Glasilo Socialistične zveze delovnega Ijnd «« Novo mesto Lastnik In Izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Noro mesto. — Izhaja vsak četrtek. Posamezna Številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje. — TekočI račun pri Komunalni banki v Novem mestu, it. 60-KB-16-2-24 fftev. S6 (339) Leto VTL NOVO MEST0r 6. SEPTEMBRA 1956 lnu Tele založi . — Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva „vO, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo mesto 33 ..stva in uprave: št. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casopisno-podjetje »Slov. poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel Straža pred svojim praznikom Doživetja Iz let narodnoosvobodilne borbe so in ostanejo neizčrpen vir svetlih zgledov tovarištva, požrtvovalnosti, vztrajnosti, junaštva in nesebične ljubezni do sočloveka. Še in še bomo zajemali iz te bogate zakladnice, zlasti pa naš mladi rod, ki tako rad posnema vse kar je plemenito in dobro. — 3. (kolesarska) četa Dolenjskega odreda novomeških tabornikov je na svojem pohodu po partizanskih poteh v Kumrovec pred IV. zletom tabornikov Slovenije obiskala tudi znanega partizana in narodnega heroja tovariša Vinka Robka v Dobruški vasi pri Škocjanu. Rad in z veseljem je tovariš Robek povedal tabornikom nekaj dogodkov iz velikih let borbe za svobodo, fantje pa so mu izročili tople pozdrave taborniške organizacije. ZA ZB0LJŠAN CESTNI PROMET Kot vsako leto izvaja tudi letos Tehnična sekcija uprave cest v Novem mestu nekatera manjša dela za izboljšanje cestnega prometa na Dolenjskem, v kolikor ji to dopuščajo sicer zelo skromna finančna sredstva. Tako so na Mirni odstranili stari hlev, ki je zapiral pregled čez cesto prav sredi vasi. Pri BistrSci blizu Mokronoga so zgradili nov železobetonski most. Pri Žužemberku, Kočevju in Miklerjih so letos, zgradili nad 1.400 kv.m opornih zidov za zavarovanje cest. Letos so Že tudi utrdili cesto MetVtka—kolodvor, zdaj pa na podoben način utrjujejo cesto Črnomelj—Kani-rarica. V teku so dela za razširitev ceste Novo mesto—Vavta vas v vasi Potok, ki je bila res skrajno ozka in nevarna. Na ;istd cesti so letos napravili pri Srebrničah betonski mosti-ček, kjer je bil dosedaj lesen. Mostovi so sploh poseben problem dolenjskih cest. Veliko je še lesenih in med njimi dokaj slabih. Tehnična sekcija ima z njimi veliko skrbi. Letos so obnovili leseni most pri Draga-tušu, obnavljajo pa ju tudi v Dolenji vasi in pri Gorici vasi pri Ribnici. Tudi oba mostova v Kostanjevici sta letos obnovljena, most čez Kolpo pri Metliki pa bodo prebarvali. Cesta skozi Šentjernej in Kostanjevico, je bila lani katra-nizirana, letos pa so na ta dela v dolžini 1-600 metrov dali as- faltno prevleko. Tudii nekaj cestarskih hiš bodo letos obnovili, na Gorjancih (pod Vahto) pa nameravajo zgraditi novo cestarsko hišo. Seveda imajo na tehnični sekciji še vse polno drugih načrtov in zamisli za izboljšanje cestnega prometa na Dolenjskem, ki res ni na zavidljivi viišini, pa je kredit za to tako skromen, da morajo čakati večjih finančnih možnosti. Razen Novega mesta - in ■ Črnomlja j« Straža pni Novem mestu najmočnejše industrijsko središče. Pečat industrijskega kraja ji dajejo podjetja kot je opekarna Zalog, obrat NOVO-LESA, železniška vozovna delavnica, mehanične delavnice avto podjetja Gorjanci, gozdna uprava, silos In še nekaj manjših obrtnih podjetij. Močna je dejavnost kmetijske zadruge, ki vpliva na krepitev naprednega kmetijstva, zlasti pa živinoreje. Majhna, a plodna površina obdelovalne zemlje na obeh straneh Krke je skrbno obdelana in letina lepo kaže. Zal lahko v teh jesenskih dneh opazite na poljskih poteh in stezah sprehajanje koloradarjev iz ene njive na drugo, dokaz, da za zatiranje tega nevarnega škodljivca premalo skrbe. KRKA JE USTAVILA VODOVOD Problemi Straže so podobni problemom drugim gosteje naseljenih krajev. To so predvsem komunalna vprašanja. Dobiti Načrt in kredit za cesto v Kandiji Tehnična sekcija v Novem mestu ima dogotovljen načrt in tudi nekaj denarja za preureditev ceste od Kandiijskega mostu do železniškega prelaza v Kandijii. Z delom nameravajo pričeti že leitos. Ta cesta je res nujno potrebna preureditve, zlasti še zaradi oddelkov bolnišnice, ki stoji ob. njej. Cesta je zelo obremenjena s prevozom kremenčevega peska v pralnico in na železniško postajo. stanovanje v Straži ni nič laže kot v kakšnem velikem mestu. Stanovanjski bloki na gornjem koncu vasi so dali najbolj potrebnim streho. Toda podjetja se širijo, število ljudi se veča, z njimi vred pa potreba po novih stanovanjih. S 13 milijoni stanovanjskega sklada, kolikor ga bo imel letos občinski ljudski odbor, bodo 1 pospešili gradnjo stanovanj, zasebnih In družbenih. Zasebnikom, kj so že pričeli graditi, je občinski .-ljudski odbor pomagal s posojilom, da bodo lahko dokončali, nekaj stanovanj pa bo občinski ljudski odbor skušal zgraditi sam. Vprašanje dobre pitne vode v,kraju še ni rešeno. Samo Gornja Straža ima vodo iz novega vodovoda, ki so ga zgradili predlanskim. Najbolj potrebuje dobro pitno vodo Vavta vas, k; nima nobenega studenca. Vodovod je treba speljati pod mostom čez Krko, To pa ni tako enostavno. 2 milijona bi stala gradnja vodovoda samo čez Krko. Svet za komunalne zadeve in občinski ljudski odbor sta že večkrat razpravljala o tem, kako bi spravili vodo čez »vodo«, pa sta dva milijona trenutno prevelika ovira. Veliko bi ustregli prebivalcem s tem, da bi dobili vsaj eno izlivko pri mostu, da ne bi v Vavti vasi uporabljali za kuho 3n pitje ne preveč higienične Krke. MOST V POLJU IN CESTA V ZALOG Gotovo Je bil pameten sklep občinskega ljudskega odbora, s katerim je celotni sklad razdelil na krajevne odbore. Ti so s tem dobili osnovo za konkretno izvajanje nalog, sredstva sklada pa bodo znatno pomnožena s prispevkom prebivalcev posameznih krajevnih področij. Krajevni odbori najbolj vedo, katera gozdna pota so najbolj potrebna popravila. Leseni most čez Krko pri Polju ne služi več svojemu namenu, kar je velika prometna ovira. Tudi kot turistična posebnost tak, kot je sedaj ni zaželen. Občinski ljudski odbor je na predlog svetov sklenil, da v družbenem planu predvideni sklad za komunalna dela por3bi za obnovo tega mostu. Tudi les bo dal občinski ljudski odbor, za prevoz pa so se obvezali kmetje, ki most največ uporab, ljajo. Skrb za zgraditev mosiu sta prevzela krajevna odbora Dolenjske Toplice in Polje, katerima most največ koristi. Občinski ljudski odbor upa, da bo most že letos zgrajen, vsekakor pa mora biti vse pripravljeno za gradnjo. Občinska pot iz Gornje Straže v Zalog je sta>ra boleča rana občinskega ljudskega odbora in prebivalcev. Ob vsakem dežju je ta pot dobesedno poplavljena, prebivalci teh vasi pa odrezani od sveta. Ce bi imeli vsaj most čez Krko, bi še šlo. Pot pelje za Krko po mehkem terenu in je nižja od polja, zato je skoraj vedno mokra ali pod vodo. Sipanje z gramozom je brez pomena, ker ga mokra tla kar pogoltnejo. Pot je treba temeljito obnoviti, jo dvigniti-in utrditi s plastjo kamna, oziroma upo.rabiti makadamski sistem gradnje s prepusti in kanali. Tega pa občina ne zmore, trenutno tudi okraj ne. Toda potrebno bo ugrizniti v to kislo jabolko. Morda bo vprašanje te poti ali ceste rešeno skupno z gradnjo kombinata za lesno predelavo, ki bo po odobrenem načrtu stal nekje ob tej cesti. Na svoj praznik 13. september se Stražani že pridno pripravljajo. Kmetijska zadruga b<>' spet priredila razstavo, prav tako podjetja NOVOLES, vozovna delavnica in druga, sodelovali pa bodo verjetno tudi zasebni obrtniki. Tudi opekarna Zalog bo sodelovala na razstavi, kuharsko razstavo in razstavo ročnih del pa pripravljajo za-družnice. Glavna proslava bo 13. septembra v Vavti vasi, v okviru praznovanja pa bo tudi veft prireditev. V NOVEM MESTU SPET RASTEJO NOVE HIŠE Živ je spomin na naše žrtve Te dni je potovala po Dolenjski skupina izletnikov, katerih starši, bratje ali sestre so bili ubiti v NOB, ali so umrli po taboriščih. Bilo je kakih dvajset fantov, ki so potovali peš od Ljubljane do Šmarjeških Toplic. V vsakem večjem kraju, kjer so prenočili, so kurili taborni ogenj in skupno z domačini in svojimi vodiiči-stariml partizani, obujali spomine iz partizanskih let. Tudi na Krki so fantje zakurili ogenj. Skupno z nekaterimi domač i ni,tov. Cirilom Jurčičem, predsednikom ZB na Krki, s starima partizanoma Okijem in Pokijem, so priredili lep večer. Poki je povedal nekaj doživljajev iz težkih trenutkov med NOB. Tov. Oki in Marjanca pa sta pripovedovala partizanske Spored prireditev ob l prazniku v Straži Letošnje praznovanje krajevnega praznika v Straži, ki i>o 13. septembra, bodo počastili z vrsto prireditev. V nedeljo 9. septembra bo otroška igra, v torek 11. sept. zvečer ob 20. uri pa pevski koncert. V nedeljo bo šahovski brzo-'turnir med šahisti Novega mesta in Straže. Kot lani, bo-Ido tudi letos pripravili \epo gospodarsko razstavo, na kateri bodo sodelovali: kmetijska zadruga Straža, železničar-ska vozovna delavnica, obrat NOVOLESA, opekarna Zalog, verjetno tudi Avtopark in gozdna uprava, zadružnice $ kuharsko razstavo in z razstavo ročnih del, pa tudi zasebni obrtniki bodo pokazali svoje izdelke. Zvečer pred praznikom bo v zadružnem domu v Straži akademija, Glavna proslava bo 13. septembra dopoldne na vrtu v Vavti vati. Vreme ZA CAS OD 6. DO 16. SEPT. Srcdf septembra močne, toda kratkotrajne padavine z ohladitvijo. V ostalem suho, večinoma jasno in too*o vreme, le ©koli J), septembra je možno |CuuiJše poslabšanje vremena. V, M. doživljaje iz okolice Krike. Med zanimivim pripovedovanjem se je kdaj pa kdaj oglasila harmonika. Ogenj je počasi ugašal in tudi spanec je začel fantom zapirati oči. Zadovoljni smo se razšli, fantje pa so v dišečem senu zaspali. Za poljem je že dolga rdela jutranja zarja, zemlja je postajala že topla od poletnega sonca, ko so si fantje oprtali nahrbtnike in odšli. l P.M. Pogled na Vavto vas In del Straže (v ospredju), zadaj kopa Lubenskega hriba. Te dn: so za-Čeli kopati Pionir-jevi delavci temelje za nove hiše v Novem mestu kar na štirih krajih. Tako si gradi NOVOLES eno in dvonadstropno upravno poslopje pod novomeškim Prosvetnim domom, na prostoru, kjer je prej stala baraka čevljarske delavnice. Tudi Okrajna zadružna zveza bo dobila na še nezazidani stavbni parceli ob cesti komandanta Staneta na temeljih bivšega Kokličevega hotela upravno in stanovanjsko poslopje z garažo. Vsak dan se bol'j tudli razpredajo temelji štiriindvajset stanovanjskega bloka mestne občine nad Kandijo na tako imenovanih »Znančeviih« njivah, medtem ko si postavlja Okr. gozdna uprava dvonadstr. upranno zgradbo ob Ragovsk i cesti. Vsa temeljna dela letošnjih gradenj stanovanjskih in upravnih hiš lepo napredujejo; motijo le načrti (na primer za upravno zgradbo Novolesa), ki jih je Projektivni biro pomanjkljivo izdelal, kasneje popravljal, a jih tudi sedaj še ni izgotovil. Tekstilna tovarna NOVO-TEKS gradi za svoje delavce tn uslužbence stanovanjske hiše na Marofu po vrstnem sistemu. Deset dvostanovanjskih hiŠ že stoji; pet od teh je že rudi zasedenih, pet pa jih je pod streho. Tehmič- »Dober dan, tovariš komandir!