kot rečeno se je Hlede po- ^rko med prebivalci vse občine, nesrečil med odmorom, ko sta tre- Da bi bili vsi občani seznanjeni ščila na dvorišču skupaj z nekimi, dosedanjim potekom izgradnje drugim dijakom. | spomenika, s težavami, s katerimi se srečujejo, kakor tudi s potre-Umrl je mopedist Ibami, so se odločili za sklicanje ki se ie zaletel v avto množičnega sestanka vseh vašča-J . . . . ,, |nov, ki bo v sedežu p.d. Jezero v Včeraj ob 6. uri j® P®*®; Doberdobu v ponedeljek 21. oktci- gd v trziski bolmsnid dobljenim . b 19 oq poškodbam 52-letni Riccardo Lazza- OD 1 __________ »bnovitav izkaznic INAM bil parkiran v Ul. Boito, nedaleč od gostilne «da Piero*. To je že Pokrajinsko vodstvo INAM spo-druga smrtna nesreča v zadnjih ro^a, da je v teku akcija za obno-dneh pri Tržiču. 1 vo izkaznic zavarovancev upoko jencev za dvoletje 1969 m 1970. S sabo naj prizadeti prinesejo poleg omenjene izkaznice tudi pokojninsko knjižico. Upokojenci lahko obnovijo knjižice pri pokrajinskem uradu INAM v Gorici ali pa na odsekih v Tržiču, Gradišču in Gra-dežu. Rok za obnovo zapade 31 decembra letos. Kdor do omenjenega roka tega ne bo storil, ne bo mogel dvigniti pokojnine in ne bo imel pravice do zdravniške oskrbe. Zavarovanci so tudi dolžni do omenjenega roka javiti zavodu INAM vse spremembe, nastale v zvezi z njihovim zavarovanjem. «Vprašan,je razporoke v Italiji« bo tema debatnega večera v petek ob 21. uri v sejni dvorani pokrajinske uprave, na katerem bosta govorila socialistični poslanec Fortuna in liberalni poslanec Bozzi SINDIKALNE IZ TRŽIČA Danes splošna stavka Danes dopoldne bo po vsem trži-škem okraju splošna stavka, ki naj bi paralizirala vse gospodarsko življenje in delovanje od 10. do 12. ure. Stavka naj bi podprla delegacijo, ki bo zastopal? jutri v Rimu interese delavcev tovarne Solvay pri pogajanjih na najvišji ravni. Med stavko bo na Trgu republike zborovanje ob 10.45 na katerem bodo govorili predstavniki treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL. Jutri se bo nadaljevala tudi stavka v delavnicah Meteor od 8.30 do 9.30 in od 11. do 11.30, ki velja za delavce in uradnike. V petek z istim urnikom p . bodo stavkali samo delavci. bolnišnico Fatobenefratelli v Ul. Diaz. Odbornik Fantini je poleg vprašanj, ki zadevajo Andrejev sejem, obravnaval višino njemnin občinskih zemljišč v prihodnjem kmetijskem letu tn predlagal nakup pohištva za magistrat. Odbornik za finance De Simone je poročal o najemu posojila 177 milijonov lir pri gorički Hranilnici za javna dela, zlasti za ceste in pločnike. Predlog bo moral odobriti občinski svet Na predlog odbornika Agatija so sklenili podpisati z Unione Gin-nastica Goriziana sporazum o izkoriščanju športnega igrišča v dolini Koma, kjer bo občinska uprava zgradila kotalkališče, UGG pa ga bo pokrila. dejal: «Medtem ko v našem mestu zaseda kongres o psihiatriji, na katerem je prišlo do odkritih in tudi ostrih razprav glede novih pogledov na psihiatrično o-skrbo, "katerih cilj je humani zacija in liberalizacija tega, kar naj bi pomenilo ne več mitično temveč realno podobo psihičnega bolnika, je v Gorici sodna oblast začela preiskovalni postopek proti ravnatelju tamkajšnje umobolnice, ker je neki bolnik med dopustom ubil svojo ženo. Ne moremo molčati spričo tega resnega dogodka, ki bi hotel podzavestno zajeziti to kar hočemo vsi. Ko izražamo svojo solidarnost s prof. Basa-glio, pozivamo vse, zlasti pa vlado, ministrstvo za pravosodje in vse sodnike, naj ne vidijo krivde tam, kjer gre le za slučaj, in naj ne skušajo zausta viti toka, ki je že v zgodovini in ki ga pri nas uzakonjuje ustava, uverjeni, da dolgoletno trp ljenje v umobolnicah ne sme zavirati temveč spodbujati vse pslhiatrie, vse državljane, da nadaljujejo iz teh izhodišč. Naš krik tesnobe in naše opozorilo — je dejal prof. Peruzzotti — ima samo ta namen in pomen: nobena obtožba, nobena obsodba ne bo mogla zaustaviti liberalizacije psihiatrične oskrbe in pomoči.« Prof. Basaglia, ki se je udeležil kongresa, se je včeraj dopoldne vrnil v Gorico Razdeljevanje sladkorja in kave proste eone Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da je v teku razdeljevanje sladkorja in kave proste cone. U-pravičenci bodo prejeli naslednje količine: SLADKOR: po 2.250 kg na osebo za potirošniiike v Gorici in Sovod-njah na odrezek št. 3 živilske nakaznice proste cone; po 2.250 kg za vse druge občine na Goriškem na odrezek št. 9. KAVA: po 0.800 kg na osebo za potrošnike iz Gorice in Sovodenj na odrezek št 4; po 0.600 kg za potrošnike vseh drugih občin na Goriškem na odrezek št. 10. Razdeljevanje se zaključi dne 31, oktobra. Solidarnost s prof. Basapo na psihiatričnem kongresu Obdolžitev ravnatelja goriške umobolnice prof. Basaglie nenamernega umora v zvezi z zločinskim dejanjem Alberta Mikluša na Oslavju, je našla svoj odmev tudi na psihiatričnem kongresu v Milanu, kjet je odbor nik za psihiatrično oskrbo pri milanski pokrajinski upravi, dr. Renzo Peruzzotti, v tej zvezi Za napeljavo metanovoda zaprta Hi. Argentina Od danes 16. oktobra bo zaprt za promet Ul. LumghTsonzo Argentina v Gorici in sicer na odseku od mostu čez Sočo pa do odcepa Ul. Leoni. Zapora je potrebna zaradi polaganja glavne cevi za meta* novod. Možnost nove stavke v oddelku «fioceo» Včeraj so imela tajništva sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL skupen posvet za preučitev položaja, ki je nastal po popolnoma uspeli stavki 9. in 10. t. m. v oddelku «fiocco» podgorske predilnice. Gre namreč za priznanje posebne nagrade delavcem zaposlenim v omenjenem oddelku. Ker je tovarna ponovno začela delati s polnim ritmom, so sklenili stavko ponoviti, če vodstvo ne bi pristalo na pogajanja za dokončno rešitev spora HUDA NESREČA NA K0RZU Nesreča delavca v podjetju ILMU V podjetju ILMU (bivši Hvala) v Ul. Faiti se je včeraj popoldne poškodoval 3I-letni Danilo Klanjšček iz Standreža, Ul. Montasio 5. Z rešilnim vozom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico v Gorici, kjer se bo zdravil 15 dni. Klanjšček je v ILMU peljal voziček naložen z železom Na vsem lepem mu Je zdrsnilo. Udaril se je v kolk ter v spodnji hrbtenični Avto podrl ženico ki je šla na kavo V bolnišnici se bo Fani Sattlerjeva zdravila predvidoma 90 dni IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA Včeraj se je v goriški občini ro dilo 5 otrok, umrle pa so tri osebe. ROJSTVA: Marina Leghissa, Ele-na Zucco, Anna Del Bianco, Pietro Miniussi, Daniela Fabbro. UMRLI: gospodinja 69-letna Ca-terina Zabedeo por. Paronit; en dan stara Alessia Lazzaro, upokojenec 80-letni Giuseppe Biasizzo, vretenci. Videmski avtomobilist Je včeraj nekaj po 13. uri na Korau brez sleherne krivde povozil priletno ženico, ki je stekla čez Korzo v bar na sosednji strani, da bi popila kavo. Ponesrečenka, ki so jo v bolnišnici spoznali za 80-letno Frančiško Sattler, rojeno v Ljubljani ter bivajočo v Viila Concordla na Korau Italija št. 157, se zdravi v goriški civilni bolnišnici. Zlomila si je desno stegnenico, levo piščal, pretresla si je možgane ter se bo po sodbi zdravnikov morala zdraviti 90 dni. Njeno zdravstveno stanje zaenkrat ni slabo, vendar obstajajo resne možnosti, da se Ji bo zaradi komplikacij poslabšalo. Sattlerjeva Je že vsa povojna leta v zavodu sester Viila Concordla. Bila je za vratarico in je odgovarjala na telefon. Pred leti jo je povozil motocikel ter ji zlomil steg' KLUB «SIMON GREGORČIČ« GORICA vabi na otvoritveno predavanje sezone 1968-69, ki bo v petek 18. oktobra ob 20.30 v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13. O taborih na Slovenskem in o njihovem pomenu za slovensko narodnostno idejo bo govoril dr. JOTA VILFAN predsednik republiškega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije nenloo. Od takrat je hodila s trdo nogo in s palico. Vsak dan po kosilu je imela navado oditi čez cesto na kavo. Prijateljice so ji včekrat odsvetovale, naj tega ne dela, ker Je po Korzu dosti prometa. Tudi včeraj je šla čez cesto, ne da Di se prepričala, če Je prosta. Od glavne postaje se je vtem pripeljal videmski avtomobilist ter jo podrl. Nesreča se je zgodila kakšnih 5i' metrov pred zavarovanim prehodom. Ponesrečenko Je vozilo z nizko karoserijo udarilo ob nogi ter ju zlomilo. Pri padcu na tla j j z glavo udarila ob asfalt ter izgubila precej krvi. Takoj po nesreči so na kraj prihiteli bolničarji Zelenega križa ter jo odpeljali v bolnišnico, kjer je Sattlerjeva, ki so jo v Viila Oonoordia prijateljice klicale Fani, povedala okoliščine nesreče. Gorica CORSO. 