Iz šole za šolo. Odlomki iz kazavnega poduka. I. Miza. Kje je miza? Kje vtegne biti v izbi? Na sredi, pri peči, pri steni i. t. d. Kjesošemize? V kuhinji, na vertu, i. t. d. Ka- košno podobo more imeti miza? Stirioglato, okroglo,i. dr. Verste: 1. Po snovi: lesene, kamnitne i dr. 2. Po namenu: da se na njih piše, bere, je, pije i. dr. Stališce: Miza se prenese iz kota v kot, iz 'kuhiuje v vežo i. dr. — Glavui deli mize: noge, ploča, miznica. Število nog: štiri, tii .... Barve so: ali bele, ali rudece ali drugačne. Kdo nareja mize? Mizar (lesene), kamoosek (kamnitue). Eaba. 1. Cemu so nam mize? 2. Kaj sena mizo postavlja? 3. Kaj se spravlja v miznico?  Sprememba: Miza se pobarva, olika ali pa tudi pomaže i. dr. Kajsene smegoditinanji? Na mizi se ne sme sedeti, po nji se ne sme pisati i. dr. II. Obleka. Versta. Obleka je: otroška, možka, ženska, delavniška, praznična 1. t. d. čemu namje obleka? Od kod dobivamo snov za svojo obleko? 1. Iz rastlinstva: lan, konoplje, bombaž i. dr. 2. Iz živalstva: volno, usnje, svilo . . . . 3. Iz rudninstva: železo, baker, srebro i. dr. Kakšno obleko nosimopozimi, kakošnopoletu? Kdo nareja obleko? Krojač, rnoškia i. dr. Kteri ljudje imajo posebno stanovsko obleko? Vojaki, duhovnii. dr. Kteri ljudje morajo odložiti nekaj obleke? Delavci po nekaterih rudnikih . . . Zakaj? V katerih krajih so ljudje le na pol oblečeni? V vročih krajih (divjaki) .... Kje se obleka spravlja, 1. doma, 2. na potu? Kam jo devlje popotnik, vojak, rokodelčič? Kaj si moremo od človeka po njegovi obleki misliti? Ali je bogat ali reven, imeniten ali nizek, pa tudi, da je gizdav ali ponižen, reden in čeden, ali pa zanikaren in brezskerben, da je raeščan ali kmet i. t. d. Pravila. Priprostain stanu primerna oblekaje človeku naj lepša; skerbiino, da bomo snažno in čedno oblečeui. Spravljati moramo obleko na svojem mestu. Ne zavidajmo drugim lepe obleke, ponošeno podarujmo revežu! a. Klobuk. S čim pokrivamo glavo? Klobuk je pokrivalo glavi, ravno tako tudi kapa, slamnik. — Verste klobukov. — 1. Po snovi: klobukisoiz klobučevine, svile, sukna. 2. Za spol, stan, starost: možki in ženski klobuki, gosposki in kmečki klobuki, otroški in deški i. dr. 3. Po podobi (unanji obliki): visoki, nizki, široki in na verhu spičasti klobuki i. dr. 4. Po deželah: švicarski, tirolski klobuk i. t. d. 5. Po tipu: mehki, terdi, gladki i. dr. Deli klobuka: Pokrov, štula, kraji i. dr. Barve so: bele, černe, sive, zelene i. t. d. N a m e n. Varovati glavo vročine, mraza, dežja, udarca, mahleja. Kinč glavi. — Izdelovavec Klobučar. Kaj se more s klobukom storiti? Klobuk se more: pokriti, odkriti, obesiti, zmočiti, posušiti i. t. d. Pravilo. Snažno imeti klobuk, ga kertačiti, ne metati ga na tla, ne povaljati i. dr. Kedar pozdravljamo, se odkrivaino. G.