« Voznik kdaj pa kdaj poboža z dolgim bičem kobilo po širokem hrbtišču. Kar naprej se hahlja. Sonce močno pripeka. »Lepa kobilica«, pravim. Mož me je pobral nekje sredi poti v Šentjernej in najbrž Šentjernej-ca na vozu najlepše razvesele be?pde: — T,er>i k^vii-v*. oče. A saj tudi je lepa kobilica. »Hi, hm!« 3e namuzne vozn'k in nategne vajeti. »Doma imam dirkalnega žrebca. Iskra, vam pravim. Lahko kdo ponuja dušico zanj, hi .hi!« Mimo naju be. že požeta strnišča, zoreče koru. ze. jablane, modrikaste siive. »Kaj bi vam človek dajal dušico, oče« rečem in nenadoma sem ves nagajiv: »Ko so dolge noči, bo najbrž dosti deset prstov za vašega žrebca. Potlej pa bistahor hi, na Hrvaško!« Kmet me skrivoma pogleduje ln v ostrih očeh mu kar naprej trepečejo žive iskrice: »Kajne, vi niste tukaj doma?« »Ne nisem!« »Pri vas doma ne pridejo ukradene reči nič kaj rade nazaj, kaj?« »Pridejo. «H pa ne.« »Hi, hi. Saj sem vedel. Pa tudi Gomizlja ne poznate, kaj?« »Ne!« »Hi, hil,« s« vesel! voznik hah. Ua in tolče z dlanmi po kolenih. Z desno nogo podrsuje po podu, tako da zbeza na zaprav-Ijivčkove podnice izpod sedeža najprej snope sena. nato še furmansko lćščerbo. »HoU rečem. »Kaj p« lovite z lučjo po soncu?« Predstavljamo vam Ivana Gomizlja, komandirja postaje Ljudske milice v Šentjerneju, enega izmed tistih neutrudnih, skromnih in požrtvovalnih tovarišev, ki so posvetili svoje življenje naši varnosti, redu, miru in čuvanju ljudskega premoženja se kislo nasmehne kako govori! Poslušajte, kako je čeh šentjernejska Postaja Ljudske milice, lega med Krko in Gorjanci vsako noč k počitku. Nihče ne bedi. Le kmet. ki mu krava obeta telička, dekle za gostimi nageljiin fantov šepet... In Postaja Ljudske milice. Toda... Drugega novembra pred tremi leti je Rodlčev Nace -iz Dobrave ves zadihan pritekel na Ljudsko milico: »Tovariši, ukradli so oii 6 letno kobilo in zapravljivček!« »Konjski tatovi!!!« je zašumelo v šentjernej-ski okolici. 24. decembra je potrkal pri komandirju Gomizlju Ivan Tomažin iz Hrvaškega broda: »Pomagajte! Voz, dva kc-nja!« Ljudje se v strahu spogledujejo. Sij so konji, ne bo jih več. Tomažin že kupuje nov par. Toda nekega dne kmetje zastonj iščejo na Postaji Ljudske milice komandirja Gamšzlja. Kakor bi se v zemljo vgreznil. Prav takrat pa na samoborskih, kablovskih in zagrebških sejmih kupuje visok, v kožuh zavit mešetar samo zapravljivčke, samo konje. Čuden ptič. Nima denarja za kosila, pa mešetari za petdeset tisoč, sto tisoč in še več.., »Sto en dan «em raziskoval ta slučaj«, pripoveduje Gomi. zelj. »V prvih dneh »etn vedel »HI, hI!« veseli voznik. »Lampo moram nesti v Šentjernej. Grem, veste, kasno z vozom po cesta, glej pride naš komandir: — Nič, oče, noč je, luč boste obesili na voz ali pa kazen. Kaj čem, grem in potrkam ob cesti, naj dajo luč. Danes pa luč nazaj, hi, hi.« »Kdo neki pa je ta vaš komandir?« Kmetic začudeno razpre oči in se zahihita: »Saj res, vi, vi ga ne poznate. Komandir le naš Gomizelj, kdo drug neki!« Obisk pri komandirju postaje Gori do oken L.iudike milice še vedno udarja živahen sejemski vrvež. Spodaj na cesti peke-čejo konji. Voli zateglo mu.ta-Jo. Lončarji zlagajo neprodano lončevino na velike kupe In nato na vozove, a Varaždinci ponujajo delovne čevlje kar mimoidočim na cesti. Ko kupčije ne uspevajo, hodij,0 s polnimi naročji obuval v obcestne gostilne. Gomizelj Ivan, komandir postaje Ljudske milice. Ima nenavadno ostre in odločne potez« na obrazu. Roke podaja s prav tako mi'-no gotovostjo, s kakršno odgovarja kmetom, ko mu potolažil kmeta Krhina. ki so mu neznan] ljudje kradli drva: »Ka>r v miru pojdi domov, Kr-hin! Patrulja je že šla v gozd, kjer so ti kradli drva. Mislim, da bomo to reč kar brž rešili. Nekaj že vem.« In se nasmehne: »Ne, danes ni drugače nič novega. Lahko bi le rekel: dva mešetar j a.« Pa se spet čudi: »Le kaj je treba vse to zapisovati. V Ljudski milici sem, odkar sem zapustil vojsko. Od 26, novembra 1!>46. No. v novembru bo desetletnica. Ce vas zanimajo kraji: Ajdovščina, Ljubljana, Jesenice. Planica. Čatež. Šentlov. renc. Aretacije na meji vas zanimajo? Sam sem aretiral 94 ljudi. Ce sem bil kdaj pohvaljen? No, da, doslej sem prejel skoraj 30 pohval. Od kdaj sem v Šentjerneju? Od 27. novembra 1952. Kaj sem doživel? Hm. dobro, pa začnimo.« PrISII so peS, od]ahali na konjih, potlej pa imeli verige na rokah Vsakih dvanajst ur zagrne šentjernejska polja noč. Ob cestah rastejo poleti iz teme visoki stogi sena in sušečih se snopov, V hlevih hrzajo konji, prihajajo prijavljat tatvine. Pa (M vasi, za kate*« skrbi v no- le. da so konji najbrž nekje med Beogradom in Šentjernejem; onkraj ne. Hrvaške vasi poznam zdaj ko svoj žep.« »Kaj pa konjski tatje?« »Obsojeni. Nekj Horvat Franjo in Horvat Milan iz Savske Patovine, tam onkraj Zagreba.« Ne, Semtjernejčani skoraj ne morejo verjeti. Po treh mesecih? Ob cesti se tisto mrzlo jutro zbirajo ljudje in navdušeno mahajo okrašenim okrade-nim konjem in voznikom na za-pravljivčkih. Novic.a o lovu na konjske tatove preleti deželo ko blisk. Pa pride čez nekaj dni star kmet tam daleč iz Siska: »E druže komandire, pre dve godine neko mj uze0 konje, molim vas liiepo...« Kaplanovo kolo samo poldrugo uro ni bilo kapianovo Sončno nedeljsko dopoldne. Ljudje vr6 v strnjenih gručah iz gradiške cerkve in se razburjeno razgovarjajo. Vmes šviga sem in tja mežnar Skedelj in prepričljivo ugotavlja, da bo ob tem velikem zločrinu ljudska -oblast najbrž zaprla oči. Marsikatera ženska pobožno sklene roke in žalostno kima. Kaj se je vendar zgodilo? Me T mašo so šentjernejskemu kaplanu Bončarju ukradli izpred cerkve kolo. »Nikoli več ga ne bodo gospod videli,« meni mežnar. Komandvr Gomizelj takoj po prijavi tatvine tr>lffrvnirq na v?** (Nadaljevanje na 3. strani) na s^kdjja bo nadzidala svojo-stanovanjsko hišo na Ragovskl cesti za eno nadstropje in tako pridobila eno stanovanje. Zdravstvena postaja v Straži Kaže, da bo v Straži prt Novem mestu v kratkem odprta zdravstvena postaja. Prostori so že urejeni, prav tako imajo obljubljeno potrebno opremo. Znaten del opreme je obljubil Zelezničarski zdravstvena dom v Ljubljani. Občinski ljudski odbor je prejel na razpis ponudbo zdravnika, ki bo stalno nameščen v Straži. Nogometaši »ELANA« v nedeljo prvič na novem igrišču V nedeljo popoldne se obeta Novpmeščanom in okoličanom, ljubiteljem nogometa priložnost, da bodo pozdravili nogometaše domačega »ELANA« prvič na novem igrišču novega stadiona na Lok: (za Kremenovo pralnico peska). Nogometno igrišče bo s prvo tekmo domačinov, ki S2 bodo pomerili z dobrim moštvom kočevskega »Partizana«, izmočeno v uporabo. Upamo, da bomo v kratkem doživeli ugoden razmah nogometa, pri čemer želimo »Elanu« kar največ uspehov! Novomeščan*, cb:-ščite prvo nogometno tekmo na novem igrišču ob Krki! 50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini V Ribnici na Dolenjskem so te dni vneto pripravljajo na pomembno slavje, ki bo zajelo celotno Ribniško dolino. Pod pokroviteljstvom tov. Zorana Pio-liča, predsednika Sveta za telesno vzgojo FLRJ, bo ribniški Partizan proslav1! v nedeljo, 16. septembra 50-letn'-co telesne vzgoje v Ribniški dolini. V čast visokega jubileja, ki zajema obdobje 19^6 do 1956, bo v Ribnici III. okrajn. zle t Okrajne zvezo Partizan Kočevje, na katerem bodo sodelovale tudi okrajne zveze partizanskih društev in Ljubljane in Novega mesta. Računajo, da bo v Ribnici nastopilo na zletu kakih 1500 članov Partizana iz domačega okraja in pribl. 1400 telovadcev iz okrajev Ljubljana in Novo mesto. V nedeljo k planinski koči na Debenc! Med znanimi partizanskimi kraji na Dolenjskem je tudi Debenc nad Miirno. Tu bodo v nedeljo, 9. 9. proslavili šesto obletnico obstoja planinske koče, hkrati pa počastili spomin na padle tovariše in borc6 iz tega oki^Uša ter se spominjali dogodkov, ki so se med vojno zvrstili pri partizainsnti koči na De-bencu — Blatnem klancu pri Mirni. Obiščite prijazno turistično točko, ki vabi izletnika v senco košatih bukev\! Mladina lat Mirne in Mokronoga ter iz okoliških vasi pripravlja v nedeljo izlete na Debenc, kamor bodo prišli tudi mladinci s predvoja-škega centra v Zapužah. B. Ifc Stran 2 »DOLENJSKI LIST« Stev. 36.'(389) S čiščenjem žit zatiramo sneti Količina pridelka vsakega posevka je odvisna od k val i tete te semena. Najpogostejše žitne bolezni so sneti in sicer: pšenična trda ali smrdljiva snet, pšenična prašna snet, ječmenova trda ali pokrita snet, ječmenova gola snet, ovsena prašna in ovsena gola snet, ržena bilna snet itd. Te bolezni se redno pojavljajo in cmanjšujejo pridelek. Često od 20 do 30 odstotkov. Za praktičnega kmetovalca je važno, da ve, ali je seme Edravo — če ne kako odstraniti snet. Zato bom v glavnem obravnaval ti dve vprašanji. Prašno ali golo snet pozna vsak kmetovalec in jo lahko opazi, ko so v začetku cvetenja klasi izrazito črne barve (tudi do 20 odstotkov). Taka črna masa predstavlja trajne trose gljivičnih bolezni, ki jih veter razinaša na zdrave rastline in tako nastaja v času cvetenja okužba. Pri prasni sneti pšenice in ječmena tros vskali in kalček raste v dozorevajo-čern zrnu do klice. Na zrnu se lahko klico vidi samo z drobnogledom. Pri prašni sneti ov-6a zanese veter snet med pleve in semenski zarodek. Bolezen v vsakm slučaju miruje do setve. Po setvi in v času kaljenja nastane okužba same klice, same rastline. Trde ali pokrite sneti se na posevku težje opazijo. Izurjeno oko opazi to bolezen še na zelenem posevku. Pri pšenici so klasi modrikasti, pri ječmenu in ovsu temnosive barve. Klas zato si moramo biti na jasnem, da čiščenje semena s trilerji in čistilniki ne smemo zanemarjati. Tudi dezinfekcija semen, je bolj redek in večkrat manj- 'da bi zatrli sneti, je nujna. ši od zdravih klasov ter štrli v višino. Če pogledamo zrno takih klasov, vidimo, da je bolj temno in napolnjeno s črno, vlažno snovjo, ki trosi gljivice. Tako zrno pri mlačvi razpada in pri tem velikanska množina trcsov prehaja