17.15—22: «Le pipeti, W. Geller in G. Haenning, nemški kinemaskopski barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI. 16.30: «La bella impresa del dr. Schaefer«, J.Oobum in J. Dalaney. Angleški kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 16.45—22: «Io... mio figlio e la fldanzata«, L. De Fitnes in D. Lebrun. Francoski film. VITTORIA. 17—21.30: «Weekend proibito«, Christine Hankol in Kris Wallace, skandinavski film prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE. 17.15: «11 gigante buo-no». Weaver in V. Miles. Ameriški kinemaskope v barvah. »JI w m Irzic AZZURRO. 17.30: «11 ritomo di Do. rellick«, J. Dorelli. EXCELSIOR. 16.00: «La maledizio-ne dei Frankenstein«, P. Cushing. Barvni film. PRINCIPE. 17.30: «Delitti e cham-pagneo, Antony Parkins, v kine-maskopu in barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57 — tel. 28-79. TR2IC Danes je v Tržiču odprta lekarna S. NICOLO - dr. Olivetti -Ul. Primo maggio 94 — tel. 733-36. RONKE Danes je odpeta lekarna «ALLA STAZIONE« - dr. Matitti, Vanoe- PO ČEŠKOSLOVAŠKIH DOGODKIH Sončne in senčne strani položaja na Balkanu Ali bo Balkanski polotok, po vdoru sil varšavskega pakta v češkoslovaško, postal spet evropska smodnišnica? To vprašanje si danes postavljajo državniki, politični predstavniki, diplomati in še posebej vznemirjeni ljudje po vsem svetu. Ko so 21. avgusta ponoči sile varšavskega pakta vdrle v Češkoslovaško, se je položaj ne samo v srednji Evropi, temveč tudi na jugu naše celine korenito spremenil. S tisto nočjo se je končalo razdobje kolikor toliko mirnega sožitja, da ne govorimo, vsaj na splošno, o plodonosnejšem sodelovanju med državami Balkanskega polotoka. Čez noč so ponovno zaživela stara nasprotstva, ki jih niti globoka politična in družbena revolucija, ki je pretresla vso vzhodno Evropo v zadnjem četrtstoletju, ni mogla zgladiti in izbrusiti. Na balkanski politični pozornici se je spet pojavil velikobolgarski šovinizem, tako kot v letih po prvi svetovni vojni. To pot se ta šovinizem čuti krepkejši, ker uživa vsestransko podporo sil varšavskega pakta in predvsem Sovjetske zveze. Današnji bolgarski državniki se pri vprašanju samostojnosti in samoniklosti makedonskega naroda prav nič ne razlikujejo od svojih buržoaznih prednikov. Tudi za njih makedonski narod ne obstaja. Ta narod je le posebno pleme, ki nima svoje lastne zgodovine in katerega zakonito in zgodovinsko mesto je le velika Bolgarija. Samo tako si lahko razlagamo, zakaj je Bolgarija poslala svoje čete v Češkoslovaško ter je postala prvi nosilec, za Sovjetsko zvezo, zastave oboroženega posega v zadeve drugih držav, ki pripadajo sovjetskemu bloku. Po dogodkih v avgustu je vznemirjenje zajelo posebno tri države: Jugoslavijo, Albanijo in Romunijo. Vse te države imajo svojo lastno politično usmerjenost, svoje lastne nagibe v notranji in zunanji poli- llllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Na umetnostni razstavi pod naslovom €51. kolesarske dirke po Italiji», na kateri je sodelovalo skupno 70 povabljenih umetnikov, je Tržačanka Gianna Malabotti dobila pokal senatorja De Luče za njeno zelo dobro ocenjeno delo. S tem priznanjem si je tržaška umetnica utrdila sloves, ki so ji ga priznali tudi pred nekaj meseci, ko je na vsedržavni dvoletni razstavi tSrebrna obala» dobila 2. nagrado. tiki, toda vsem je edina želja in volja, da ohranijo svojo narodno neodvisnost. Druži jih prav strah pred nepredvidenimi potezami (političnimi ali celo vojaškimi), ki bi mogle dozoreti v kotlu varšavskega pakta, ali bolj odkrito povedano, v Moskvi. Jugoslavija je tudi ob teh dogodkih ostala zvesta svoji politični koncepciji mirnega sodelovanja med raznimi državami, obsojanja blokovske politike ter sploh vsakega reševanja sporov med državami z uporabo sile. Romunija je že pred leti, čeprav v čisto drugačnih pogojih in tudi z drugimi rezultati, dosegla svojo politično in gospodarsko neodvisnost, katerima se niti v pogojih hudega vojaškega pritiska noče odreči. Albanija je poglavje zase. Ta državica je bila vse do zadnjega članica varšavskega pakta, toda po češkoslovaških dogodkih je izstopila iz zveze. Morda je to storila iz političnih razlogov, ker je navezana na Ljudsko republiko Kitajsko, morda pa celo, ker se boji, da bi je ne utegnila zadeti, kot članico varšavskega pakta, usoda Češkoslovaške. Na robu Balkana pa sta še Grčija in Turčija, ki sta vključeni v atlanski pakt. Vznemirjenje zaradi češkoslovaških dogodkov je bilo morda tu manj očitno, vendar pa so tile pustili svoje posledice spričo negotovosti nadaljnjih dogodkov na tem področju. V teh dveh državah se kljub njihovi neangažira-nosti v enem izmed svetovnih blokov, vseeno postavlja vprašanje: do kakšnih meja bo šla ekspanziv-na sila varšavskega bloka? Aii bodo te meje zadevale le socialistične dežele, ali pa se bodo morda pojavile jutri težnje, ki bi hotele te meje prestopiti? Na Balkanu se danes gotovo bije bitka med enim in drugim blokom. Poleg teh dveh pa je še tretji partner, se pravi balkanske dežele, ki so bile že tolikokrat žrtve pak-tiranja med velesilami, kupoprodajnih pogodb, pri katerih se niso nikoli upoštevale želje in volja prizadetih. Zato tudi Turčija in Grčija nista danes preveč prepričani, da se bo vse iztekle le v okvirih navadne blokovske politike. Tudi nad njima lebdi Damoklov meč sporazumevanja in paktiranja med velesilami, ki bi ju v primeru potrebe nikoli ne vprašale, če jima je neka politična poteza pogodu ali ne. Zato je pri večini balkanskih držav očitna želja, da se kolikor to- SREDA, 16. OKTOBRA 1968 RADIO TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Slov. narodne - 12.10 Brali smo za vas - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah -17.20 Za mlade poslušalce - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Slavni pevci - 18.50 Orkester 19.10 Higiena in zdravje - 19.15 Priljubljene melodije - 20.00 Šport - 20.35 Simf. -koncert - 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.05 Ansambel U. Lupi - 12.25 Tretja stran - 13.25 «E1 caicio* -13.50 Wolf-Ferrari: «1 quattro ru-steghb. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Juss Solo - 11.00 Otroški kotiček - 11.15 Plošče - 11.30 Današnji pevci -12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.15 Nove plošče - 14.30 Ritmi -15.30 Dekliški komorni zbor - 16.30 Otroški kotiček 16.45 Rossinijeve skladbe - 17.40 Plesna glasba - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Kitare B. Merrilla - 22.10 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.40 Pesmi 9.06 Zvočni trak 10.05 in 11.00 Ura glasbe - 10.35 Radio Olimpia 11.30 Glasbena antologija - 12.05 Kontrapunkt - 13.35 Pisan spored 14.45 Pesmi - 16.00 Program za najmlajše -17.05 Spored za mladino 19.13 Roman - 20.25 Radijska priredba - 21.45 Simf. koncert. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila 8.45 Orkestri - 9.40 Glasbeni album - 10.17 Jazz 11.41 Pesmi desetletja 14.05 Juke box - 15.15 Koncert - 16.00 in 17.10 Popoldanski spored 18.20 Poljudna enciklopedija - 19.09 Radio Olimpia 20.11 Radijska priredba -21.10 Jazz 22.10 Radio Olimpia. III PROGRAM 10.00 Operna glasba - 10.50 Mendelssohn in Bartholdy 12 50 Simf. koncert 14.30 Baritonist H Prey - 15.30 Sodobni skladatelji 16.30 Čajkovski 18.15 Gospodarstvo -18.45 Znanost v prihodnjem tisoč- letju - 19.15 Koncert - 20.30 Sodobna italijanska filozofija - 21.00 Bruckner: vokalna glasba - 22.30 Radijska črtica. FILODIFUZIJA 8.00 Glasba za klavičembalo - 8.20 Čajkovski - 8.55 Brucknerje-ve simfonije 11.10 Pianistka G. Lanni - 12.30 Borodin: «Knez I-gor» - 14.20 Sodobni skladatelji. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Glasbena matineja -8.55 Pisan svet pravljic - 9.10 Iz albuma skladb za mladino 9.30 Orkester E. Thomlinson - 9.45 Mali vokalni ansambh 10.15 Pri vas doma - 12.10 Primož Ramovš: Ko; ral in Toccata - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Slov. narodne - 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Koncert za oddih - 14.35 Naši poslušalci čestitajo - 15.20 Glasbeni intermezzo - 15.40 B. Brecht: Vohun 16.00 Vsak dan za vas -17.05 Mladina sebi in vam 18.00 Aktualnosti - 18.15 Odskočna deska: Nataša Kerševan, klavir -18.40 Naš razgovor - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Ti in opera 22.15 XI. nemški festival jazza v Frankfurtu - 23.05 J. Hierro: Pesmi. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Zaostali narodi - 13.00 Srečanje na severu 13.30 Dnevnik • 14.00 XIX. olimpijske igre 16.30 Program za najmlajše 17.00 XIX. olimpijske igre - 19.15 Program za mladino 19.45 Šport in ital. kronike 20.30 Dnevnik - 21.00 Odkrivanje Indije 22.00 in 23.45 XIX. olimpijske igre - 23.15 Dnevnik. II. KANAL 19.15 Športna sreda 21.00 Dnevnik - 21.15 «11 pošto delle frago-le», film - 22.50 Skriti umotvori. JUG. TELEVIZIJA 15.20 in 20.00 Poročila 9.35 TV v šoli 15.25 in 16.30 Olimpiada - 16.20 Propagandna oddaja 18.00 Pisani trak 18.20 Oddaja za otroke 19.05 Dubrovniške poletne prireditve - 19.45 Cikcak 20.35 P. Kozak: Kongre., (Drama SNG Ljubljana) 22.45 Nogometna tekma Manchester-Estudiantes. liko, kljub vsem nasprolstvom, utrdijo vsaj nekatere vezi in sodelovanje. To je pozitivni rezultat tiste noči, ko so sile varšavskega pakta vdrle v Češkoslovaško. Balkanske dežele se danes zavedajo v večji meri kot prej, da bi ogrožanje neodvisnosti katere si bodi od njih lahko imelo pogubne posledice za vse. Zato vsi, v teh deželah in tudi drugod po svetu, ki jim je pri srcu mir v Evropi, gledajo z zadovoljstvom na vse poskuse zbliževanja in sodelovanja med balkanskimi narodi, da bi ta polotok ne postal še enkrat evropska smodnišnica. Slovenska televizija, je bila 1958. leta še v povojih. Zgornja slika prikazuje televizijsko oddajo ob 15-letnici vstaje primorskega ljudstva in goriške fronte. Na sliki z leve proti desni: Joža Vilfan, France Bevk in Dušan Bravničar. UIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||IM||||llll|||||||||||||||||||imillllllllllllll,lll|,||||||l,||||||lllllllllll||f|||,|mi„mi|||m|||,|||||||U1J|I||||,||||||||m|a OB DESETLETNICI SLOVENSKE TELEVIZIJE Od oddajnika na nebotičniku do sodelovanja pri evroviziji Za uradni datum uvedbe televizije v Sloveniji velja 11. oktober - En televizijski sprejemnik na 10 ljudi Sodobna množična komunikacijska sredstva so nedvomno važen element v razvoju vsake narodne in družbene skupnosti. Spomnimo se na pomembno vlogo, ki jo je imel pri Slovencih tisk, osrednji in obrobni. Televizija je najmlajši množični medij, vendar je bil njen razvoj povsod najhitrejši. Čeprav so v nekaterih državah poznali eksperimentalne programe že pred drugo svetovno vojno, je vendarle televizija kot množičen pojav tipičen otrok druge polovice dvajsetega stoletja. Razen v Angliji in ZDA se je televizija začela širiti šele po letu 1950 in vendar je že danes tako močno sestavni del vsakdanjega življenja kot komaj katero drugo občilo. V Sloveniji je radio potreboval skoraj 30 let, da je dosegel (leta 1956) isto število sprejemnikov, kot jih ima trenutno televizija. Začetki so bili seveda skromni. Konec leta 1958, ko se je redni program, po imenu še eksperimentalen, komaj začel, je bilo v vsej Sloveniji 289 televizijskih sprejemnikov, leto kasneje 778 (v vsej Jugoslaviji kakih 12.000). Danes je v Sloveniji blizu 160.000 televizorjev, v Jugoslaviji je njihovo število že pred časom preseglo milijon. To pomeni v Sloveniji en sprejemnik na deset ljudi (kot v Italiji pred štirimi ali petimi leti). V primerjavi s televizijsko najbolj razvitimi deželami to še ni mnogo. Zaostanek na startu se še vedno pozna, se pa razmeroma hitro zmanjšuje. Za uradni datum uvedbe televizije v Sloveniji velja 11. oktober in je glede na občinstvo, ki je odtlej lahko redno spremljalo spored, nedvomno točen. Poskusi pa so seveda starejši, programski in tudi tehnični. Zanimivo je vedeti, da je sodil nekdanji graščak na Kodeljevem v Ljubljani, Anton Codelli, med pionirje televizije v svetovnem merilu. Codelli je med drugim postavil prvo radijsko postajo avstrijske vojne mornarice v Pulju, potem pa se je lotil prenosa slike na daljavo. Delal y sicer na slepem tiru, s tako imenovanim mehaničnim sistemom analize slike, vendar se mu je posrečil prenos slike, bolj grobe sicer, na daljavo. V strokovni literaturi je ohranjen opis njegove, za naše pojme dokaj primitivne aparature. Bilo pa je to okoli leta 1926. Po osvoboditvi so se lotili problemov televizijske tehnike inženirji in tehniki Inštituta za elek-trozveze v Ljubljani; njihov laboratorij je bil na vrhu ljubljanskega nebotičnika Ukvarjali so se predvsem z razvojem industrijske televizije; prvič so jo javno demonstrirali leta 1953, tri leta kasneje pa so njihove aparature že služile za eksperimentalni program ob sejmu radia in telekomunikacij v Ljubljani. Istega leta (1956) se je pri radiu Ljubljana osnovala prva profesionalna skupina, ki se je lotila priprav na slovenski televizijski program. Medtem (od 15. maja 1956) je v Zagrebu že tekel enkrat tedensko skromen televizijski program. V zagrebškem studiu (z izposojeno opremo) so Ljubljančani v letih 195? in 1958 večkrat gostovali s svojimi oddajami. Zagrebčani so tudi posodili tehniko (reportažni avto) za poskusni program, ki ga je Ljubljana organizirala v decembru 1957. Trajal je devet dni, poprečno štiri ure na dan, in je kljub hudi improvizaciji le uspel prikazati Ljubljani in delu i»>renjske, kolikor je takrat pokrival oddajnik na Krkavcu, vse zvrsti TV programa. V teh dneh je tekel tudi prvi slovenski TV dnevnik z domačimi in tujimi filmskimi vestmi; vmes so bili tudi prispevki iz Trsta, med njimi o gradnji Kulturnega doma. Na jesen 1958 je Ljubljana končno dobila prave televizijske naprave, studio s telekinom in reportažni avto. Radijski dom v Ljubljani ni bil grajen za televizijo in zato so bili prostori tesni. Studio je meril komaj 50 kv. metrov, služi pa še danes za TV dnevnik in nekatere manjše oddaje. V tako majhnem studiu je bila potrebna tem večja iznajdljivost in preciznost. Tako je bilo moč pripravljati v tem tesnem prostoru tudi televizijske igre in manjše zabavne oddaje. Ob nekem gostovanju tržaškega Slovenskega gledališča z otroško igro o Trnjulčici je bilo treba z raznimi prijemi pričarati, grajske..sobane-Sicer pa so tržaški gledališčniki stalni gostje slovenske televizije in nekateri se gotovo še spominjajo malega studia v petem nadstropju. Ko je RTV Ljubljana dobila leta 1961 nov, večji studio (230 kv. m), je program bolj svobodno zadihal. Ne za dolgo, kajti programski obseg je rastel in kljub novim, sodobnejšim tehničnim sredstvom sedanji proizvodni prostori ne zadoščajo več. Zato se pripravlja gradnja novega TV centra v Ljubljani. Še skoraj v otroških letih je slovenska televizija prestopila domače meje. Marca 1960 se je znak JRT prvič pojavil v evrovizijskem omrežju. To je bil prenos iz Planice — ne samo prvi prenos iz Jugoslavije v Evrovizijo, temveč tudi prvi televizijski, ne filmani, prenos smuških poletov sploh. Nemci so se tega oreha lotili šele sedem let kasneje s prenosom iz Obersdorfa. V kasnejših letih je bila Slovenija v Evroviziji stalen gost, nekateri programi, na primer prenos festivalov jugoslovan-R. C. (Nadaljevanje na 6. strani) .......................................................mn... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte razbiti zapreke in uspelo vam bo rešiti neko vprašanje. Razčistila se bo situacija, ki je bila nadvse ne-všečna. BIK (od 21.4. do 20.5.) Neki uspeh vam bo omogočil določene spremembe v sistemu vašega poslovanja. Vaša upanja se bodo uresničila. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Trenutek je posebno ugoden za sklenitev večjih finančnih sporazumov. RAK (od 23.6. do 22.7.) Na vsak način morate še enkrat pregledati nekatere važnejše načrte. Zadovoljstvo in zadoščenje za vse širokosrčne ljudi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Nahajate se v nevarnosti, potrebna sta vam previdnost in smisel za kritičnost. Dobro vzdušje za prijateljsko razumevanje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Na vsak način skušajte uveljaviti neko svojo zamisel. Bodite v oporo ljubljeni osebi. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Pazite, da bi svojih stališč ne zavzemali na osnovi strasti. Prehodna kriza v pogledu nekega prijatelj stva. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Branite svoje interese s tem, da ne boste preveč zapravljali. Ognite se sporom z osebami, ki z njimi sku- paj živite. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Solidna pomoč vam bo zagotovila uspeh pri neki pobudi. Ne podcenjujte nekega predloga dobrega prijatelja. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Manjše nevšečnosti, ki jih boste z ustreznim ukrepom odpravili. Ne bodite v svojih čustvih prenagljeni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Uspeh ne bo izostal, če boste svoie poslovanje strogo organizirali. V čustve nem pogledu lahko upate na najboljše. RIBI (od 20.2. do 20.3.) če se hočete z uspehom izvleči iz nekega nevšečnega položaja ne kažite nobene omahljivosti. Prijatelji, ki vas obkrožajo, niso preveč iskreni. STOLPEC INA KLJUČ ŽELEZNE BLAGAJNE Kako bi dosegli, da bi imeli o pravem času na razpolago primerno vsote- denarja, s katero bi rešili najvažnejša materialna vprašanja življenja? Na žalost ni mnogo takih, ki bi lahko brez obotavljanja in negotovosti pravilno odgovorili na to vprašanje, ni pa malo takih, ki sploh ne bi znali odgovoriti. Na vprašanje znajo brez dvoma pravilno odgovoriti tisti, ki so si pravočasno oskrbeli «ključ železne blagajne*. To so vsi tisti, ki so med raznimi oblikami življenjskega zavarovanja izbrali tako imenovano «mešano» obliko, to se pravi tisto, ki jo najraje izbere preko polovice vseh zavarovancev na svetu. Ko podpišete tako «mešano» polico, je prav tako, kot če bi spravili v železno blagajno (železno blagajno INA) vsoto, prav vso zaželeno vsoto To železno blagajno lahko odprete samo vi ali vaši dediči, ker obstaja samo en ključ, ki jo lahko odpre — vaša polica — ključ pa, dokler živite, imate vi. Odprite torej vi sami železno blagajno, ko boste dosegli tisto starostno dobo, pri kateri, navadno, delo začenja postajati breme; vsekakor pa bodo železno blagajno mogli odpreti vaši dragi v trenutku največje stiske. Karkoli bi se v vašem življenju zgodilo, je tista vsota v železni blagajni, pripravljena za uporabo: služila vam bo za dopolnitev vsote (pokojnine), ki vam pripada od obveznega zavarovanja in vam tako omogočala preživljati vedrejše dni na starost; obenem pa bo dragocena pomoč vašim družinskim članom v nepričakovanih težkih okoliščinah. Če se zavarujete s tako polico, pomeni da se osvobodite velikih skrbi in lahko mirneje živite. Ne mislite, da so zato potrebne velike žrtve! To vam pokažemo s primerom. Tridesetletni človek si lahko zagotovi za čas, ko bo dosegel starostno dobo 60 let, 4 milijone lir, če vplačuje mesečno 10.000 lir (malo več kot 300 lir dnevno) največ 30 let. Ko doseže 60 let, bo dvignil svoje 4 milijone (in odgovarjajoče obresti). Lahko pa se tudi dogovori, da mu jih izplačujejo kot življenjsko rento. Če pa zavarovanec ne bi dosegel določene starostne dobe, bodo sorodniki (ali druge osebe, ki jih sam določi), takoj dvignili 4 milijone lir, ki tudi niso podvržene zapuščinskemu davku. Imeli smo že priložnost povedati, da je z zakonom določeno, da vsak zavarovanec lahko odbije od vsote prijavljenih dohodkov za dopolnilni in družinski davek vse obroke, ki jih letno plačuje za svoje življenjsko zavarovanje, tako, da plača manj davka kot tisti, ki niso zavarovani. Zahtevajte, brezobvezno, nadaljnja pojasnila! Agencije INA .-o vam povsod na razpolago, da vas pouče in vam svetujejo Lahko nam pa tudi pošljete priloženi odrezek, ki ga prilepite na poštno dopisnico. Dobili boste vsa pojasnila in novice ki jih želite izvedeti. KDOR 00BR0 PRERAČUNA, SE ZAVARUJE I-------------------------- | Ime...................... ■ Priimek.................. 1 Ulico.................... I Poštni kodeks in mesto... | Pokrajina................ Spoštovani IST1TUT0 NAZIONALE DELLE ASSICURAZIONI Via Saliustiana 51 00100 ROMA PD/43 jozlto O/in juh: ed beneškimi partizani 32v onstran Matajurja Po eni uri čakanja v čakalnici, brez vsakega zaslišanja, so me zopet izpustili. Med čakanjem sem opazil, da se nihče od policajev niti ozrl ni name. Nadvse prevzetno so hodili mimo mene, kot da v čakalnici ni nikogar. Temu sem se čudil in postal sem zaskrbljen. Ko sem bil zopet na svobodi, sem odšel v restavracijo, da bi kaj pojedel, saj sem bil do tedaj skoraj tešč. Prav čudno se sliši, toda zares je. Še preden sem prestopil prag restavracije, se je pred menoj že tretjič ustavil jeep. Tudi tokrat niso pomagali moji protesti. Dva policaja sta me prijela pod pazduho in me posadila na jeep. S tem vozilom sta krožila z menoj po mestnih ulicah z očitno namero, da bi me ljudje videli in tako zmanjšali ugled partizanskega oficirja. Po kakšni desetminutni vožnji so me odpeljali sedaj na drugo komando. Preden smo prispeli do komande, da bi me še bolj ponižali, so se z vozilom nekajkrat ustavili tam, kjer je bilo zbranih največ ljudi. Ob tej priložnosti so me pustili čakati na vozilu, medtem ko so oni opravili manjši obhod v neposredni bližini vozila in s pogledom spremljali vsak moj gib. Tako so pač ravnali z menoj in takrat se mi ni zdelo več čudno, če sta zaprta moja dva tovariša. Ta moj primer pa ni bil edini : takšnih nedopustnih pojavov in dejanj je bilo čedalje več, zlasti na Goriškem in Tržaškem. Tudi tokrat po legitimiranju so me takoj izpustili. Zvečer ob 20. uri sem se kljub temu odzval vabilu gari-baldincev in odšel na njihov ples. Tam sem našel več prijateljev in znancev, katerim sem pripovedoval moje dogodivščine. V njihovi družbi sem to kaj kmalu pozabil, toda prav za kratek čas. Okoli 23. ure, med plesnim odmorom, se je naenkrat pojavila pred menoj vojaška policijska pa-trola in kot večkrat prej zahtevala od mene prepustnico. Dovolj mi je vsega tega in zato sem se za trdno odločil, da se ne premaknem z mesta. Dejal sem jim, da imam regularno prepustnico, izdano od njihove komande in da zato menim, da je vse v redu. Besen sem zahteval, naj se postavijo mirno in me pozdravijo po vojaško. Poudaril sem, da sem zavezniški o-ficir in da so zaradi tega po predpisih dolžni to storiti in šele nato jim bom pokazal prepustnico. Patrola je bila v očitni zadregi in v posmeh vsem navzočim, vendar se je naposled le odločila, da izpolni moje zahteve. Jaz sem jim nato pokazal prepustnico in ko so videli, da je vse v redu, so me po vojaško pozdravili in odšli. Izredno navdušeni nad mojim nastopom so me navzoči garibaldinci obsuli z besedami občudovanja ter ploskali od veselja. Po zabavi, boječ se nepri-lik z zavezniško policijo, sem se odpravil naravnost v Opatje selo in o vseh pripetljajih obvestil štab odreda Že nekaj dni po mojem obisku pri guvernerju v Čedadu, je bil Podreka Ivan — Giovanin izpuščen na svobodo, medtem ko je Zdravljic Marjan moral odsedeti še približno pet mesecev v zaporu. Kot propagandni oficir sem z dovoljenjem komandanta odreda pomagal organizirati na kraškem področju zborovanje, katerega se je udeležilo nad 200 beneških Slovencev. Na tem zborovanju je govorilo več predstavnikov Demokratične fronte Slovencev, komandant odreda tovariš Benčič Vladimir in jaz Vsi smo razpravljali o krepitvi slovensko-italijanske antifašistične unije (SIAU). Govorili smo o položaju, ki je nastal z odhodom operativnih enot z beneškega ozemlja in o mednarodni razmejitveni komisiji, ki naj bi določila mejo med Italijo in Jugoslavijo. Na tem zborovanju so govorniki kot diskutanti obsodili politiko trikolorističnih enot ter njihova nasilja nad prebivalstvom beneških vasi. Udeleženci zborovanja so ogorčeno protestirali proti takšnim metodam in represalijam. Na drugem zborovanju, ki smo ga priredili v Komnu in se ga je udeležilo več tisoč ljudi, je bilo navzočih tudi več domačinov iz Benečije, čeprav je razdalja velika, so ljudje prišli ob pomanjkanju prometnih sredstev na zborovanje kar peš. Živo se spominjam najstarejše ženice Irene Ble-dič iz Gornje Mjerse, imela je približno 70 let, ki je prehodila več kot 30 kilometrov, da je prišla v Komen, da bi se udeležila zborovanja. In še je dejala, da ni nič utrujena. Ponudil sem ji Šilce žganja, ker sem videl, da ga je več kot potrebna. Ko jo je komandant odreda vprašal, kako da si Je upala na tako dolgo pot, ko je že tako v letih, bi mu bila skoraj zamerila. Pripomnila je, da je njeno mesto tam, kjer so njeni trije sinovi in kjer je naša vojska ter da bo prihajala vselej, če ji bomo VLADIMIR BENČIČ — BRKIN, komandant odreda JLA v Opatjem selu, in JOŽKO OŠNJAK na Krasu v avgustu 1945 le dovolili. Komandantu je bilo to tako všeč, da je kar takoj poklical fotografa in smo se z ženico skupaj slikali. Ta primer ni bil osamljen. Nekega dne sem se oglasil pri polkovniku, komandantu odreda ter ga zaprosil, naj, če more, kakorkoli pomaga revnemu beneškemu ljudstvu z živili. Ne da bi se kaj obotavljal, je moji prošnji ustregel. Poklical jq, intendanta odreda ter mu naročil, naj pripravi dva kamiona živil, že naslednji dan sem blago naložil na kamione in ga skupaj z oficirjem odpeljal čez Gorico in Krmin po Idrijski dolini v Oborče in odtod pod Staro goro v Jagnjed, Utano-vo in šentlenart, v Gornjo Mjerso, kjer sem živila iztovoril. Spotoma, ko smo peljali iz Krmina, smo prišli do zasilnega mostu, kajti prejšnji je bil med vojno porušen. Skočil sem iz kamiona in od spredaj vodil šoferja, kajti most je bil ozek in nisem bil prepričan, da bo zdržal. Bal sem se tudi, če bo šoferju uspelo vozilo prepeljati čez most, ne da bi pri tem zdrsnilo na eno ali drugo stran. In res, ko je bil tovornjak na sredini, se je vsa leva stran mostu zrušila in tovornjak je zdrsnil ter se prevrnil v strugo. To pa še ni bilo najhujše. Kmalu po nezgodi je že prispela na kraj dogodka angloameriška policijska patrulja. Nepričakovano pa so me samo vprašali za dovolilnico njihove vojaške oblasti. To sem seveda imel ter jim jo pokazal, kar je očitno zadostovalo. Kam peljem hrano in komu je namenjena, pa jih ni zanimalo. Odšli so, ne da bi nas vsaj vprašali, če nam je potrebna pomoč Za rešitev zalog in za to, da bi tovornjak izvlekli iz vode, sem moral zaprositi okoliške domačine. Po eni uri napornega dela se nam je posrečilo izvleči vozilo ter ponovno naložiti blago, ki je popadalo v vodo. Na srečo se ga je le malo pokvarilo, pa tudi tovornjak je ostal nepoškodovan. Pot smo nato nadaljevali po drugi cesti. Kasneje sem še enkrat organiziral prevoz živil. Takrat pa sem imel hude težave s karabinjerji v Sent Lenartu, kjer mi niso dovolili iztovoriti kamiona. Po daljšem razgovoru in energičnem nastopu sem naposled vendarle uspel, da so pristali in mi dovolili razdeliti blago. Ko pa smo se že vračali, so iz neznane smeri neznanci na nas odprli ogenj, ki pa na srečo ni prizadel hudega, le pregrinjalo tovornjaka je bilo na več mestih preluk niano. Zadnje poglavje v svoji knjigi spominov posveča pisec svojim stikom z domačini m sosedi ter z zavezniškimi angloameriškimi vojaki. Med drugim opisuje nogometno srečanje v Gorici med enajstericama jugoslovanskega odreda in neke angloameriške enote, odnose z indijskimi vojaki v sklopu angloameriških sil in še druge dogodke, nato pa zaključuje svoj spis s sklepnimi mislimi, kjer pravi med drugim: Vojne je konec. Borbeni glas beneških Slovencev se je naposled slišal tudi na mirovni konferenci v Parizu Člen 3 in še posebno 6 italijanske ustave pravita dobesedno : Republika ščiti s posebnimi jezikovnimi predpisi, narodno manjšino. S tem je bilo tudi beneškim Slovencem mednarodno zajamčeno, da bodo lahko brez kakršnihkoli motenj in ovir uživali manjšinske pravice. Kljub vsem tem jamstvom pa beneški Slovenci še vedno ne uživajo nikakršnih narodnostnih pravic. Medtem ko so Francozom v Dolini Aoste ter Avstrijcem na Južnem Tirolskem s posebnimi statuti in s celo vrsto zakonov zagotovili manjšinske pravice, v Benečiji razen dovoljenja za izdajanje slovenskega lista ((Matajur«, ki je začel izhajati še v času borbe, in dovoljenja za obstoj in delovanje kulturnega društva «Ivan Trinko« v Čedadu, ni italijanska vlada doslej prav nič storila za zaščito Slovencev v Videmski pokrajini. Še vedno je vsa dežela brez slovenskih šol in otroci mojih rojakov, so hočeš ali nočeš, postavljeni pred dejstvo, da se ne morejo učiti v materinem jeziku. Njihov glas postaja zatorej glasnejši in bo utihnil — o tem ne dvomim — šele tedaj, ko bo odpravljena ta krivica. Težko je razumeti takšno politiko, pa naj jo vodi katerakoli vlada na svetu. Lahko bi še dosti več napisal o moji deželi, o mojih rojakih in o vstaji beneškega ljudstva v septembru 1943. Dosti je še bilo dogodkov, več ali manj pomembnih, ki pa se jih ne spominjam več. Temu je vzrok tudi časovna razdalja, ki nas loči od tistih dogodkov. Zategadelj bi bilo koristno in sam bi to želel, da bi tudi drugi borci iz beneških enot in drugih politično-voja-ških organizacij z lastnimi spomini izpopolnili praznino, ki je sam nisem mogel. Taki spomini bi omogočili popolnejši pregled vstaje in razvoja NOB na beneškem ozemlju. Morda se kdo od soborcev ne bo strinjal z nekaterimi o-piši posameznih dogodkov. Ce se bo to zgodilo, me to ne bo presenetilo, kajti vem, da ima vsak svoje poglede na stvari in jih vsakdo drugače ocenjuje, kajti vsak misli, kot pravimo, po svoje. Takšne različne misli pa ne morejo škodovati, marveč lahko samo koristijo in prispevajo k razjasnitvi določenih dogodkov in obogatijo zgodovino NpB na Beneškem in še posebej osvetlijo delež, ki so ga dale beneške enote in druge organizacije k temu gibanju. Borba, ki smo jo domačini vodili na domačih tleh z bratsko pomočjo, ki so nam jo na tem ozemlju nudili v borbi že prekaljeni in izkušeni tovariši, sosedi iz Slovenskega Primorja in drugih delov Slovenije, ni bila zaman. Na stotine padlih okupator skih vojakov širom beneškega ozemlja in Rezije ter še več je število ranjenih, predstav lja neizpodbiten dokaz, kolik šen je bil prispevek borcev v tej neenaki borbi proti so vražniku do njegove brezpogojne kapitulacije. Beneška Slovenija je ostala pod Italijo. Moja iskrena že lja je, du bi tudi moj sloven ski rod v Beneški Sloveniji predstavljal most zbližanja med sosednima narodoma, med sosednima svetovoma. (KONEC) Op. ur. Odlomki, ki smo jih objavili, so vzeti iz knjige, ki bo v izvirniku nosila naslov «On stran Matajurja». Knjiga obsega v prvem delu zemljepisni, zgodovinski in etnografski o-pis Beneške Slovenije, ki smo ga v celoti izpustili v drugem delu pa opisuje borbo beneških Slovencev proti okupatorju za svojo narodno osvo boditev tako, kot jo je oseb no doživljal Jožko Ošnjak, be neški partizan in neumorni propagator ideje svobode, na rodne zavesti med beneškimi Slovenci in branje povezanosti z vsem slovenskim narodom ter dobrih, strpnih in plodnih odnosov med sožive čima narodoma na tej občutlji vi, a sedaj na srečo tako od prti meji, ki se dejansko spreminja v mejo, ki združuje, ne pa ločuje. Knjiga bo v kratkem izšla pri založbi «Borec» v Ljubljani in jo vsem našim ljudem toplo priporočamo, saj govo ri o življenju, delu in borbi naših najzahpdnejših krvnih bratov, katerim smo spričo njihovega etnično najbolj ob robnega položaja, dolžni po$ve čatl vso našo skrb in ljubezen. 16. oktobra 1968 m i! m rrrvmco heaujo^ 3. DAN 19. OLIMPIJSKIH IGER V CIUDAD MEXICU V ekipni kolesarski vožnji na 100 km Nizozemska pred Švedsko in ItaUjo Tržačana Fermo in Specia sta se z dvojcem brez krmarja uvrstila v polfinale OTUDAD MEXICO, 15. — Ob Izrednem zanimanju gledalcev se je danes zjutraj začelo kolesarsko tek-hlov&je olimpijskega sporeda. Startno mesto je bilo 15 km izven mest, nega središča, vendar je vladala na Ulicah izredna gneča. Ves promet se je zataknil in nekatere ulice so bile zatrpane z avtomobili po pet km daleč. Prva je točno ob 10. uri startala Nova Zelandija, nato Avstralija, za njimi so odšli na pot temnopolti Etiopci in nato v dveminutnih presledkih še drugi. Ob 10.30 je star-talc prvo nevarnejše moštvo, Vzhodna Nemčija, 12 minut kasneje Jugoslavija, ob 10.50 pa Italija. Predzadnja je odšla na pot Danska, zadnja pa švedska. Ker starta v tekmovanju na kronometer 'vsako moštvo posebej dogodki tukaj niso tako dramatični kot v cestnih dirkah, O poteku dirke dajejo sliko le kontrolne točke OO progi. Na polovici proge so bili v vod-*tvu Švedi, 2. so bili Nizozemci z 1" zaostanka, 3. pa Italijani s 40” *aostanka. V nadaljevanju dirke so se Nizozemci povzpeli na prvo mesto, sicer se pa razvrstitev ostalih ekip ni bistveno menjala. Jugoslovani so bili na polovici Proge na 15. mestu z zaostankom 4’22”j nato pa so precej popustih, njih zaostanek je naraste! na 11’45”, nazadovali pa so na 16. mesto. ’ 1 Italijani so vozili tehnično zelo dobro. V drugem delu proge je že , kazalo, da bodo «azzurri» 10 km fcrfed ciljem dohiteli švedsko,-ki je zašla v lažjo krizo, toda prav tedaj je preluknjal zračnico Bramuc-ci. Ostali trije Italijani niso čakali na popravilo Bramuccijevega kolesa, ampak so se kar sami podali Proti cilju, vendar pa Švedov niso več uspeli ujeti. 1. Holandska (Den Hartog, Kre-kels, Pljnen, Zoetemelk) 2 un 07’49”06 2. Švedska (bratje Pettersson) 2 uri 09’26”60 3. Italija (Bramucci, Marcelli, Si-monetti, Vianeli) 2.10’18”74 pripetilo sovjetskemu veslaču Gri-gasu, kd se je v repesažih dvojcev brez krmarja kakih 300 metrov pred .ciljem. zmučen zgrudil. Ker je obstajala nevarnpst, da se čoln prevrne, so sovjetskega veslača odpeljali z motornim čolnom do po staje za prvo pomoč. Med regato dvojcev s krmarjem sta se francoska in češkoslovaška posadka nepričakovano ustavili 500 metrov pred ciljem. Kaže, da so veslači občutiLi pomanjkanja kisika, zaradi česar so imeli težave z diha njem. Po kratkem premoru sta se posadki opomogli in sta počasi priveslali do cilja. Presenečenje v boksarskem turnirju srednje kategorije: Bolgar Simeon Georgijev je v šestnajstinah finala premagal bolj kvotira-nega Italijana Maria Casatija. V peresni kategoriji pa se je Italijan Elio Cotena z zmago nad Švedom Palmom uvrstil v nadaljnje kolo. DANAŠNJE MEDALJE ATLETIKA — moški: palica, kopje, 200 m, 3.000 m zapreke ženske: peteroboj, 400 m SABLJANJE — floret posamezniki DVIGANJE UTEŽI — srednja k»r tegorija TV prenosi iger DANES ITALIJANSKA TV I. SPORED 13.30 — 14.00 (poročila v okviru dnevnika) 14.00 — 15.30 (reportaže in posebni prenosi) 17.00 — 19.15 (boks, moderni peteroboj, plavanje) 22.00 — 23.15 (atletika, boks) 23.45 — 1.30 (reportaže in posebni prenosi) JUGOSLOVANSKA TV 15.25 — 16.20 (atletika: 400 m ovire finale, 100 m moški in ženske finale, 800 m finale) 16.30 — 18.00 (filmski pregled: boks, dviganje uteži, veslanje, nogomet ali odbojka, moderni peteroboj) ATLETIKA FINALE META DISKA 1. Al Oerter (ZDA) 2. Milde (NDR) 3. Danek (CSSR) FINALE 100 m ŽENSKE 1. Tyus (ZDA) 2. Farrel (ZDA) 3. Kirszenstein (Poljska) FINALE 800 m MOŠKI 1. Doubel (Avstralija) 2. Kiprugut (Kenija) 3. Farrel (ZDA) FINALE 400 M OVIRE 1. Hemmery (V. Brit.) (nov svet. rekord) 2. Hennige (ZRN) 3. Shenvood (V. Brit.) 4. Vanderstock (ZDA) 5. Skomorokov (SZ) 6. Whitney (ZDA) 7. Schubert (ZRN) 8. Frinolli (Italija) 200 m 1. predtek 1. Carlos (ZDA) 20”5 2. Calonge (Arg.) 20”8 3. Jegahhesan (Malez.) 