na zdrava zrna In v tla, kjer vzdrži kaljivost dalj časa. V dobi setve se ti trajni trosi še enkrat s kaljenjem preobrazijo in okužijo vkaljeno rastlino, v kateri se z rastjo razvijajo glivice, ki ob koncu rasti ob oblikovanju klasov, preidejo v klas. Pri tem igra seveda važno vlogo tudi sama temperatura tal v času kalitve pšenice in ječmena razvoj1 bolezni, ker kolikor je temperatura nižja od najugodnejše temperature za kaljenje pšenice, toliko se približuje najugodnejšemu razvoju bolezni in je v tem primeru močneje napadena. Praktično: kolikor ie rast pšenice in ječmena počasnejša, toliko bolj je napadena od sneti. Pri mletju snetljivih žit dobivamo moko slabe barve in neprijetnega duha. V prvi vrsti moram poudariti važnost čiščenja semenja. Zdravo in dobro seme ima značilno obliko in velikost, Higiena pari živini živinoreja pri nas nekako po-fcasi napreduje. Rodovniška živina je res že lepih oblik, ima zadovoljivo molznost in je dokaj pravilno hranjena. Vendar higiena v hlevih in pri živini pa pri nas še malo ni na taki stopnji, kot bi morala biti. Kmetijski strokovnjaki si prizadevajo s predavanji in tečaji dopovedati našim živinorejcem, da mora biti ifcudi živina čista, a njihove besede ne zaležejo dosti. Celo na živinskih sejmih je Več kot polovica živali blatnih, slabo očohanih, kar naredi na vsakega slab vtis in vpliva tudi na ceno živali. Konjerejci že bolje skrbijo za svoje živali, oni pripeljejo na sejme čiste konje, lepo očohane, t urejenimi dn namazanimi kopiti. S ponosom razkazujejo kupcem sVbjo živino. Tudi rejci govedi bi morali tako oskrbovati svojo živino in Spet požar v Krasincu Na Krasincu v Beli krajini in okoliških vaseh so imeli to leto fte se sit požarov. Tokrat je pogorelo 25. avgusta ponoči gospodarsko poslopje Baire Jakljevič. Škode j© bilo 700.000 din, zavarovana pa je bila le za 20.000 dinarjev. Skoraj očit0 je, da gre pri požarih na Kraslncu in okolici za namerne požige neznanega zločinca. Potrebno je, da vsi prebivalci pomagajo odkriti nevarnega poiigalca. Kot doslej vsi, je tudi požar pri Jakljevi-čevl nastal ponoči okoli 23.30, ko »o preihlvalci spali. V Dobličanki |e utonil 27. avgusta je utonil v potoku Dobličanka pri Jerneji vasi 63-letnl Franc Držafl iz Jernoje vasi. Držaj je šel ta dan 9 fio-bertovko nad piimovke, ki so se taredile v tej vodi. Verjetno je slečen skočil v vodo po ustreljeno plžmovko. Ker pa je voda na tem kraju globoka jpkoil 3 metr« in se je pri tem ee zapletel v rastlinje, je «ton!il. Jo vsaj takrat očistiti, kadar Jo pripeljejo na semenj. Tudi živalska koža zahteva svojo nego. Poleti se živina na paši sama drgne ob drevesa in grmovje, da se ji koža odpre, da potne in maščobne žleze izloč-jo nepotrebne snovi. Koliko V-vali, ki so zaprte v slabih, neprezračenih hlevih, ob slabi krmi, dobe pozimi dobro znani »ovčič*. Krave, ki oboli j o z& to boleznijo, se nočejo oteliti, no dajejo več mleka in vedno bolj hirajo. »Ovčič« preženemo z masažo, čohalom in krtačo; poleg tega pa je treba tako živino temeljito umivati in jo dobro hraniti. Nekatera goveda so tako zanemarjena, da imajo po stegnih in trebuhu polno posušenih kravjekov in blata. Tako blato se ne da omehčati zadnji dan pred prigonom na semenj ali zdravniški pregled. Ce ga pa na silo strgamo, odrgnemo živini kožo do golega, kar jI povzroča hude bolečine. Tudi za parklje je treba skrbeti. ' Ce bi vsak živinorejec skrbel za higieno živine, bd s tem veliko prispeval k lepoti dn napredku našega gospodarstva, naši sejmi pa bi bili videti čisto drugačni, Franjo Malasek i Poznamo suho razkuževanje, ki se uporablja za zatiranje trde ali pokrite sneti. Pri tem so se pokazali kot najuspešnejši živosrebrovi preparati. Ti so nas v glavnem rešili trde in pokrite sneti na pšenici in ječmenu, pa tudi pokrite in prašne sneti na ovsu. Preizkušena je cela serija takih preparatov z različnimi nazivi: ceresan, ceretan, abavit itd. Danes se uporablja kot najbolj poznano sredstvo Agrosan. Zato na posevkih, ki so škropi jeni s tem preparatom skoro ni najti trde sneti. Tehnika samega opraševaenja je zelo enostavna. Najvažnejša je količina prašiva za posamezne vrste: n. pr. Za 100 kg pšenice, ječmena ali rži se potrebuje 200 st. asrosana, za oves pa na 100 kg 300 gr agrosana. Preparat se dobro pomeša s semenom, bodisi v posebnih bob-nih-zaiprašiilcih ali na lesenem podu z lopato. Ti živosrebrovi Dreparati so nas rešili raznih bolezni žit kot so: fuzarioze, prosa vos t, suho trohnen je. ki v večii ali manjši meri škodujejo žitnim posevkom. Opozorili pa je treba, da so živosrebrovi preparati strupeni za človeka in žival! Toplo razkuževanje kadar se semenski material ogreva v topli vodi. To prihaja v po-štev t>ri zatiranju prasne ali odkrite sneti pšenice in Ječmena. Najprej namakamo seme V vedi ki !ma 20 do 30 stonrnj Celzija 4 ure. r»to Da še v vroči vodi SO do r2 stopinl in to 10 minut. Pri nas rešujemo to tako, da ta seme uporabljamo žita samo manj napadenih posevkov. Za kmetovalce pa je najpametneje, da medsebojno zamenjujejo semena. Za večje količine semen se pojavi pri razkuževanju vprašanje, kako vodo pravilno v toploti regulirati in sušiti material. Pol suho razkužujemo pri zatiranju odkrite in pokrite sneti pri ovsu. Poleg živosre-brovih preparatov, ki se jih tu uporablja v močnejši koncentraciji, n. pr. agrosana 400 gr na 100 litrov vode. Lahko se uspešno uporablja tudi raztopina forma!ina, to je 1 do 4 litra formalina na 100 litrov vode. — Seme se namoči, pokrije s prtom in pusti tako 2 uri. Forma! in se pari in ta para formaldehida uničuje klice bolezni, ki se nahajajo med ple-vicami in semenom. Poleg tega pričakujemo sedaj še novi preparat semesan za opraževanje žit. ing. Stanoje Grkov ič Tokrat pohvalno »Za zaključek nekaj prometnega. Skozi kraje, koder sem potoval, vzdržuje promet podjetje »Gorjanci* iz Novega mesta. Njegov vozovni park po videzu ni novejši; vsaj avtobusi, v katerih sem potoval sam, so bili stari, obrabljeni in pri enem je krov prav nediskretno propuščal deževnico. V čast temu podjetju pa moram priznati presenetljivo točnost v prometu, dalje vešče, prisebno upravljanje voznikov z vozilom, kar pri ozkem cestišču, na ne preveč dobro vzdrževani cesti in pri nediscipliniranih voznikih s konjsko ali drugo vrprego nikakor ni preprosta naloga. In da ne pozabim sprevodni kov: vsi so uslužni in obzirni do potnikov in jim v neprisljeni pozornosti izkazujejo po potrebi tudi pomoč, dajejo dobrodošle informacije in nasvete i. dr. Vse kaže, da je vodstvo podjetja v dobrih rokah, kader pa zrel z resnim pojmovanjem dolžnosti in odgovornosti v javni prometni službi.« (Jožko Sottler ▼ »Turističnem vestniku« štev. 9) Na prireditvi gasilskega društva Dvor pri Žužemberku so i vajo a sekiricami nastopili tudi gasilci — pionirji Polletni občni zbor v RZ Suhor Kmetijska zadruga Suhor Je imela 19. avgusta polletni občni zbor. Udeležila sta se ga tudi zastoppik OLO tov. Belopav-lovič in zastopnik OZZ ing. Linzner. Upravnik- zadruge je poročal o trgovskem poslovanju, predsednik živinorejskega odseka pa o delu živinorejskega odseka pri KZ. Po poročilih smo razpravljali o dosedanjem in bodočem delu kmetij skih odsekov. Poročila so pokazala, da je najbolj delaven živinorejski odsek, ki ga vodd Anton Saje. Delo tega odseka se odraža v molzni kontroli in pradavanjih o higieni molže. Razpravljali smo tudi o zavarovanju živine v obliki samopomoči. Člani so se strinjali s predlogom, da bodo izvolili posebni odbor pri živinorejskem odseku, ki bo sestavil pravilnik o zavarovanju in pridobil članstvo. ^ 4 + + Tekstilna tovarna NOVOTEKSv Novem mestu sprejme ▼ službo NABAVNEGA REFERENTA Pogoji:- absolvent srednje ekonomske ali tekstilne šole s prakso v komercialnem poslovanju in i znanjem vsaj enega tujega jezika. Plača po tarifnem pravilniku. Podpredsednik OLO tov. Be-lopavlovič je nakazal vrsto problemov na področju kmetijstva, katere naj bi reševali člani kmetijskih zadrug v okviru pospeševalnih odsekov. Predvsem bi bilo potrebno obnoviti sadjarstvo. Belokranjske slive so bile nekoč znane in cenjene, dajale so tudi kmetom lepe dohodke, danes pa cenijo zlasti primele (suhe olupljene eiive brez koščic), ki bi bile tuc lahko lep vir dohodkov belokranjskih kmetov. Lepa zamisel, ki kaže velik korak v napredku kmetijstva, je načrtna obnova vinograda na Malem vrhu nad Bušinjo vasjo. Investitor obnove je KZ Suhor, ki bo v bodoče pripravljena dajati svojim članom investicijske kredite za obnovo nasadov in gradnjo kmetijskih objektov: silosov in gnojničnih jam. Kmetje dobro vedo, da je gnoj-nična jama osnova naprednega kmetovanja, toda mnogi se boje, da ne bi mogli .odplačevati obrokov od najetih kreditov. Ta bojazen pa je posledica zastarelega načina gospodarjenja. Marsikdo bi rekel drugače, če bi vzel v roke svinčnik in preru-čunal, kdaj in pod katerimi pogoji lahko najame kredit in lahko smotrno izkoriščena in so tudi porok za rentabilnost. Zadružna zveza je pripravljena nuditi pomoč članom K Z pri načrtni obnovi in asanaciji nasadov. Ekipa kmetijskih strokovnjakov M proučila pogoje In izdelala načrte ter dajala potrebne nasvete pri obnovi nasadov. Občni zbor je bil zelo zan!-miv; želeli pa bi, da bi bili zMri zadružnikov pogostejši. —ko— Strela |e skakala po celi vasi Prebivalci vasi Gornji in Dolnji Kot pri Dvoru in Pod-gozda »o bili 24. avgusta upravičeno prestrašeni. Strela j« udarila ta dan kar v 7 hiš v obeh Kotih in še v nekaj hiš v Podgozdu. K sreči ni. nikjer zanetila požara in tudi človeških žrtev ni bilo, pač pa je vrgla po tleh dve ženski in povzročila Škodo na električnih napravah. Vaščani sumijo, da j© vzrok divjanja strele iz ene hiše v drugo pomanjkljiva električna napeljava, kar bo verjetno tudi držalo. Strela je ta dan razklala dva električna drogova. Prav bi bilo, da bi strokovnjaki povedali svoje mnenje, če slaba električna napeljava res lahko po- filemirni ^iper Nepopolni podatki is britanskih virov kažejo takšnode> sliko šestnajstmesečnega boja na otoku Cipru: Makariosa so prujpnali na 8eycbellske otoke, bilo je 145 ubitih in 417 ranjenih, borci gibanja za priključitev Cipra k Grčiji so vrgli 871 bomb. JK temu je treba prišteti ie tiste, ki jih je britanski guverner, feldmaršal Harding dal obesiti, vse tiste, ki leže po zaporih .. • Nekoč je bil to otok, ki so ga opevali pesniki zavoljo njegovih lepot, zdaj pa je na njem vsakdanja stvar delovanj« vojaških sodišč, obsedno stanje, policijska ura, pretepanj« dečkov, ki demonstrirajo za priključitev otoka h Grčiji. Vse to> spominja, močno spominja na vojno in spričo vsega tega je življenje neznosno tako za Ciprčane, kakor tudi za Angleže. Vendar je razvoj dogodkov potrdil pravilnost zahteve ciprskih Grkov po samoodločbi, po odpravi kolonialnega jarma na njihovem otoku* Oglejmo si na kratko najnovejši razvoj dogodkov na tena nemirnem otoku. Sredi avgusta so se na Cipru pojavili letaki s podpisont voditelja EOKA Digenisa. Poglavitno v letaku je bila ponudba, naj bi sklenili premirje ter nadaljevali pogajanja med Ma-kariosom in Hardingom. Harding je z možgani proslulega vojskovodje, ki rad uživa nad kapitulacijami nasprotnika, a doživlja poraze, popolnoma napačno presodil položaj. Očitno si je mislil, češ, zdaj pa je končno napočil moj čas, zdaj lahko postavljam pogoje... In zato je zahteval popolno kapitulacijo. Borci EOKA naj polože orožje* Milostno jim je omogočil dve poti: ali se odselijo v Grčijo ali pa se predajo britanskim oblastem, ki jih bodo sodile, ie so bili zapleteni v »teroristična dejanja«... Vse njegove izjave in vsi njegovi ukrepi so izžarevali misel: gorje premaganim! Na odgovor Digenisa, voditelja EOKA, ni bilo treba dolgo čakati. V novem letaku je bilo rečeno, da bo EOKA ponovno začela oboroženi boj, če se do 27. avgusta ne bodo začela pogađanja b arhiepiskopom Makariosom. Na Hardingov domišljavi poziv na predajo orožja pa je Dlgenis ponosno odgovoril: Pridite in vzemite orožje! Harding je seveda vse te pogoje postavil v soglasju, ali bolje, po navodilih britanske vlade. Zato je tudi londonska vlada objavila Digenisov »dnevnik«, ki so ga baje zaplenile britanske čete. V njem je Makarios prikazan kot glavni povzročitelj vsega tistega, česar ga dolže Britanci* Drugače rečeno, vlada je Po vsej sili skušala dokazati, da je Makarios vodja »teroristov« in da zato ni prav nič poklican, da bi bil predstavnik ciprskega ljudstva na pogajanjih. Človek se ne more znebiti vtisa, da je bilo to dvoje V medsebojni zvezi. Igra je razumljiva: prikazati Digenisov« borce kot navadne razbojnike, Makariosa pa kot njihovega tajnega kolovodjo. Prozorno, kajne? Vse to kaže, da Digenisova ponudba glede premirja in po*« [rajanj Londonu ni prav nič pogodu. S prenehanjem sovražnosti b{ odpadlo še poslednje opravičilo za uveljavljanje Har-dingove politike »čvrste roke« in za Makariosovo pregnanstvo. Vrh tega — kaj pa more ponuditi Harding na pogajanjih s Ciprčani, ki vendar zahtevajo samoodločbo, te jim pa Britanija ne bo dala, dokler ne bo k temu prisiljena. V zadnjih dneh pa so se 20.000 britanskim vojakom na Cipru pridružile v zvezi z razvojem sueške krize 5e francoske enoto — za zdaj okrog 5000 mož. Guverner Harding je tudi podpisal odlok, ki dovoljuje prihod na Ciper četam Britanske skupnosti narodov, ZDA in Francije. Vse to pa spet kaže na nov moment v razvoju ciprskega vprašanja: Ciper je blizu Egiptu, zato ga hoče Velika Britanija po vsej sili ohranili kot oporišče za pritisk na Egipt. Koionialistična politika so tako kaže na dveh straneh. * M Generalni sekretar Zveze gg Odbor petih, ki ima nalogd komunistov Jugoslavije Josip sporočiti egiptovskemu pred-Broz-Tlto je na Brionih spre- sedniku Naserju predloge veči-jel delegacijo Združene delav-' ne na londonski konferenci o ske partije Poljske pod vod- Suezu, se je sestal s predsedni-stvom sekretarja CK in člana kom Naserjem. Poročajo, da so« Politbiroja Franciszka Mazura. se začeli kairski razgovori * Poljska partijska delegacija je dokaj ugodnem vzdušju, imela razgovore s predstavniki jgj Vrhovni poveljnik egiptov-CK ZKJ o vlogi Partije v iz- ske vojske general Amer je izgradnji socializma v Jugoslavi- javil, da je egiptovska vojska ji, o strukturi Zveze komuni- pripravljena za vsak primer itt stov in o notranjem partijskem da je odlično opremljena t življenju ZKJ. Delegacija se je orožjem ;n strelivom- H V Italiji potekajo priprave na združitev Nennijeve sociali-» samoupravljanja in samouprav- stične stranke in Saragatova zanimala darskega za vprašanja gospo-sistema, delavskega kdaj lahko upa na dobiček. Nujna je preusmeritev 'kmetij- vzroči tako divjanje strele, ske proizvodnje. Gojiti bo treba one kulture, ki nam bodo dajale največ dohodka. Napačno je mnenje nekaterih kmetovalcev, da morajo doma pridelati prav vse, kar potrebujejo za svoje gospodarstvo, tako mišljenje se dostikrat izkaže za nerentabilno. Ing. Linzner je nakazal preobrazbo kmetijstva, zlasti pri obnovi sadjarstva in vinogradništva. Le zadružna sredstva so ljanja delovnega ljudstva po občinah in okrajih. Oj V Prago Je prispela delegacija Zvezne ljudske skupščine pod vodstvom predsednika Ljudske skupščine Slovenije Mihe Marinka. Predsednik Marinko je v svojem govoru poudaril tradicionalno prijateljstvo socialnodemokratske stranke. O tem sta se načelno dogovorila Nenni in Saragat na nedavnem, sestanku V mestu Pralognanu* Združitev obeh strank bo postopna. §jg Huda železniška nesreča sel je pripetila v Indiji, nedaleč od mesta Hajderabada. Pod vla-> delovnih ljudi CSR in Jugosla- kom se je udri mest. Doslej srj vije in utrditev stikov med obe- reševalci našli 112 trupel, ostal« ma socialističnama deželama. žrtve pa še iščejo. Ali bo meso res cenefe ? Odstranitev ruševin na Ajdovcu Pred kratkim Je Okrajna čile. Vse tri stavbe so med testna uprava Novo mesto pod borbo zgorele, pa tudi šola. vodstvom sefa uprave tovariša Takoj po vojni je predsedstvo Zuika podrla ruševine nekdanje vlade LRS dodelilo za obnovo cerkve na Ajdovcu Ruševine pred razstreljevanjem. Spodaj v pasu se vidijo vložene mine. Cerkev sv. Trojice na Ajdovcu je bila požgana med vojno tkiupno s prosvetnim domom in župnisčem. V vseh treh poslopjih so se utrdili pripadniki izdajalske bele garde, povečini domač ni, in z okupatorjevim orožjem napadali partizanske enote in pobijali naše ljudi. V noči od 11. na 12. december 1942 je Gubčeva brigada skupno z enotami Tomšičeve brigade napadla postojanko na Ajdovcu, ki je štela okoli 70 belo-gard str»v. V osmih urah so partizanske enote strle odpor belogardistov in postojanko unl- cerkve kredit, vendar do obnove ni prišlo. Domačini bi raje kot cerkev obnovili prosvetni dom, posvečen domačinu — škofu Gnidovcu, kj bi bil po njihovi zamsli tudi nekak spomenik belogardizmu in padlim belogardistom. Za taka gradnje se seveda kredit za obnovo cerkve ni smel porabiti. Navo-zili so že apno, ki še dane® stoji, in pripravili les, katerega pa je menda gradbeni odbor ali kdo drug razprodal. Tako po krivdi tistih, k bi morali izvesti obnovo cerkve, ta ni bila obnovljena. Na kraju, kjer Je prej stal prosvetni dom, je bila po vojni zgrajena nova šola, zidovi stare iole pa odstranjeni. Tud: zidovi župnišča se podirajo sami. Razpadajoče zldovje cerkve, ki Je tik ceste in sole, je že resno ogrožalo varnost ljudi, zlasti visok stolp, ki je bil že močno razpokan. Sami domačini so predlagal', da Je treba z ruševinami nekaj ukreniti, ker Je nevarnost, da pride do nesreče. Zaradi resne nevarnosti In na podlag odloka OLO o obveznem odstranjevanju ruševin je Okrajna cestna unravn cerkev porušila z razstreli tvljo. v zidove stolpa In ostale so položili 64 min z električnimi vžigalniki. Zaradi pokvarjenh vžigalnikov poizkus miniranja z enim vžigom nI uspel Morali 10 minirati posamezne dele. Škode na sosednih stavbah ni bilo skoraj nobene, le nekaj opek je bilo razbitih, dokaz, da jc bilo razstreljevanje izvedeno strokovno po dobro pripravljenem načrtu. Pri razstreljevanju so pomagali cestarji iz semi-škega m metliškega sektorja, ki so s tem tudi zaključili šestmesečni minerski tečaj, katerega jim je organizirala Okrajna cestna uprava. Taki tečaji so za cestarje potrebni In obvezni. Podobno kot na Ajdovcu bo treba čimprej odstraniti tudi ruševine cerkve in župnišča na Zafari pri 2užemberku. Tudi ti štrleči zidovi, ki so prav tako nevarni, niso noben okras nove domovine in Je potrebno, da čimprej zginejo. Vsekakor prej, ko bo prišlo do kake nesreče. To prvi eksploziji 17. avgusta so itneH t prostorih novomeške trgovske zbornice sestanek vsi predstavniki dolenjskih mesarskih podjetij in mesarij. Sestanku sla prisostvovala tudi Tone Gabrič, zastopnik podjetja »Mesnine« iz Celja ter zastopnika izvoznega podjetja »Gruda« in »Mesnina« iz Ljubljane. V pogovorih se je na sestanku rz/krila prava nebogljenost vseh ttstjh faktorjev, ki poleg ponudbe In povpraševanja uravnavajo živini ceno na sejmih. Doslej so nakupovalci živine, prodajalci in kupci po vrsti kršili navodila o najvišjih dogovorjenih odkupnih cenah in govejo živino visoko preplačevali. V celjskem okraju «o vse kršilce navodil ostro kaznovali (nakupovalce z 10 tisoč denarjev kazni, odkupna podjetja s 100, 200 tisoč in še višjo kaznijo), pri nas v novomeškem okraju pa skoraj nikogar. Zato ni čudno, da so živinorejci iz ostalih živitnorejskih predelov zaradi ugodnih cen pri nas večkrat zalili naše sejme z živino. Trenutno ima naijvi&jo ceno živina na metliških sei-mih. Preje so živinorejci iiz Hrvaške prodajali živino v Karlovcu, toda odkar je tržna inšpekcija v sosednii repnih! ik i ostro nastopila prori prekupčevalcem živine in navijačem cen, Sf> se seimarji preselili čez republiško mejo na metliška tla. Takrat bi brtlo prav, da bi čakal živinorejce, ki venomer iščpio bolij!š»h tržišč »n prepeljuje-jo živino tudi po SO kilomerrov iz sejma na sejem, v Metliki hladen sprejem ali vsaj tržna Inšpekcija. Toda zaradi lokalnih koristi (plačila seimskih taks) metliški občimi obisk tr/nc Inšpekcije nikakor nj bil prijeten, posebno, ko «i 'C žc ob ničnem prvem nastopu živinski sejem ore-«elil na hrvaško stran, na Jurjov- «ki Brod. Odtlej pa iz neznanih razlogov tudi tržna inšpekcija iz Novega mesta ni prihajala na metliško sejmišče, tako da se je cena goveji živini na metliškem sejmu dvignila občutno nad povprečje cen na drugih sejmiščih in da je postal metliški sejem pravi raj za prekupčevalce. Metliški sejem oa je vpliva! tudi na ceno goveje živine po vsej Dolenjski. Tudi kmetijske zadruge so kršile odkupne dogovore. Nakupovala so kupovali živino kar »od oka«, ne da bi preje klasificirali v razrede in jo temu primerno plačevali. bodo imenovali občinski ljudsk| odbori, ocenjevale pa bodo ži*» vino in jo razdeljevale v razrede na zadružnih dogonih, kamo« naj bi kmetje pripeljali živino za prodajo morda vsakih 14 dni* in na sejmih. Le s temd ukrepi bo mogoča urediti živinski trg na Dolenjk tkam. Sklepe sestanka bodo mo* rali upoštevati vsi živinorejci, kupci in prodajalci živine, pred* vsem pa tržna inšpckciija. Zastopniki mesarskih podjetij ht mesarji so res sprejeli sklep, da ne bodo več kršili dogovornih cett (Uradni list FLRJ 6-56), ker jim Zastopniki mesarskih podjetij to konsfi, saj bodo ceneje kupo* in mesarij iz novomeškega okraja vali živino, radovedni pa smo* so sprejeli da ne bodo pla- če bodo nižje odkupne cene vpln Čevali najboljšo govejo živino dražje ko 125 dinarjev kilogram (doslej najvišja cena celo 148 dinarjev), toda povprečna cena ž -vine se bo vrtela okrog 110 do 115 dinarjev za kilogram. Nakupovali bodo živino le preko kmetijskih zadrug, kmetijske zadruge pa bodo prevzemale živino od kmetovalcev preKo posebnih komisij, v katerih bodo živinorejski strokovnjaki. Te komisiie vale tudi na cono mesa. Na-vse* zadnje je vendar cilj vse dogo* vornc skupne politike pocenite* mesa^ v maloprodaji in pocenitet mesnih izdelkov. HrTIHPFlHFIFlF!'" 1 Naročajte In berlle »DOLENJSKI L1ST..I V TEM TEDNU NABIRAMO: CVET jesenske rese (100 din), rdeče deteljice (100 din). LIST volčje češnje (belandone) (150 din), maline (40 din), borovnice (100 din), melise ' (1S0 din). šmarnice (100 din), gozdne jagode (100 din), ozko-listnega trpotca (80 din), pekoče koprive (40 din), vinoKrndniJke-ga lapuha (60 i.ln), c ena C0 din), RASTLINO ž^nlklja (140 d'n), materine dušice (M din), gla.li"-nika(40 din), zlate »< -ge (30 din). KORENINE trobentice (1S0 din), malega divjega Janeža (300 din), velikega divjega Ja- neža (220 din), gladeža (65 din), bodeče neže (kompava) (100 din), baldriiana (260 din), volčje Češ* nje (beladone) (120 din), haba« ta-smrdljivi bezeg (33 din). PLODOVI Jerebike (100 din), gloga (40 din), šipka celega (50 din). Sipek luščon brez semena (220 din), punčkovna (1.000 din), orozoniro! Nabirajte aamo zgoraj navedena zelišča, kefl ostalih ne odkupujemo več, CVET RESE nabirajte samo to* liko časa, dokler ne bo porjavel. Pohitite z nablranjeml DOLENJSKI LIST« Stran f PREDSTAVLJAMO VAM IVANA GOMIZLJA DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC (Nadaljevanje ■ 1. strani) okolišne postaje ljudske milice. H%> nato zapro posebne mili-c>.TSke patrole vse ceste. »Ta slučaj smo rešili s pomoč-jo drugih postaj Ljudske milice v poldrugi uri. Tako j« dobil fcaplan kolo nazaj še pred ko-»iiom«, pripoveduje Gomizelj. »Kaj pa tatje?« Miličniki so oba (bila sta dva iz Bosne) aretirali že blizu Novega mesta. Sumljivi bratranci in njihc/tfe aretacije sredi Šentjerneja Pride jprokurator Pleterskega eamosi^na ves zaskrbljen h komandirju Gomizlju. »Tovariš komazidir, v našem samostanu sta 'najbrž dva skrivača. Vmo-drjfa oblekah sta z modrimi baletkama na glavah. Ce bi... « Sentjernejski miličniki to 'načeli ustavljati avtomobile. V avtomobilu novomeškega »Ce-gnaf^a« je komandir Gomizelj kaj/kmalu opazil dvoje modrih b^retk. »Kam gresta?« vprašujejo are-tiranca v pisarni. »Dozvolite, druže,. . .« Oba sta Karlovčana. V žepih imata 9 ključev. »Ciga-V,i so ključi?« »Tamo iz rodne kuče.. .« Na enem je listek Ple_ terskega samostana. »Ta niie od rodne kuče.« Ne, obiskala sta v Pleterjih bratranca, pa jima je ključ pomotoma ostal v žepu. "Komandpr pogleda skozi okno: »Čigava sta kovčka v avtomobilu?« No, nihče noče biti lastnik dveh lepih kovčkov. Po mizi razgrnejo vsebino: tiri kem_ garn obleke, pribor za britje, robe*... Vsebina kovčkov je vredna 132.000 din- Čigavo je vse to? Mlada Karlovčana sta tiho. »Je kdo pr! vas okraden?« Vpraša kasneje komandir proku-r-atrria. »Nihče!« V Pleterjih ne vedo nič o vtomu. Sele kasneje se izkaže, da je »bratranec«, ki sta pa obiskala Karlovčana, pater Karabegov:č Emanuel. Priplezala sta na »obisk« čez zid. skozi streho... Posledice: 6 mesecev zapora. Divje joge 1 Za »raupšice« je divji lov večno nepotešena strast, le da nekje morda še močno razvnema kri, drugje že usiha. V sentjer. nejski okolici vsekakor usiha. Mar?i>ak š3ntjern°jsk; »raupšic« je točil solze, ko so mu miličniki jemal; puško. Dal bi raje kon'e, karkoli. . V letu 1953 sp zbrali šent-Jernejski miličnik.; na Postaji LM pni 47 divjih lovcih kar 62 kosov orožja, letos pa le še 12 pušk. Tega pisanega strelnega (Z obiska na miličniški postaji v Šentjerneju) orožja bi bil najbrž vesel vsak muzej »divje j age«. V Osrču pjri Skocjanu sta bila dva posebno trda »naupšica«. Miličniki so trikrat preiskali hišo in gospodarska poslopja, da bj. našli orožje — nič. Resnici je bilo treba do dna po druga poti. Gomizelj gre sam v oa t rolo- Ko pride v gorico, kjer ima prvi »raupšic« zidanico, opazi samo še, kako švigne neka senca med trtjem in je ni več moč priklicati. Zidanica pa na ste-žaj odprta. Slaba vest. Gomizelj aretira drugega »raupšica«, ki je mehkejši oreh ko prvi in tudi nima tako ko-Bmate vesti. »Raupšic« molči. Gomizelj ponočj nenadoma zbu_ di lovca Somraka: »Daj, posodi mi lovsko puško!« In tako sredi zasliševanja aretirani »raup_ Sic« nenadoma čuje v sosednji sobi jezno komandirjevo pihanje in kako nekdo razdira lovsko puško. »Kaj si io res našel?« vpraša miličnik komandirja. »Seveda. Vse je priznal. Kaj tvoj Se vedno molči?« »Se vedno!« »Tako?« Komandir stopi v sobo: »Zdaj pa kar hitro, človek, kar hitno povej vse, kar ves. Le resnica te lahko reši«. In »raupšic« skesano priznava. Ko je prvi »raupšic« prebral priznanje drugega, je šel po puško s komandirjem, skrito 2 kilometra od doma, * »Lahko vse preiščete!« j« odločno rekel gospodar. Dva miličnika sta vstopila, komandir pa je postal za hišo in z zanimanjem ogledoval okolico. Kar zašelesti pri oknu. Počasi, centimeter za centimetrom leze skozi okno puškino kopito. Potem pogleda čez okno še ženski rokav. Vsak trenutek bo puška cepnila v koruzišče pod oknom. »No, mamca, kar meni jo dajte, kaj bi jo metali v blato!« reče komandir ženski, ki odre-venela od presenečenja jeclja: »Ja. veste, saj ravno to sem mislila...« To so samo drobci To so samo drobci vsakodnevnega življenja na Postaji Ljudske milice v Šentjerneju. Tatvin ' in vlomov je vsako leto manj. Celo 'fantovskih pretepov jo na šentjernejskem polju mnogo manj ko pred leti. Resnejš' naklepni pretep so povzročili letos 15. maja le Janez Luzar. Franc Cimerman in Alojz Gori šek iz Dol. Stare vasi. Sli so izzivat v Ledečo vas fante in napadli Ivana Škodo in Franca Crtaliča iz Grobelj. »Kaj nam omogoči, da hitro rešujemo slučaje tatvin? Pravočasne prijave ljudi in naša vztrajnost« razlaga komandir Gomizelj. »Nikoli ne vržemo puške v koruzo, pa naj izgledajo naloge še tako nerešljive « »Zakaj Ljudska milica tako hitro pomaga? Ja, seveda, ml imamo komandirja Gomizlja,* pripovedujejo ljudje v Šentjerneju. »Naš komandir bi razkril tatvino, pa naj bi imel sam hudič svoje prste vmes. Tako dobrega in sposobnega komandirja še nismo imeli!« Kaj je res? Oboje je res. Najbolj res pa je to, da je Ljudska milica izrasla neposredno it ljudstva, da bi mu varovala premoženje In skrbela za javni red in mir. Nekoč so žandarji zapirali predvsem ljudi, ki so ogrožali krivični kapltaListoičnl družbeni red, danes pa se Ljudska milica bori z vsemi, ki ro-varijo proti napredku ter škodijo premoženju in gospodarskemu razvoju naše socialistične države. Zato ni čudno, da prejema eden najboljših komandirjev LM v Sloveniji, Ivan Gomizelj, prav od ljudi, med katerimi živi, vse priznanje za svoje delo. Vb Novice iz Suhe krajine KINO »KRKA« — NOVO MESTO: od 7. do 10. septembra: madžarski barvni tlim »Kvisko glavo«. Od 11. do 13. septembra: ameriški fi2tn »Mož z revolverjem«. DOM JLA — NOVO MESTO: od 7, do 9. septembra: ameri&ki film »Pod okriljem zakona«. Od 11. do 13. septeenbr-a ruski barvni fi3m »Mati«. ČRNOMELJ: od 6. do 9. septembra: ameriSki barvni film »Velika noč Casanove«. METLIKA: 8, in 9. septembra »Teresa Raqin«. KOČEVJE: od 7. do 8. septembra: ruski barvni film »Nesmrtni lju-biiri'ci«. 12. im 13 septembra: francoski film »L-isa bonske noči«. ŠENTJERNEJ: 8. in ». septembra: francoski film »Štirje brez postelje«. trebnje: 8. m fl. septembra: angleški film »Gonjen do smrti«. Predstava v nedeljo ob 16, uri. KOSTANJEVlCAt ». septembra: jusoslovamskl film »Deklica io hrast«. GRADAC: 7. septembra: mehiški film »Vedno tvoja«. DOL. TOPLICE: 8. in 9. septembra: amenifik,! barvni fMm »V vrtincu*. 12. septembra: angleški fi.lm »Maggie*. MOKRONOG: 8. in 9. septembra: emeriški film »Poštna postaja«. Potujoči kino Novo mesto predvaja ameriški film »Dvoboj pri srebrnem potoku«: v četrtek 6. septembra, ob 17. url na Mirni, v petek 7. septembra, ob 20. uri na Malem Slatniku; v soboto 8. septembra: ob 20. uri v Straži; v nedeljo 9. septembra, ob 15. uri v Skocjanu in ob l«. uri v Smarjrti. MALI OGLASI V Novem mestu prodam za 350 Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. Ponudbe poslati upravi podjetja. DRA2BENI OKLIC Na podlagi navodila o prodaji stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja občinskih ljudskih odborov ter v zvezi z Uredbo o prodaji hiš splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ št. 17-53) in uredbe o dopolnitvi Uredbe o prodaji stanovanlskih hiš (Uradni list FLRJ štev. 31-53) razpisuje Občinski ljudski odbor Straža Toplice. javno dražbo ki bo 12. septembra ob 8. zjutraj v uradnih prostorih krajevnega urada v Dol. Toplicah za naslednje hiše: 1. Enostanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem na Travnem dolu, v kateri stanuje Frančiška Bohte, skupna izklicna cena 109 tisoč din. 2. Hiša, v kateri še nihče ne stanuje, prav tako na Travnem dolu, izklicna cena 35-000 din. 3. Zidanica na Malem Rlglju, t kateri nihče ne prebiva i- ima zgornje prostore primerne za stanovanje, izklicna cena 70.000 din. Kupec je dolžan pred pričetkom dražbe položiti kavcijo v Visini 10 do 20 odstotkov izklicne cene. Ostale informacije glede navedenih hiš lahko dobijo interesenti pri Občinskem ljudskem odboru v Straži. Zahvala Vsem, ki ste spremili našo T MAGDO FINK OVO s Suhorja na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo mladini iz bližnje in daljnje okolice za udeležbo na pogrebu in darovane vence ln cvetje, kakor tudi vsem vaščanom, ki so nas ob tragični izgubi hčerke tolažili in nam pomagali. Žalujoči Flnkovl IZ MATIČNIH URADOV Novo mesto v eaau od 25. avgust« do 1-septembra je biio rojenih 16 dečkov in is deklic. Porok in smrti ni bilo. Iz novomeške porodnišnice .-retekll teden so v novomeški porodnišnici rodile: Grahlek Štefka iz Petrove vasi — dečka, St.1i Pavla iz Jedvnščice — dečka. Grm Martina z Vlnjega vrha — dečka. Vem« Terezija iz Dola — dečka. Mura Zsmra ta Pule — dekMco, Cinkale JusU Iz Dobruške vasi — dečka, JakM Anioa iz Do], straže — deklico, če koga zanima, kako živimo pri nas, povemo, da doua; težavno, čeravno se je po vojni že veliko izboljšalo. Po večini se .pečamo s kmetijstvom. Ker je poljedelstvo slabo donosnp, nam strokovnjaki svetujejo, da. se bolj oprimerno živinoreje in sadjarstva. Živinoreja se kar dobro razvija in imamo nekaj živine v rodovniku, kmotijijtke zadruge p« skrbe za dobre plemen jake. Približala se nam je tudi umetna osemenjevalnica za krave, ki sc-daij posluje redno vsak dan razen nedelje v Ambrusu. Tudii svinjerola se počasi izboljšuje in veča. Za vso živinorejo je izredne koristi agilni veterinar tovari? »V 0 L N A« industrija volnenih izdelkov LAŠKO proizvaja prvovrstne tkanine za moške obleke in ženske kostime, za površnike in plašče, kot n. pr. tweede vseh vrst, homespune, hubertuse in priznane kamgarn tkanine Hribar, ki je pred kratkim na- naj se neha! Pregovor pravu, da stopil službo v Žužemberku in jo priložnost dela pijanca, kar je ru-požrtvovalno opravlja. di res- Pod oknom sod vina, v Pridelek na polju letos n« bo hiU prepir, v kuhinji poman »kaka j prida. Še tisto malo, kar na«, m otrofi strS'ani> •» Z™ Po-da sko?a rahokranjska zemlja, navadi skupa;. Posledice^ pijanče-nam uničujejo stari nepovabljeni vania. ne Postanejo, gostje naših polj, divji prašiči. Tem so "se v zadnjem času pridružili že nočni gostje na dveh no^ah, ki odnašajo pse — čuvaje I n;iv i. verigami vred. Tudi pri Ze šolski otroci popivajo, ker se nauče od starejših fn mesto knjig sučejo ▼ roki nož. Namesto da bi svoje mlade sile vlagaii v korisitno delo, se izživljajo v pretepih. Res iatelji druge tuje lastnine nas f, * <«" moramo čimprej prene-obiskujejo. Nedolgo tega je ne- hati, potujoče gost.lne pa takoj znanec s kolom pobil na tla in oropa! posestnika J. Š. iz Preval. Odvzel mu je okoli 10 dsoč dinarjev in zapestno uro. Kmalu potem so tatovi ukradli v Zvirčah posestnioi F. N. dve koz-i. Zlikovcem so organi LM že na sledu. Kulturno smo se prečoj dvl$- pre povedati. DonWin Rudnina na Rihpovcu Leta 1934 sta dve komisiji v prisotnosti geologov ugotovili, da je na R-.hpovcu sloj bele rude. Razumljivo je, da so bili vašcani prijetno presenečen1'. tisoč dinarjev pol enodružinske Hodmiik Mar.iOa iz Viinice — dečka, hiše z vrtom. Vseljivo takoj. Na- Mavsar Tončka s Potovega vrha s.ov v uoiavi listM (394-58) j^a, t,, .. Zamenjam dvosobno stanovanje ~ de^!ta- Iv?~nka s Vi' v Novem mestu za enako v Ljub- ,e — dečka, Gorenc Slavka z Ore- Ijanl. Naslov v upravi Dolenjske- ž'a — dečka, Cečeiič Matilda s ga lista (393-50). Pogavcev — dečka, Stular Ivan- V Kočevju prodam 52 a zemlje, ka te Radovičev — deklico, Kuk- Možnost zidanja. Naslov v upravi man Martina iz Kučane vas — lasta (393-56). deklico, Denftad Ivanka :z Mahov- Prodam malo rabljen kavč. Na- , , , ,. . 0^ " slov v upravi lista (394-56). n ka - deklico, Avfcn Pepca iz Ragovega — dekkco, Gider Ma- 0b VeSti lO ' m j a s Planine — deklico, Glava-n Turistični biro Putnik Novo Marica im Dol. Straže — dečka, mesto opozarja vsa podjetja, ki O zanič Damica Az Broda na Kolpi nameravajo obiskati Zagrebški — dekliico, Zadravec Štefka ;z velesejem od 7. do 20. septembra, Dol Straže — dečka, VodnHk Ma- naj pravočasno naročijo avtobus. riiJa' z GTČvrha _ deklico, Fink _ . Ma-riija Iz Podhostie — deklico, KOZplS Gorenc Antonija iz Straže — de- Zadružna mlekarna Novo mesto kili^o in de6ka. sprejme v službo: 1. Samostojnega knjigovodjo (fi- „ x nančnega) z ekonomsko Solo KrOHikO neSfSČ *in 2 leti prakse, ali nižjo šolo z vsaj 5 let prakse. Pretekli teden so se ponesreči^ 1. Komercialista z najmanj 10 let ln iskali pomoči v novc.r.ežk.; prakse, po možnosti s srednje- botalinici': Juginovič Josipa, žena . HS*L.ffi?r**b0, x, . uradM ka iz Oafljeka, je padla In S. Skladiščnika z večletno pra- c škodovala levo nogo. Jarc desno nogo. Saje Franc, si!n loparja z Drganjih sil, je padei n« koso in si poškod&val levo roko. Bukovec Ivan, delavec iz Gor. Mrcševega, Je sikočM z drvečega avtomobila in si poškodoval levo reko in obe nogi. Kaplar Alojzij, posestnik z Vrha, si je s srpom, poškodoval levo roko. Llpušček Kajko, s.;n deiavke iz Stične, Je padel in si. poškodovali levo nogo ln brado. NemanJč Ana, posestnica !n Radioi poškodoval desno nogo. 2uniiča Jožeta, goz«d??»-ga delavca iz KOiprivnika, jc Drago Obe rs t ar v prepiru poškodoval a nožem po prsih in obeh rokah, resitnik Ljudmila, upokojenka iz Dol. Gradišča, Je na dvorišču padla i ti si poškodovala levo nogo. nili, toda to je še in Je potrebno. Ko so ^nino kemično anal Dekieia so imela gospodinjski tečaj, na katerem so se veliko naučila. Mladina večkrat priredi kako igro. Potrebno bi bilo, da bi nas kdaj obiskal tudi pohijoči kino s primernimi poučnimi filmi. 7/ral'l, so dognali, da gre za apnenec Ca Co3, 95% rude + 5 "o primesi. To rudnino uporabljajo za kalcifikaeijo k'sl'.h tal. Koliko je te rude se še ne ve; upamo, da bodo to strokov- IN miSNA VZGOJA REPUBLIŠKA ODBOJKARSKA LI6A NAVZLIC KRATKIM PBIPRAVM DOBER START Nepotrebno in škodljivo pa jc, njakM ugotovili in da bi začeli da nas vsako nedeljo in cerkveni rudo kopati, kar bi bilo važn-) praznik obišče potujoča gostijna za gospodarsku dvig trebanjske Dolenjca z zmešano srnamico in občine. «t-včasih kisu podobno pajačo. To Nova mladinska delovna zmaga Sedem mladinskih brigad iz vse Slovenije je zaključilo gradnjo Brfkinske ceste v koprskem okraju. 500 mladih graditeljev septembra v Straži okrajno brzo- ^ dogradilo cesto ki bo pove-poiezno prvenstvo .v počastitev zovala brkinsko področje I osta-občinskega praznika v Straži. ]0 Slovenijo. V dveh mesecih je Prvenstvo bo za petčlanske ekipe „,.ji_. jj,„ni, j_ »»-».„vritn ln za posameznike. Pravico ude- mlad™ l**opa'« in prevozila ležbe imajo vse registrirane enote nad 30.000 kub. m zemlje, na področju novomeškega okraja. kso in trgovsko Izobrazbo. Obsotelsko železnico že gradijo Dolgoletna želja slovenskega in hrvaškega prebivalstva vzdolž Sotle, da bi dobilo boljše zveze z ostalimi predeli države, se letos uresničuje. Enote JLA so začele graditi železniško progo, ki bo tekla od Sutle do Kum-rovca po hrvaški strani Sotle, pri Kumrovcu pa bo prešla na slovensko stran in povezala najbrže Pristavo in Mestinje s Poljčanam:. Nekateri se ogrevajo, da naj bi nova železnica tekla mimo Rogatca proti Zeta-lam in v Ptuj, o čemer bodo še razpravljali. Od Brežic .do Do-bove oz. Sutle bodo najbrže potegnili tretji tir. Spodnji tok Sotle bodo tudi regulirali ln o-hranili več sto hektarjev plodne zemlje pred poplavami. Jo«e, posestnik iz Dol. Ajdovca, Je padel z voza in si poškodoval desni bok. Zn'daršlč Alojz, sta kmetovalca lz Sbrekljevca, je padel z drevesa in si poškodoval Naročnikom m BRALCEM Uporabljajte oglase v našem tedniku, ki je najbolj razširjen list po vseh dolcnJ-j skih krajih! Oglas do 10 be-! sed 160 dinarjev, vsaka nadaljnja beseda Sc 12 din. Pribitek za šifro oz. naslov v upravi 30 din. Vsi naročniki Dolenjskega lista imajo pri naročilu malih oglasov 50 odstotkov popusta! Oglas lahko naročite osebno v upravi lista do vsakega ponedeljka popoldne. Ce ga naročite po pošti, priložite .ustrezajoč© vsoto v znamkah in naslovite kuverto: Uprava Dolenjskega lista, Novo mesto, poštni predal 33. J Smolič obsojen na tri mesece Zadevo cerkovnika Pavla Za nekatere zneske pa je trdil, Smoliča iz Dobrave pri Dobrn- da jih je dal kot so bili name-ču, o kateri je pisal Dolenjski njeni, vendar za to nima no-list pod naslovom »Komu ata benega dokaza. Tako je trdil, da pomagala žegnana voda iz Za- je znesek za Brezje oddal v plaza in sv. Lucija iz Zalisca«, Novem mestu neznanim romarje obravnavalo okrajno sodišče jem, kd so se peljaLi na Brezje, v Novem mesiu. Na podlagi u-gotovitev in delnih priznanj je bil Smolič obsojen na 3 mes5-oe zapora. Na sodišču je namreč priznal, da je.nekaj denarja, ki ga je dobil od Špr a j carjeve v Žužemberku res- porabil zase. PARTIZAN (N. m.) : ilirija (LJ.) — moški 3:0 (15:10, 15:12, 15:5). — PARTIZAN (n. m.) : Ilirija (Lj.) — Ženske 3:i (15:11, 15:4, 10:15, 16:14) Pesimistične napovedi o startu novomeških odbojkarjev se niso uresničile. Čeprav so odbojkarji sele teden dni pred tekmo pričeli redno trenirati, so zadovoljili številne gledalce. Moška šestorica domačega »Partizana« Je tokrat popolnoma nadigrala IUrJane. čeprav so ti baje imeli v Portorožu specialne skupne treninge za Jesenski del lige. Dobri servisi Dolenca, Goleža. Sonca ln ostalih eo precej pripomogli, da je Ilirija tako hitro položila orožje. Ekipi sta nastopili v postavah: Partizan: Dolenc, Golež, Mrdlc, Ing. Bergant, Sonc. Lapajne, Pučko. Berger in Breščak. Ilirija: Naglic, Zergaj, Dev, VI-člč In LJubotlna. V novomeški postavi 1e namesto Pučka igral Golež, ki Je bil med najboljšimi v moStvu. o startu moške šestorice l;?hko govorimo le pohvalno. Sicer bo treba z novo postavo in v*nmi rr-zervaml še trenirati. Ko se bodo novinci znebili treme, bo to ekipa, pred katero bo klonilo še marsikatero moštvo. Prav nasprotno Je stanje pri ženskah. Tu vse sloni na šestih oziroma Redmth igralkah ln če katera odpade, nI pomoči. Treba bo mislit! na nove igralke, če bo ekipa hotela napredovati. V ne- Atletskl miting v Novem mestu Zadnjo soboto so se atleti TVD Partizana spet zbrali na Loki. Udaiafba nI bila številna, kajti večina tekmovalcev le še odsotna. Nastopili so samo tisti, ki so se že dal) časa pripravljali za bližnja tekmovanja. V soboto bodo nB*topill še na državnem prvenstvu v Zagrebu, prihodnji teden pa na mladinskem prvenstvu v S.sku. Najbolj« »o bili naslednji: 60 m mladinke: 1. Kotnik 8,7; t. Kožar 8,9. 60 m n.ludlncl: t. Zurc 7,4; I. Potre 7,7; 3. Oabrljelčlč 8,1. T»'k 800 ri: i. Doki 2.09,6. Tek UHf, m: I. Mpar 4:26,5. Met diska — člani 1. Dolenc 38,6(i; mladinci: i. Potrč 37,54; mladink«; l. K »žar XI,ko. Mi. krogle — člani l. Dolenc II, -a, mlJ.dlin-1: i. Potrč U.R7, Članice — 4 kg: l. Kožar fl,34, mladinke — 3 kg: 1. Kotnik 10,38, Bkok v višino: i. Potrč LTf, J. Zurc 1«M, rn'iidlnkcj 1. Kožar 13H, 1. Kctnlk 13^ • kok v daljino: 1. ".ure 0,93 in. deljo nI dosti manjkalo, da ni 6lcer Blaba vrsta Ilirije premagala vrsto, ki Je v spomladanskem delu lige na vseh tekmah oddala le en set. Ce bo šlo tako naprel bodo izgledi za zvezno ligo minimalni. Za zaključek še na kratko o razporedu Jesenskega dela slovenske odbojkarske lige. V II. kolu se bosta 9. septembra novomeški ekipi v Kamniku pomerili z ustreznima ekipama ok Kamnik. Naslednjo nedeljo bodo Novome-ščanl spet gostovali v Ljubllanl. Moška vrsta se bo pomerila z ZOK LJubHano, ženske pa ■ vrsto Paplrničarja iz Vevč. Vse naslednic tekme pa bomo gledali doma, kjer bodo gostovali zaporedoma Jeseničani, nato ltubljanska.Olvm-pia in kot zadnll. najhulšl konkurent Novomeščanov, FUŽINAH lz Raven. Torej bodo vse važnejše tekme, razen z Zok LJubljano, na domačem terenu, kar je pre-cejinjega pomena. Za sedaj smo optimisti ln lahko upamo na prvo mesto. KOŠARKA KOŠARKARJI 7. VnHNIKF SO PREMAGALI NOVOMF5CANE Z 71:61 (31:27) Novomeški košarkarji so vsto-pill v ksenski del lige precej optimistično razpoloženi. Vse poletje so vestno trenirali, zato Je bil napredek očiten. Tako slabo kot tokrat pa vendarle niso Se nikoli Igrali. Nenačrtnl napadi, slaba obramba, podaja v prazno in nrnreolznost pod nasprotnikovim košem so v plavnom krivi nedeljskega neuspeha. Začetno nervozo, kl bc Je niso znebili vse do kon->i tafeme, velika vročina In utrujenost glavnih igralcev (Medica 'n Goleža). hI tudi lahko prišteli mod glavne vzroke za poraz. Vrhnlčani, razen zelo dobrega IS'alca KraAovca, niso pokazal' nič posebnegn in hI 1ih morali Novomeščanl * povprečno Igro premagati. Novom«»ščanom man1-ka dober trener, ki bi bil hkrati ludt tgialec tn bi moral vodili igro. Moštvi stn nostoo'11 v no«»nvph-PARTTZAN Vrhnika: Pcčkal M Kune 6. AniMČ u. Krašovec 14. Sijda«- « in Sladic 2. PARTIZAN Novo mesto: Ool<>* 24. Mfdlc 10. Fuls 12, Setlna 1 Medle 3 In Bele ]. p, y\ Najboljše ekipe in posamezniki bodo prejeli diplome Okrajnega šahovskega odbora Novo mesto in praktične nagrade. V PETEK BO BRZOTURNIR SD NOVO MESTO V petek, 7. septembra, bo v kavarni Metropol brzoturnir za prvenstvo SD Novo mesto za mesec avgust. Brzoturnir bo hkrati pri KAR S CELIM IMENOM! V zanimivem in lepo napisanem sestavku »Med Krko in Dolenjskim gričevjem« v pravkar UHU 9. Številki »Turističnega vestnika« (ki se, prava in kriterij za določitev dru- mtmopreap povedano, razvija Stvenih ekip za okrajno prven- v čedalje prijetnejše in korist-stvo. Začetek brzoturnirja bo no branje:)t lahko beremo tudi tole: »... Rad imam posebno do-pfu iti t. ing. volk in kobler ienjski cviček in povsod ga na spominskem turnirju . „, . 7nu»»,.«™ na rabu dosledno zahtevam, zahtevam, a le redkokje dobim. V Ljub-Gorenjski šahovski odbor v ,. . . . , . „_„t.j" ji Kranju prireja vsako leto dva lWni ie to skoraj vsakdanji velika turnirja na Rabu v spomin pojai?, v Kršk> dolin< pa s tem žrtev fašizma. Tudi letos bodo po- nisem, računal. Tudi tam ti točno ob 19.30 zvečer. Vabljeni vsi šahisti — člani in nečlani! leg turnirja mojstrov in mojstr skih kandidatov priredili turnir pivo in drugokategornlkov, na katerega so povabljeni tudj trije Dolenjci. Ker Sila in Sitar zaradi Studila ne moreta sodelovati, bodo DOlenjsko zastopali: Skerlj (Novo mesto), Ing. Volk (Kočevje) in Kobler (Črnomelj) Turnir bo od 5. do 13. septembra. Dolenjskim predstavnikom želimo obilo uspeha in dober plasmani F. M. zaceli so . .. Na novo oživljeno Rportno društvo »Elan« lx Novega mesta Je odigralo svojo prvo tekmo za pr-vi-nsivo Nogometne podzveze Ljubljana v nedeljo, ?. septembra, v Grosuplju s tamošnjim »Partizanom«. Po razmeroma zanimivi In naporni teknil na slabem terenu in ob hudi vročini Je zabeležilo So Elan s\oJe prve točke I zmago 2:o (2:0). Po poteku Igre bi bila razlika lahko večja, saj med ostalim Bodnlk ni priznal Turkovegn prostega strela v gol zaradi offslda, številni ostri streli gost'šča. ial posebno drintmn HK sorialtstična. neumorno ponujajo in stref.ejo razne »rtt-tfce«, »dalmatince« itd., res dobrega cvička ali pristnega bn'ega dolenjskega vina po dob'.? le s teiavo. Kaj njim mnr, dn imajo dolenjski vl-nnnradniki ponekod še polne snde. da ne vedo. kam bodo šli ? letošn^m pridelkom, da nimajo s Čim plačevat* davkov, ne menijo' se za lelje in ra- Doarodltfiv tovarne avtomobilov v Srbiji V Priboju Izdeluje nova tovarna kamionov t»*ka tovorna vozila, avtobuse in trolejbuse. Le tos bo dala ne trg verjetno ka-k.h 400 tovornih vozit, ko pa bo V PodboČju so uredili cestno razsvetljavo PodbojČanom »e je uresničila dolgoletna želja, dobili so cestno dot'ol.istuo srojih gostov in razsvetljavo. Že pred tremi leti tuje jim je tisto pravilo »Svo- so pri vaškem odboru Sociah-ji k svojim!«. — Pripetilo se stične zve2e ustanovili odbor, ki mi je celo to, da me je nata- na.j bi poskrbel, da bi osvetlili korica nekje V navzočnosti vsaj najnevarnejša mesta, ovinki rodje podjetja skttjala po vsej in nezadostno zavarovano potoČ-liM prepričati, da je servira- no strugo. Odbor, ki ga je vo-tto koprsko rdeče vino — cvi- dil Franc Pisanski. je navzlic tc-ček. Tak po.iou ni samo ne- žavam delo dovrsiJ. S pomočjo solfdnost, marveč nepoštenost SZDL, bivšega ObLO Podbočje ln gost, ki da kaj nase, v ta- in sedanjega občinskega ljudskega ko gostišče gotovo ne pride odbora Kostanjevica — Podbočje reč, seveda pa ga tudi drugim so bila zbrana sredstva in potre-ne priporoča...« ben material. Začetek je oprav-Pristavili bi le tole: kar s " 1 jen in zdaj ne bo več toliko rc-7ioInt'm ivienom po takih »go- žav, da bodo razsvetlili še osta-ttfi&h«, sicer res ne bo nikoli le predele vati. VašČani bodo boljše! Znali se bomo izogovih. Morda bi bilo tudi prav, če bi gozdarji v šo:'; zopet uvedli kratka poljudna predavanja o gozdovih, kot so bila spomladi o gozdnih požarih. 28. avgusta se je skoraj vsa Metlika poslovila od malega Juša Jakljeviča, sina predsednika metliškega občinskega ljudskega odbora, ki je dan prej umrl tragične smrti pri kopanju. Imel je slabo srce in nesrečen slučaj je hotsl, da je sinko izdihnil skoraj pred očmi svojega neutolažljivega očeta. Z užaloščenimi starši sočustvuje vse mesto in okolica Metlike, ki dobro pozna zavedno Jakljevičevo družino. Organizacije in društva so poleg prijateljev in sorodnikov položile na prezgodnji grob malega Juša mnogo vencev in šopkov cvetja, pogreb sam pa je pokazal, s kako trpečimi srci se je Metlika poslov>ila od pridnega pionirja. V imenu pionirjev se je pred domačo hišo po.šloril od Juša učenec in vodja pionirjev Manek Fuks. Nobeno oko ni bilo stl-ho, ko je govoril besede slovesa pokojnemu prijatelju. V imenu šole, vzgojiteljev in društva prijateljev mladine se je od JvM poslovil upravitelj Viktor Švigelj, šolski pevski zbor in možkt zbor pa sta pela ganljive žalostinke. Mestna godba na pihala je spremila sprevod na pokopaVšče. Ob bridki izgubi izrekamo žalostnim, staršem naše iskreno sožalje! Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski komite LMS Občinski odbor ZB Občinski sindikalni svet Občinska gasilska zveza STRAŽA pri NOVEM MESTU čestitajo vsem delovnim ljudem v občini ob krajevnem prazniku ln jim žele veliko uspehov v graditvi lepše bodočnosti! »DOLENJSKI LIST« Stev. 36 (338J Velika stavka kranjskih tekstilcev [ Slavko Bežni k (Nadaljevanje in konec) Celo kranjska duhovščina je V začetku koketirala s stavku j očim i, obetajoč si pri tem določene politične koristi. Najbolj aktiven prj tem je bil dekan Skrbeč, ki je hotel speljati vodo na mlin najreakcio-narnejših krogov v katoliških sindikatih., V nekaterih primerih je imel celo maše v podjetjih. Toda kmalu se je tudi on »prernlsJ.il«. Odločna akcija kranjskih in vseh slovenskih delavcev, ki so jo vodili komunisti, je bila pest v obraz tudi takim politikantom, ki so hoteli iz nastalega položaja kovati zase političen kapital. »NEZAKONITOST« STAVKE IN ZAKONITOST NASILJA Oblast je že od začetka poskušala s silo zadušiti akcije stavkujočih. V začetku je sicer to skrivala pod plaščem »skrbi za blaginjo delavcev«, toda čim večji obseg je zajemala stavka, tem nestrpnejša Je postajala oblast in tem manj je skrivala svoje namene, da z brutalno fizično akcijo zatre to delavsko gibanje. Ob koncu stavke je kraljevska banska uprava na vsa usta začela govoriti, da »stavkajo delavci na nezakonit način«, samo da bi opravičila svoje nasilno oočetje. 16. septembra, v zgodnjih jutranjih urah, je poseben vlak pripeljal v Kranj 500 gojencev beograjske žandarme-rijske šole in vso ljubljansko policijo. Ustavil se je nad Ju-gočeško in žandarji so^na silo zasedlj tovarno ter zlomili odpor delavstva. Po zlomu stavke v Jugcčeški je končala stavka tudi v drugih podjetjih. Nekje so izpraznili delavci tovarne prostovoljno, drugod so jih izgnali s silo. Zaradi takega postopka je seveda nastalo med ljudmi silno ogorčenje. Za to je moralo srezko načelstvo v Kranju 16. septembra 1936. leta izdati posebno »Naredbo«, s katero so bili prepovedani vsi sestanki v zvezi z mezdnim gibanjem, vsako zbiranje ljudi v skupinah in vsi shodi; uvedena je bila policijska ura v gostilnah itd. Kraljeva banska uprava pa je morala 23. septembra izdati poseben razglas, v katerem je poskušala zanikati govorice, da je bilo pri izpraznitvi tovarn v Kranju »večje ali manjša število delavcev ranjenih.«. S tem je ne j šimi izgovori, samo s pra-vjm razlogom niso prišli na daru Največ se jih je izgovarjalo" s tem, da je »podjetje zaradi stavke izgubilo precej naročil«. Pravi vzrok je morda najbcdj odkrito povedal lastnik Tekstilindusa Heller, ki je dejal, da je odpustil 14 delavcev pač 2ato, ker ije »izgubil zaupanje vanje«. Povedal je tudi, da noče v svojem podjetju nobene deJavske organizacije, da pa si bo zaupnike postavil sam in to svojte lastne. Stavka je bila nasilno ^zadušena, a Je vendar uspela. De- Stavkovni odbor v »JUGOBRLNI« vsaj delno poskušala pomiriti ljudi, ki se s takim načinom »razpravljanja z delavci« niso strinjali PRAVI VZROKI ODPUSTOV Po nasilnem zlomu stavke so se znesli nad delavstvom tudi lastniki tovarn. Mnogo delavcev so odpustili, predvsem tiste, o katerih so menili, da so stavko organizirali V Tržiču je Glanzman odpustil 92 delavcev in je od mnogih potem zahteval, da mu — kot pogoj za ponovno zaposlitev — povedo, kdo so bili organizatorji stavke. Lastniki podjetij so seveda odpuste motivirali z najrazlič- lavski razred je pokazal svojo moč. Zavedel se je samega sebe. Naredil je življenjski iz-p^t pred zgodovinskimi dogodki, v katerih se je afirmiral kot nosilec revolucije. Teh nekaj skromnih kronoloških podatkov na.j bo spomin na velike dogodke pred 20. leti. Ob razmišljanju o teh dogodkih nam pravzaprav šele popolnoma jasno in plastično stopi pred oči tista ogromna razlika med nekdaj in danes, šele ob tem so nam vidni tisti ogromni koraki, s katerimi stopa naš delavski razred v naši novi družbeni ureditvi, naš delavec-upravljalec, lepši prihodnosti nasproti. J ^ Kitajska bo Imela 1 milijardo prebivalcev Okrog 2 milijarde in 680 tisoč tfridl iMjvi na svetu, Nad polovico v Aziji. Po številu prebivalcev j« na prvem mestu Kitajska — 582 milijonov prebivalcev, za njo J« Indija — 377 milijonov. Sovjetska zveza — 214 milijonov, ZDA — 162 mMiJonov. Računajo, d« bo Kitajska okrog leta 1980 dosegla 1 milijardo prebivalcev. 1 Novega mesta o Kumrovca S pohoda Dolenjskega odreda in IV. zleta tabornikov Slovenije Nas pohod v Kurarov« Je imel dvojni namen: seonaniitl Članstvo Rodni gorjanskih tabornikov s slavno preteklostjo NOB v predelih ob Krki in Sotli in mtr omo-R!--'-iti. tla vsaij malo Saliti to, kar so doživljali borci partizani med NOB. Obenem so izkoristili udeleženci pohoda ca« z.% zadnje pri-pratve na tcikmovamde v taborniškem, mnogoibcjoi. Pohoda se je udeležilo 13 čla. nov iin Članic. Sestaivljene so bile 3 čete: prva in druga četa pešcev (taibornlki, tabornice) ln tretja četa kolesarjev. JI,A nam je dala na razpolago dva voza s konjsko viirejjo za prevoz prtljage in poljsku kuhinjo, kar |e zelo olajšalo uresničitev zastavljenega načrta. Pršci so skupno prehodili preko 100 kilome.tro.v z 800 m višinske razlike, kolesarji pa so prevozili nad 150 km. Nepozaben ho ostal obisk pri narodnem heToju Ivanu Roheku. Čeprav težak invalid, nas Je tako prevzel s svojim naslopom In z živo besetdo, da sta nam dve url med njegovim pripovedovanjem kar prehitro minili. Globeko se je vtisnila navzočim v spomin svečana tišina oh spomeniku prvim talcem, ki leže pokopani sredi gozda na Strni Dobravi blizu Hrežlc. V terenskih ierah, ko so napadali ostale skupine preko Krke pri Otočcu ali ko so se vzpenjali v strme bregove nad Pobočje, so taborniki zaslutili, kako silne na. pore so morali prestajati partizani na neprestanih pohodih dolga štiri leta. si/.unjaM smo se tmdl z dolenjskem kmetom. Kolesarska četa, ki je imela naiiogo poiskati vsak večer primeren prostor za tabor, je ItneJii srečo. Vedno je našla pri-mertn prosor in naklonjeno prebivalstvo. Ko sta 1. in Z. četa (pešci) proti mraku prišli na dogovorjeno mesto, je bil navadno tabor že postavljen, lz poljskega ognjišča pa je naznanjal dim, da se pnprav l'ja večerja. Zvečer srno oh tahornem ognju o u;;i>i spomine na preživele tabore, oglasila se je taborniška ln narodna pesem, ki Je privabila d :ie. Prehitro Je bila ura de- set in z njo čas počitka. Le nočna straža, je ostala ob tleči žerjavici, v gostoljubni hiši pa je našla zavetije tiskarna »Spelcn« in pozno v noč J« Crni Som tiskal »Kurirja« in dnevno povelje za naslednji dan. Zgodaj zjutraj nas je pastirski sodeloval pri delovni akeji za novi progi in tako pukazal svojo pr i.:; „ . .Jano>st za skupne napore. V Kunirovciu smo si prvi p. .i-vili naselje dvajiioLih Sotorcv. prav srodi tabornega prostora. Crni Som je s socieila/vci postavil ob vhodu učinkovit natpis »Baza 20«. Začel se je IV. zlet zts. Potekal je v zn.unemju tekmo, vanja v taborniškem mnogoboju, saj je od okroglo I00o udeležencev tekmovalo 138 skuipin s preko 50» tekmovalci. Taborniški mnogoboj obsega tekmovanje v positavlja-njiu šotoroiv, v signal! izacijij in orientacijskem teku. Tekmovalci in tekmovalke so razdeljeni v starostne skupine: A (do 15 let), B (15—18 le*) in C t o »morilcu iz Lil-la«. Z vsemi žrtvam1 je ^mel odnose, z nskaterim- pa tud* otroke. In skleni je, da se vseh teh žensk reši. Storil je to s svojim; dolgimi, izredno močnimi prsti in jih podavil. To kar se je dogodilo pred kratkim nekemu francoskemu kmetu v bližini mesta Montar-gis, je res čudna nesreča. Kmet Roger Minier je s tremi konji rezal zadnje brazde na neki njivi, ko je začutil, da se mu pod nogami pogreza zemlja. Hi/tro je skočil nazaj in si s tem rešil življenje. V naslednjem trenutku se je zemlja namreč dobesedno odprla in vsi trije konji s plugom vred so izginili v velikem prepadu. Kmet je odhitel domov v vas po pomoč. Ugotovili so, da so konji izginili v 10 metrov globoki odprtini. Dva konja sta si pri padcu zlomila hrbtenici in Sprememba kitajske pisave Kitajska pisava je gotovo najbolj zapletena, saj uporabljajo najmanj 50.000 različnih makov. Ni čudno, če je nepismenost na Kitajskem zelo velika, saj se take pisave ni mogoče naučitj kar tako. Da človek lahko bere časopis v kitajščini, mora poznati najmanj 3.000 znakov. Na pobudo kitajske vlade delajo že dalj časa za uvedbo abecedne pisave s tridesetimi znaki. Tako se nov^a Kitajska modernzira tudi v tem pogledu. obležala mrtva na dnu globeli. Tretji konj je stal na zadnjih nogah in videti je bilo, da je nepoškodovan. Cez nekaj časa so prihiteli gasilci iz Montar-gisa s potrebnimi pripravami, da bi rešili konje iz prepada. Pri delu so uporabljali luči, ker je bila v prepadu tema. Kose je lastnik konj čez nekaj časa spustil na -dno odprtine, je našel tam samo dva mrtva konja, tretji pa je brea sledu Mesti umrla zaradi kačjega strupa A».ot poroča »Vjesnik u sredu«, Je sla pred kratkim na njivo Milica Bajiič iz vasi Bajiči brzu Han pjeaka. S seboj je vzela tudi dojenčka in ga z erbko vred dala pod hru&ko. Ko je prišel Ča«, da bi otroka nahranila, jo Je ob pogledu na zibko, v kateri je otrok sladko spal, skoraj zadela kap. Pod vratom deteta je ležala v klopcč zvita kača in srkala z jezikom proti Milici. Iz strahu za o'-roka Je mati hitro zgrabila kačo za glavo to jo vrgla daleč v polje. Toda kača jo je navzlic temu dvakrat pičila; ker Milica ni Sla po zdravniško pomoč, je na posledicah kačjega strupa umrla. izginil. Z lučjo je preiskal odprtino in ugotovil, da je spodaj prava podzemska jama s številnimi rovi. med katerimi sta bila dva dovolj velika, da se je v njih konj lahko izgubil. Raziskal je tudi ta dva rova vendar o konju ni balo sledu. Geologi so takoj pričeli raziskovati jamo. Začasno so prepovedali kmetom dostop do sosednjih njiv, dokler ne bo preisikano celotno področje, na katerem je prišlo do te kaj nenavadne nesreče. Starešina ZTOJ Sergej Kraigher ln generalmajor Katko Vujovifi med novomeškimi taborniki, zmagovalci taborniškega mnogo-* boja v LRS za leto 1956 rog prebudil iz globokega sna. Naselje Šotorov je v kratkem Času izginilo. Četa so se postrojile, komandirji čet so raiportirali komandantu in pxe8el« naloge za nadaljnji pohod . Koliko vtisov in nepozabnih doživljajev bo ostalo v sipominu udeležencem ipohoda Dolenjskega odreda v Kumroiv ec! Ogled letališča je navdiušU posebno fante in kar niso se mogli ločiti od letala. Ko smo zadnji dan pohoda prodirali s 3. četo Kolesarska četa se je na poti iz Kumrovca ustavila tudi pred otoškim gradom /mJiuall 139. Zdaj sta bila brez strelnega orožja. Butanje na vrata Je po neuspelem poizkusu prenehalo. Vilče Je našel v koči sekiro. Z Rokom sta se postavila ob oknu. V roki sta krčevito tiščala vsak svojo aekiro, da »prejmeta sovražnika, če bi poskušal vdreti skozi okno. 140. Ali čudno! Bilo ni nikogar. V mrtvi tišini sta zafttila sumljivo prasketanje. Kmalu je prostor napolnil dim. Zločinci »o zažgali kočo. Vročina je naraščala. »Pomoč pride prepozno. Skočiva ven! Nagla smrt je boljša!« Vilče je Roka komaj zadržal: »Počakajva še minuto! Pomoč ne more biti daleč!« 111. Med prasketanjem ognja sla slišala Brazgotinca, ki se je drl pred kočo. »Smrkavca! Ce nočeta ven, se Pa cvrita! Kar sama si izberila, kaj vama je bolj všeč! K vragu biser, ki sta mi ga ukradla! Za skrivališče pa policiji le ne bo mogel nihče povedati!« skozi sotesko ob 8otM, kjer gTadl ,JLA železniško progo proti Kum. rovcu, smo imeli priložnost ob. čudovaiti delovni polet |n tehnično opremo naic vojske za taka dela. Prva in druga četa sta se povzpeli na razvalin« Cesargrada, znanega iz dobe kmečkih uporov :>od vodstvom MaitiOe Gubca. Obujali smo spomine na to dobo in občudovali razgibano pokrajino okoli kc'line. na robu katere leži Kumrovec, cMj našega potovanja. Me4 dletom jc naš odred častno Novomeške ■»Nudimo vam vsak dan ribe, ćevapčiće in gramofonske plošče.« (Reklama, na plakatu). »Na, saj pravim, dandanes je že vse narobe in nt kot je bilo v starih dobrih časih.'« »Kaj pa je zopet?« »Vh, kaj. Na Brezje sem Šel na božjo pot, pa so me v cerkvi okradli!« ' (Upokojenec iz novomeške okolice, ki je bil na Brezjah tudi ob zdravstveno knjižico.) »Si bral, da so na Primorskem znižali ceno mesu?« »Bral, da.'« »In kaj praviš?« »Mi pa ostanemo, kar smo bili.'« OKOLI PRVEGA »Kaj, pol ure potrebuješ, da prideš čez Glavni trg? Saj je vendar tako kratek.« »Da, res je kratek, kako je pa širok!« dveh, nekateri celo v treh skiw prnah. Prvi dan teikmovamđa (v CetrtefcJ nas je močno ovtifralo deiževno vreme. Tudi naslednji dan nas j« hotela motiti nevihta, vendar so bila vsa tekmovanja iovedeua po programu. Teikmovalcl A m O skupin« »o morali teči po razmo« Ceneni terenu, vendar so vse skupine Izvršile naloge in prišle na cilj. V soboto dopoldne so bil* tekmovanja v mnogoboju xafeeh. Clanl KTG so dosegli ta usipeh delno zaradi vestne pri. prave nekaterih tekmovalnih skupin nafiega rodu, delno aaradi, • Kl.xb.Se priptrav« ostalih rodov, predvsem pa zaradi tekmovalnega poleta, ki Je prevzel vse tekmovalce in tekmovalke našega rodu. Posebno pri orie.Hac1 S-krm teku, kjer nismo dosegli naJ'OOiJ.ših mest v času, je biCo važno, da so naši tekmovalci vzdržali do cilja kliub hudemu naporu In s tem prjhorill rodu dragocene točke. Z osvoj.tvi-jo prvega mesta med vsemi taborniškimi enotami v Sloveniji je postni Rod gorjanrkih tabornikov republiški prvak v mnogoboju za Vhod v tabor Dolenjskega od-' reda v Kumrovcu leto 1956. za osvojen* mesta pa J« dobil iprehodni p<:kal za UIomiJ« leto. nov šotor za i osebe i. ;;.u. mioijasti'mi nosilci in 7 d;ploni« Starešina tabornikov Slovenije, dr. Jo-že Poitrč, Je izročil lepa darila i" čewtital nastal tabori -'k »m ob zaključku /-leta na velikem mititifiu v K um rovcu, Novome*čanl tabornikom tekmovalcem lahko čestitamo k tunu u*pehu z žel*o, da bi M se izpopolnili v notranjeiii (len po vodih In se tako] rv-Mo začcM pri. praivljatl na tekmovanje v taborniškem mriOKiibcJu /a IcdO 1957. ki bo v okviru III. zleta '/.veze izvid, niskih in taborniških organizacij iz vse Jugoslavije v bližini Sara. Jeva. ■'IV. vsem podjetjem in ustanovam, ki so z materialno podporo omogočili ta pohod, izrek."mo prisrčno z:>hvalo v.-eh libo-^fjov — udeležencev pohoda Oole.iJskega odreiia. Srvi Jalovec »4/4 •• t M 142. Ko je Dovgan sprejel Vllčetov klic na pomoč, Je takoj zbral ljudi ln jih oborožene naložil v svoj avto. Skozi gozd ie drve.i kot Se nikoli. »Ct se dečkoma kaj zgodi, hočem žrtvovati vse, kar sem ■1 pridobil, da ujamemo nločinsko drhal in jo po-kakor si je zaslužila!« 113. Koča je bila 2e vsa polna dima in na več koncih ao plameni lizali notranjost. Dečka nista mogla več vzdržati. V kotu sta »kozi dim opazila lestev, ki je držala na podstrešje. »Ce zlezeva gor. ne prideva *iva več ven,« je rekel R