20”9 4. Berruti (It.) 21” 5. A slakov (SZ) 21” 6. Ohihota (Tan.) 21”2 7. Kunalan (Sing.) 21”3 8. Hinds H. A. (Braz.) 22”3 2. predtek 1. Smith (USA) 20”3 (izen. Olimp, rekord) 2. Asati (Ken.) 20”6 3. Eigenherr (NDR) 20”6 48”1 49” 49” 49” 49”1 49”2 49"2 50”1 2.12’41”41 2.14’08”44 2.14’32”85 2.14’40”98 2.15’34”24 2.15’37”25 2.15’39”58 2.16’38”60 2.16’38”90 2.17’51”29 2.18’09”09 2.18’35”82 2.18’52”20 2.20’30”36 2.20’52”93 2.20’55”47 4. Danska 5. Mehika 6. Norveška 7. Poljska 8 Argentina 9. ZRN 10. SZ U, Vel. Britanija 12. Španija 33. NDR 14. Avstralija 15. Francija 16. Jugoslavija 17. Madžarska 18. Belgija 19 Finska • • • Italijanska veslaška reprezentanca v Ciudad Mesiču je P°R?Jrion™ zadovoljila. Vse štiri B^adke » Prebredle cviro: tn co se uvrstUe krmarja, ki je danes v XocMcu *maeal v repesažih. Tuai na Fermo in Specia, ^ana vrsla-škega kluba tržaških gasalcev >z rezultatom 1:0 Strelec edinega gola je bil Urca - Po tekmi so morali poraženci na vozu vleči zmagovalce v vas V prvih popoldanskih urah je bilo na Proseku precej živahno. Na Kri-žadi je proseška godba zabavala občinstvo z živahnimi koračnicami. Točno ob 15. uri je prispela avto-kolona, na čelu katere so bili mladi kolesarji «kolesarskega kluba* Prosek, ki jih je vodil Milio Žežek. Za njimi je vozil avto proseške televizije s spikerjem «Kato», ki je poročal, da se bo tekma stari-mladi začela ob 15.30. Za televizijsko ekipo je bil voz, na katerem so postavili «Ljubilej» (vedetta), ki smo ga že videli v pustni povorki na Opčinah. Sledil je voz z «muško vodo*, ki je vzbudil mnogo smeha med prisotnimi, za tem pa cela vrsta avtomobilov, v katerih so se vozili reporterji in novinarji kraških in svetovno znanih časopisov. Za avtomobili sta nato z godbo na čelu odkorakali proti Veliki Rou-ni ekipi starih (oziroma poročenih) in mladih (oz. neporočenih). Medtem se je zbrala že precejšnja množica ljudi ob robu blatnega pravokotnika na Veliki Rouni, tako da lahko računamo, da si je tekmo ogledalo preko tisoč ljudi. Z godbo na čelu so igralci prikorakali na igrišče ter si izmenjali darila. Nato je godba poleg tržaške himne zaigrala še himno starih (ro-garjev) in mladih (žagarjev). Še nekaj minut za fotoreporterje za nekaj slik, nato pa sta se v teh postavah predstavili enajsterici mednarodnemu sodniku «žeku» (vul-go Alojz Štoka). STARI: Točo, Muco, Stara Avstrija, Velka, Fula sen. (d.p. Kib-lja), Kampjon, Geki, Usranja (d.p. Rosso), Pedal, Tola, Urca. MLADI: Gudla, Klik, Fula jun., Pirri, Pinza, Čuk (30’ d.p. Kreps), Štraca, Mažek, Žek, Danevka, Dorka. Prve minute so potekale v znamenju premoči starih. Pedal je dvakrat s prostimi streli prisilil Gudlo k delu. Nato sta se enajsterici le... otipavali na sredini igrišča in nobena se morda ni upala pokazati svojih kart. Igra je bila dokaj zaspana, cpredvsem radi mulcev*, je večkrat očital simpatični speaker «Kata». Končno so se «mulci» zbudili v 27’ po zaslugi Danevke, ki je silovito streljal, a stari Točo je s kratko parado zavrnil nevarnost. Še dve priložnosti za mlade, a Dorka je preveč okleval, tako da je Točo kot «zvita mačka* z lahkoto rešil. Z druge strani pa je vsak protinapad starih dobro čistil odlični «prosti mladi* Pinza (najboljši na igrišču). Končno je Žek poslal vse k počitku. Medtem ko so mladi debatirali in se pogovarjali o taktičnih spremembah so stari popili nekaj kozarcev smuške vode*, ki so jo prodajali po 100 ali 200 lir kozarec. V 6’ je Pedal preigral sicer zelo redko obrambo mladih, tudi Gudla je bil brez moči, a prečka je rešila «mlečnozobce*. Samo minuto kasneje je Štraca, dotlej precej v senci, predložil lepo žogo Mežku, ki je sam pred Točotom silovito streljal, a Točo je zletel «kot ptica* in rešil mrežo. Pet minut kasneje vodstvo za stare. Rosso je trikrat preigral... samega sebe, podal Gekiju, ki je predložil... naviti Urci, ki je s paraboličnim strelom premagal Gudlo. Splošno veselje starih, posebno Urce, ki jg običajno igral z mladimi, a se je lani poročil in je letos menjal dres. Mladi pa so se jezili, posebno Pinza je vpil na ves glas, češ da prav ko je on napravil korak naprej so jih «spekli*. V ostalem delu igre so stari gospodarili po igrišču, ker mladi niso več imeli moči za odpor. Celo priliko za podvojitev rezultata so imeli (v 33’ d.p.), ko je Kampjon točno streljal, a je prečka ša enkrat rešila Gudlo. Sodnik je minuto pred regularnim časom z zaključnim žvižgom starim zagotovil zmago. Tekma je bila zelo zanimiva, predvsem v drugem delu. Enajsterica starih je re; presenetila s prikazano igro, medtem ko je ekipa mladih razočarala. To se je pokazalo na sredini igrišča, kjer sta Mažek in Danevka zaigrala zelo slabo, na krilih, Dorka in Štraca sta bila popolnoma zasenčena od Mucota in Stare Avstrije, žužici in Gudli se je poznala utrujenost. Oba sta namreč zjutraj igrala s Primorjem. Zato je vsa moč mladih bila v obrambi, kjer je gospodaril Pinza, za njim pa naj omenimo Pirrija in žužiča v p.p. Od starih ■iiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiHimiiiiiiiiiiiiiiiiii ODBOJKA V Trstu moški in ženski turnir za Nagrado Riva Pod pokroviteljstvom tiskarne RIVA bodo v Trstu organizirali ženski in moški odbojkarski turnir, katerega se lahko udeležijo le ekipe iz tržaške pokrajine. Pravico do vpisa imajo vse šesterke razen tistih, ki nastopajo v moški B in C ligi ter ženski A ligi. Turnir bodo organizirali vsako leto in bo postal tradicionalen. Zmagovita moška in zenska ekipa bosta prejeli dva pokala, ki ju bosta hranili leto dni. Moštvo, ki bo osvojilo pokal dvakrat ga bo obdržalo v trajno last. Turnir bodo organizirali v dveh delih: izločilnem in finalnem. Ekipe iz višjih lig bodo morale prepustiti šesterkain iz nižjih lig prednostne točke. Organizatorji še niso sporočili točnega datuma začetka turnirja. Zahodni Nemci in vzhodnonemška zastava BONN, 15. — V Zahodni Nemčiji je v posebni anketi 67 odstotkov Nemcev odgovorilo, da nimajo nič proti temu, da bi Vzhodna Nemčija nastopila na prihodnjih olimpijskih igrah leta 1972 v Munch nu z lastno himno in lastno zastavo. 18 odstotkov zahodnih Nemcev pa je odgovorilo, da bi bilo treba njihovim vzhodnim rojakom ob tej priliki odreči vstopni vizum, pa čeprav bi zaradi tega olimpijske igTe propadle. Zanimivo pa je, da je tudi večina skrajnih desničarjev mnenja, da se lahko vzhodni Nemci pojavijo v Munchnu z lastno zastavo in himno. so se posebno izkazali Pedal, Tola in Točo. Kotov je bilo 7 4 za mlade. Po tekmi so vsi skupaj v avto-koioni krenili proti Proseku, kjer so morali mladi vleči voz. Na njem so se stari pošteno smejali, strelcu gola — Urci pa so dali venec okoli vratu ter ga na okrašenem avtu peljali v vas. Prisostvovali smo nato mirnemu vdoru gledalcev, godbe in igralcev v proseško društveno gostilno, toda brez «prelivanja krvi*. Pač pa so vsi skupaj — prelili baje zelo dosti vina, posebno stari, ki so jedli klobase z zeljem, medtem pa ko so mladi bolj s težavo rzbadali* po fižolu in seveda nato,,, napihnjeni odšli proti domu. BRUNO RUPEL VESLANJE CIUDAD MENICO, 15. — Mednarodna veslaška zveza je podelila organizacijo evropskega veslaškega prvenstva za leto 1969 Avstriji. Priredili ga bodo na Vrbskem jezeru pri Celovcu. Svetovno prvenstvo leta 1970 pa bo v Kanadi v Montrealu. FAVORITI PLAVALNEGA DELA OLIMPIJSKEGA SPOREDA Letos izredna premoč Amerikantev V več distiplinah vse kolajne za ZDA V dolgi vrsti olimpijskih panog je plavanje po splošnem zanimanju takoj za atletiko. V Mehiki ho v plavanju na voljo precej več kolajn kot doslej, ker je mednarodna zrveza sklenila uvesti za poskus vrsto novih prog. V plavanju bodo ZDA osvojile veliko večino odličij, predvsem zlatih. Zanimiva bo borba med ostalimi državami za drugo mesto. Sovjetska zveza bo imela prvič možnost, da potrdi velik napredek in se po uspehu uvrsti takoj za ZDA. Za vsako panogo, v vrstnem redu olimpijskega tekmovanja, navajamo zmagovalce iz Rima in Tokia, predviden vrstni red in najboljše letošnje čase plavalcev, ki bi se morali uvrstiti na prva mesta. štafeta 4x100 mešano (ženske) Prvo mesto je za ZDA popolnoma gotovo. V jutranjih urah sl bodo Američanke verjetno celo dovolile razkošje in se v finale uvrstile s svojo drugo postavo, četverko najboljših pa prihranile samo za finale. V borbi za drugo mesto bo zelo močna Jugoslavija. V postavi Gašparac (hrbtno) 1’10”3, Bje-dov (prsno) 1’17”3, šegrt (delfin) 1’9”2 in Boban (prosto) 1’1”8 lahko Jugoslovanske povedo svojo. Predvideni vrstni red: 1. ZDA, 2. Avstralija, 3. NDR; iiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniunuiniiiiiiif V PRIJATELJSKEM DVOBOJU Ben ven u ti-Ba ir d neodločeno AKRON, 15. — Boksarski match, ki ni veljal za naslov, Nino Ben-venuti — Doyle Baird se je zaključil po desetih rundah neodločeno. Dvoboj je bil ves čas zelo napet. Svetovni prvak srednje kategorije se je verjetno uštel ta ni pričakoval taJkega odpora ta take napadalnosti od skoraj neznanega a-meriškega boksarja. Menil je, da bo predstavljal dvoboj zanj le dober trening, vendar je kmalu uvidel, da je nasprotnik zelo trd oreh. Benvenutd se je moral poslužiti vseh svojih izkušenj, da je zadržal Američana. Po prvih precej izenačenih rundah, med katerimi je Benvenuti večkrat onemogočil nasprotnika, katerega je tudi silovito udaril po očesu, ki je takoj oteklo, je svetovni prvak popustil. Baird je izrabil to in je Benvenotiju vsilil 'borbo na najkrajšo razdaljo, pri čemer je večkrat prišel skozi obrambo Italijana učinkovito do cilja. Zaradi prevelike vneme pa se je večkrat zmedel in je tako postal tarča Benvenutijevih udarcev. Dvoboj se je končal z ostro izmenjavo udarcev. Ob zaključnem udarcu gonga je glavni sodnik skupaj s stranskima nagradil požrtvovalni nastop mladega ameriškega boksarja z zasluženim neodločenim rezultatom. Doyle Baird, ki ima za seboj že 25 dvobojev s 23 zmagami, je brez dvoma zabeležil v matchu s svetovnim prvakom enega najlepših uspehov v svoji dosedanji karieri. Samomor pred startom kolesarjev CIUDAD MEXICO, 15. — Pred startom današnje olimpijske kolesarske dirke je prišlo do dramatičnega dogodka. Neki 40-letni Me-1 končno umakniti se hiikanec se je namreč z dvema stre- iger. loma iz samokresa ustrelil pred očmi vseh kolesarjev ta gledalcev. Samomor je zelo razburil tekmovalce, vendar so kljub temu dali znak za start točno ob 10. url, kot je bilo določeno. NA ČELU CIO Lord Killanin naslednik Brundagea? CIUDAD MEXICO, 15. — Avery Brundage je že določil svojega naslednika? Po vesteh dobro obveščenega Timesa, bi moral 1972. leta postati predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora Irec lord Killanin. časnik omenja, da si je Francoz grof de Beaumont, ki se je v Ciudad Mexicu preveč odkrito potegoval za Brundagevo vlogo, zaprl vsakršno pot do najvišjega mesta CIO in celo do podpredsedniškega. Seveda bo treba počakati nekaj časa, ker se lahko spremeni mnenje posameznih članov mednarodnega odbora. Brundage torej še vedno diktira svojo linijo. Koliko časa še? S. Koreja se je umaknila z olimpijskih iger CIUDAD MEXICO, 15. — Ker Severna Koreja ni upoštevala sporazuma med njenimi delegati in predstavniki CIO, javlja tajništvo Mednarodnega olimpijskega odbora, so ji preklicali dovoljenje, ki bi moralo stopiti v veljavo 1. novembra 1968, da bi nastopala kot Korejska ljudska demokratična republika. Severna Koreja je zaradi takega zadržanja CIO sklenila do-olimpijskih Outsiderji: Jugoslavija, Sovjetska zveza, Kanada, Francija. štafeta 4x100 m prosto (moški) Drugo gotovo zlato kolajno za ZDA in tudi srebrno kaže že oddano Sovjetski zvezi. Za bronasto kolajno bi se morale boriti NDR, Avstralija in Velika Britanija. Leta 1960 — je ni bilo na sporedu, leta 1964 — ZDA 3’33”2. Predvideni vrstni red: 1. ZDA, 2. Sovjetska zveza, 3. NDR. Outsiderji: Avstralija, Velika Britanija. 200 m mešano (ženske) Claudia Kolb bi morala po vsej logiki zmagati, čeprav razlika med njo in rojakinjami ni izredno velika. Svetovna rekorderka je z zaporednimi zmagami dokazala, da je taktično zrela. Evropejke lahko pridejo do ene kolajne (največ bronaste) samo v primeru izredno slabega dne ene Američanke. Kandidatinje za tak podvig so Turoczy, Zaharova in Seydel. Proga je letos prvič na olimpijskem sporedu. Predvideni vrstni red: 1. Kolib (ZDA) 2’23”5, 2. Pedersen (ZDA) 2’25”, 3. Seydel (NDR) 2’30"9. Outsiderji: Henne (ZDA) 2’25’’6, Turoczy (Madž.) 2'29”6, Zaharova (SZ) 2’30”1. 20U m mešano (moški) Ista peisem kot pri dekletih. Bodo ZDA osvojile vse tri kolajne? Hickcox bo verjetno posegel po zlati m Buokingham po srebrni, do bronaste lahko prideta Nemec Hdlt-haus ali Sovjet Dunajev, njih naloga pa bo Izredno težka. Tudi moški plavajo na tej progi prvič na olimpijskih igrah. Predvideni vrstni red: 1. Hic-kcox (ZDA) 2’10”6, 2. Buckingham (ZDA) 2’12"4, 3. Dunajev (SZ). Outsiderji: Holthaus (Zah.Nemčija) 2’13”9, Duinajev (SZ) 2’15”6. Ni še znano če bo plaval na tej progi tudi Matthes, svetovni rekorder v hrbtnem slogu. Njegove možnosti za osvojitev tretjega mesta so e-nake kot za prej navedene plavalce. 400 m prosto (ženske) Absolutna premoč Američank, ki so skoraj 10 sekund pred najtoliž-jo zasledovalko Moraš iz Avstralije in še več nad ostalimi. Debbie Me-yer izgleda skoraj nepremagljiva in morda bomo od nje kljub nadmorski višini dočakali tudi čas zelo blizu svetovnega rekorda. Linda Gustavsson in Pam Kruse sta si e-nakovredni za drugo mesto. Zanimiv bo nastop Jugoslovanke Mirjane šegrt iri Francozinje Mandon-naud. 1960 — Von Saltaa (ZDA) 4’50”6 1964 — Duenkel (ZDA) 4’43”3 Predvideni vrstni red: 1. Meyer (ZDA) 4’24”5, 2. Kruse (ZDA) 4'28”8, 3. Gustavsson (ZDA) 4’28”2. Kandidatinje za mesta od 4. naprej: šegrt (Jug.) 4’42”, Mandon-naud (Fr.) 4’41”1, Ramirez (Mehika) 4'39”8, Moraš (Avstral.) 4’35”7. 100 m delfin (moški) Mark Spita računa na zmago in nov rekord. Ogrožata ga pri obeh načrtih predvsem dva Američana Rus-sel in Wales. Spita je na izbirnih tekmah dokazal, da je v zadnjih 10 metrih res izreden in težko mu bo tudi tokrat kdo odnesel zlato kolajno. Panoga je prvič na sporedu. Predvideni vrsti red: 1. Spitz (ZDA) 55”6, 2. Russel (ZDA) 56”, 3. Stocklasa (Zah. Nemčija) 58”. Outsiderji: Wales (ZDA) 57”6, Suzdalcev (SZ) 58”6, Jack (Kanada) 58"3, Nicolao (Arg.) 58"6. 100 m delfin (ženske) Neprijeten položaj za Nizozemko Ado Kok, prvo na lestvici z dvema Američankama z istim časom l’4”8 in tretjo predstavnico ZDA z zamudo samo 2 desetink. Ce bo Nizozemka zmagala bo dokazala. da je res vredna svetovnega rekorda, morda pa ne bo vzdržala pritiska. 1960 — Schuler (ZDA) 1’9”5, 1964 — Stouder (ZDA) 1’4"7. Predvideni vrstni red: 1. Daniel (ZDA) 1'4”8, 2. Sohields (ZDA) 1’4”8, 3. Kok (Nizozemska) 1’4”8. Outsiderji: Hewitt (ZDA) 1’5”, Deviatova (SZ) 1’7”, 3. Gyarmatd (Madž.) 1’7”5. štafeta 4x200 m prosto (moški) Gladka zmaga za ZDA, ki bodo tekmovale praktično samo za svetovni rekord. Za drugo mesto so resni kandidati Nemci in nato Avstralci in Sovjeti. Vzhodna Nemčija in švedska imata budi vrsto odličnih plavalcev na 200 m. 1956 — ZDA 8’10”2, 1964 — ZDA 7’52'T. Predvideni vrstni red: 1. ZDA, 2. Zah. Nemčija, 3. Avstralija. Outsiderji: švedska, Vzhodna Nemčija, Sovjetska zveza. OB DESETLETNICI SLOVENSKE TELEVIZIJE (Nadaljevanje s 4. strani) ske folklore iz Kopra, pa so postali že tradicionalni Med velike akcije v evropskem merilu sodita prenosa svetovnega prvenstva v hokeju na ledu v Ljubljani in svetovnega prvenstva v veslanju na Bledu, oboje leta 1966. Vsi ti prenosi so tudi prikazali Evropi Slovenijo, njene lepote in zanimivosti. Prvi programi slovenske televizije so bili tudi po obsegu skromni. V vsem letu 1959 je bilo 231 ur programa, pet let kasneje 532 ur, lani 1260 ur. Toliko programa je imela pred petimi, šestimi leti vsa Jugoslavija. Zdaj gre samo iz ljubljanskega studia poprečno 28 ur programa na teden. Podoben velik napredek kot program in število sprejemnikov kaže tudi oddajniška mreža. Namesto prvega skromnega oddajnika na Krkavcu, ki je bil nameščen v sobici planinskega doma, stoji zdaj pet sodobnih gorskih postojank — Krvavec, Nanos, Kum, Pohorje in Plešivec. Ker je Slovenija izredno razčlenjena, televizijski valovi pa se širijo samo v ravni črti, tudi ti močni oddajniki ne morejo pokriti vsega ozemlja. Zato se je poleg njih razpredla gosta mreža pretvornikov (kakih 70), ki prinaša TV program res skoraj v vsako vas. Pretvorniki so avtomatični in edina težava z njimi je v tem, da pogosto stojijo visoko v hribih in so zlasti pozimi težko dostopni. Zadostuje pa, da zaradi udara strele v električni vod izpade varovalka in pretvornik ne dela; tehnik mora po štiri ure in več v hrib zaradi popravila, ki traja nekaj minut. Ta težava je predvsem občutna v gornji Soški dolini, kjer je zlasti osrednji pretvornik na Stolu težko dostopen. Pravijo, da bi bila edina dobra rešitev helikopter. Slovenska televizija gleda ob desetletnici v prihodnost z načrti za nove studie, za prenosno in od-dajniško mrežo za drugi program in barvo, za nove in bogatejše programe. Načrti bodo uresničeni v okviru finančnih možnosti, ki so pri majhnem narodu nujno omejene. Te omejitve lahko le deloma premostita dobra volja in prizadevnost. Obojega v zadnjih desetih letih ni manjkalo in ga tudi za naprej ne bo. 82 ( B. TRAVEN ) General iz džungle 8 Od tistega trenutka, ko je divisionario spoznal, da je v oblasti muchachosov, je vedel, da ni zanj nobenega upanja več. Ce bi se vendarle zgodil čudež, da bi ga lahko njegovi vojaki tukaj dosegli in rešili, ga ne bi več našli živega. Diktatura ni poznala nobene milosti ne usmiljenja z nikomer, ki se ji je postavljal po robu. In nihče, ki je kakor koli in na keterem koli položaju služil el Caudillu, ni smel upati na milost in usmiljenje, kjer koli so zmagovali uporniki. Toda še tisoč let po smrti bi se sramoval, če bi kazal strah pred temi ušivimi peoni. Ta izrazita neustrašenost seveda ni izvirala iz osebnega poguma. Njegov pogum ni bil nikoli na preizkušnji. Kdor je na strani sile, mu ni treba biti pogumen. To, kar mu je v tem popolnoma izgubljenem položaju še vlivalo nekaj poguma, je bilo zgolj spoznanje, da se ne bi njegova usoda prav nič spremenila, če se boji ali če se dela hrabrega. Ce moleduje za milost in obljubi ves svoj denar ali če zmagovalca nahruli in ga z žaljivkami spravi v najhujši bes. Tudi ko bi bil svoje usluge in izkustva ponudil upornikom, kar bi bilo v njegovem primeru res malo verjetno, teh ne bi sprejeli in ta ponudba ne bi prav nič spremenila njegove usode. In zato ker ni bilo prav nobenega upanja, da bi si spremenil položaj, si je pač lahko privoščil, da je pred uporniki, ki jim je padel v roke, nastopal dostojanstveno. Izkoristil je nekaj trenutkov in se ozrl na taborišče, kjer se ni odločila samo njegova usoda, ampak tudi usoda njegove vojske in v marsikaterem pogledu celo usoda vse zvezne države. Vojaki, ki so še lahko tekli, so odvrgli vse svoje orožje, da bi lahko hitreje bežali. Toda ne glede na to, kam so tekli, so prihajali muchachosom pod nož. Strojnice muchachosov niso več sekale po bežeči pehoti, ampak samo še po zmedeni konjenici, ki ni utegnila popolnoma preiti v napad. Možje strojničnega oddelka so pustili mule na cedilu, ker so uvideli, da jih otovorjene živali ovirajo pri begu. Pustili so živali, naj jim prostovoljno sledijo. Več vojakov je dohitelo tovorne živali, ki so divje begale sem in tja, jim naglo odrezali tovore in se jim pognali na hrbet, da ne bi opustili nobene možnosti, da bi si rešili življenje. «Santiago,» je zavpil General svojemu kapitanu, ((Odvleči našega gosta, tako lepo uniformiranega divisionaria, tja čez v naše novo taborišče, že veš, kam. Pogovoriti se moram še z njim. Pozneje. Spet se moram vmešati. Preveč streliva mi trošijo. Zdaj se več ne splača. Varčevati moramo.» Stekel je po gričku navzdol, se pognal na konja, ki ga je bil pustil tam, da bi divisionariu izročil svoje poklone in odvihral na bojišče. V luknji, kjer se je zdajci začela strojnica zatikati, ker se Je cev preveč segrela, je našel Coronela In njegove može. «Dobro, da je stvar sama odpovedala,« je zavpil s konja. «Kar pusti, naj nekaj vojakov mirno pobegne na svojih kozah. Potrebujem pismonoš, da bodo odnesli novico v glavno taborišče. Tako srčno rad bi tukaj videl še ostanek brigade, da bi imeli prosto pot do Balun Canana.» Coronel, ki je bil slekel srajco, da bi se bolje gibal, Jo Je zdaj začel iskati. Njegovi možje so jo z bosimi nogami poteptali v zmehčano blato, ki je nastalo v luknji, kjer je bila skrita strojnica. «Daj sem svojo usrano srajco,« Je zavpil nekemu muchachu, ki Je prišel mimo luknje. Ne da bi dolgo čakal, mu Jo je potegnil čez glavo, zgrabil palico, nataknil nanjo siajco in začel mahati z njo sem in tja. Kmalu nato je po kotih in na vseh straneh poljane zamrlo prasketanje karabink. Muchachosi, ki so še zasledovali bežeče vojake, so poslali za njimi še nekaj strelov in jih pustili, če niso padli, bežati domov. General je odgalopiral k svojemu trobentaču in mu velel, naj zatrobi zbor. 9 Vsaj sto muchachosov, ki so zdaj prišli v taborišče, ni imelo na sebi niti koščka obleke. Z golih ramen so jim viseli samo pasovi z naboji. Za jermenom, ki so si ga zavozlali okrog golih kolkov, so tičali noži ali mačete. Iskali so po taborišču svoje hlače, srajce, klobuke in sandale, ki so jih ponoči pustili na slamnatih lutkah, kakor jim je bil ukazal General. Ko so zbrali svoje cape in ko so odvzeli padlim in ranjenim vojakom, kolikor jim je sicer manjkalo obleke, so počistili bojišče. Noben ranjenec in noben ujetnik ni učakal poldneva. Divisionaria so si prihranili do večera, ker se je mislil pozabavati z njim General. Uplenjenega orožja je bilo zdaj toliko, da niso bili zdaj oboroženi samo vsi muchachosi, ampak so tudi ženske in na pol dorasli mladeniči lahko dobili revolver ali karabinko in kljub temu je orožje ostajalo. 10 Profesor je svetoval, da bi vse odvečno orožje zakopali v grmovju in ga tako shranili, če bi v kaki bitki morda izgubili orožje. ((Zakopano orožje je brez vrednosti,« je dejal General. «Sicer pa ga lahko najdejo finquerosi, ruralesi, federalesi ali kdo še ve, ki je naš sovražnik in bi lahko uporabil to orožje proti nam. Drugače ga mislim uporabiti. Zdaj sl bomo nabrali na vseh bližnjih fincah, ki jih bomo obiskali, in vaseh in mestih, ki jih bomo zavzeli, krepke fante in jih uvrstili med nas in orožje nam bo potem bolje služilo, kot če ga tukaj pustimo zakopanega.« ((Fopolnoma prav,« je menil potem Profesor, ((pametna misel. Vprašujem se samo, če nam fantje ne bodo ubežali ali nas celo izdali in povrhu še vzeli s seboj orožje.« «Nič ne skrbi, Profesor, ko bomo prišli malo dalje, bo na tisoče mož in fantov veselih, da bodo sploh lahko med nami. Prišli bodo in nas še prosili, če smejo z nami korakati. In ko bodo korakali z nami, bo za vse prišel prezgodaj konec revolucije, in na stotine jih bo na svojo pest nadaljevalo upor. Dosti laže bomo dobili nove in dobre vojake, kot se jih bomo lahko znebili, ko jih ne bomo več potrebovali in bi želeli živeti v miru.« ((Bomo že dovolj zgodaj poskrbeli, da se bodo vsi radi vrnili domov,« se je vmešal Andreu. ((Korakali bodo z nami in se bojevali z nami, dokler ne bodo prepričani, da jim zemlje, ki smo jim jo dali so si jo pridobili, ne morejo več odvzeti finquerosi. Potem bodo odšli sami od sebe domov. Proti komu naj se borijo, če ni več nikogar, proti kateremu bi se borili ali bi se splačalo boriti? Zato mislim, da ima General prav. Zdaj šele potrebujemo množico vojakov in če ne bodo hoteli priti prostovoljno, si jih bomo vzeli. Kako se jih bomo pozneje odkrižali, o tem se bomo lahko posvetovali, ko bomo vladali v deželi. Mar ne mislite, da imam tudi jaz dovolj razlogov, da bi se zdaj odpravi! domov. Dovolj razlogov, to vam lahko povem. In večina izmed vas bi tudi rajši odšla domov, kot da tukaj še naprej brodi po govnu in pobija vojake. Toda vi veste prav tako dobro kot jaz, da bi se, Če bi hoteli iti domov zdaj, ko se je revolucija šele začela, znašli čez pol leta ali še prej v isti ali še hujši bedi kot prej-In če se Se drugič posreči spraviti revolucijo pokonci, utegne to zelo dolgo trajati.« (Nadaljevanje sledi) im pnM I4TVO- TRST - UL. MONTECCHI 6 II., TELEFON 98-808 In 94-038 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulic« 34 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur - SEJ «“'*» «t. %_!*S!x sLst-s-!* KJSPJzrst •2» s s™ ir SJST^iSrSSLiJSSf STLSSS šnrjVgm tvTTiU™ - Za SFRJ: ADIT D2S. Ljubljana, Stari trg’3/1., telefon 22-207, teko« račun pri Nerodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice besprta — Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi — Iz vseh drugih pokrajin Italije prt «Societš Pubblicitš Itallana* — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst