Cenjenemu slovenskemu učiteljstvu! J? otovanje je toli izvrstna šola za okrepčanje telesa in duba, da ga po načinu učinkov ne dosega nobeno drugo podobno sredstvo. 0 tem je popolnoma prepričan vsakdo, komur se je potovanje k inienovaneinu nanienu priljubilo, a dvojiti o tetn more le ta, ki v to šolo nikoli vstopil ni. Posebno kar se tiče okrepčevanja duha, pripovedovati more vsak takšen popotnik, kako se mu je po izvršenem potovanji krog idej v tem ali onem oziru raziiiil iu kako si je v tej ali oni stvari pridobil bodisi do cela novih ali vsaj jasnejših nazorov. Nobena knjiga in nobena, če tudi najzgovornejša usta ne morejo nain v polni meri nadomestiti tega, česar si s svojim spoznavanjeni in pozorovanjein pridobivamo. Poslednjega časa raste tudi na Ceškein vedno bolj veselje do potovanja; od te dobe pa, kar podeljujejo podržavljene železnice tudi učiteljstvu znižane cene, opazujemo posebno v tej važni vrsti narodovi živahno gi- 7* banje v tem oziru. To veselje do potovanja budi in hrani ne le češka literatura, ampak na praktični strani ima velike zasluge za to posebno nKlub českjh turistfi1* in pa v različnih učiteljskih društvih pogosta in zanimiva predavanja o izvršenem potovanji. Češki izlet na Slovcnsko 1. 1887. obrnil je posebno pozornost naših širših krogov k prirodnim redkim krasotam zemlje slovenske. Od tega časa, namreč predlanskim in lani, potovalo je k Vam na jug nekoliko malib družeb izmed češkega učiteljstva, in da bi se češki učitelj ne čutil pri Vas kakor v tujini, dal sem nekaterira učiteljem na njih željo odprt list, s katerim sem jih njiliovim slovenskim kolegam, znancem svojim, iskieno priporočal. — To je gotovo zelo ugodno pri potovanji, ko pride človek v neznane kraje, med neznane ljudi, pa najde tu v svojein kolegi naravnega prijatelja, kateri ga uljudno vzprejme, s prijaznostjo pouči o vseni, kar se tiče tega mesta in kraja, kateri mu pove, kje naj se nastani, kako in kake izlete naj izvrši in kateri mu je sploh bratski tovariš. Videč v našem učiteljstvu vedno rastoče hrepenenje po Vašem jugu, ne morem seveda drugače, nego je podpirati in nameravam to torej storiti na način, ki bode, kakor upam, tudi slovenskemu učiteljstvu v prid. Imajoč za svojo namero soglas tudi v krogih češkega učiteljstva po osobnih pogovorih in od posameznih slovenskih učiteljev ugodne dopise, stopam torej sedaj pred cenjeno slovensko učiteljstvo s predlogom, da bi vstopilo s .e.kim učiteljstvom v kolegijalno vzajemnost pri potovanji. Ta vzajemnost nima biti niti tej niti oni stranki na gmotno škodo ali nadlego, ampak omejevala se bode le (kjer je to možno) na to, da dobi popotni kolega stanovanje na jeden dan ali največ na tri dni, vselej pa prijateljski svet in prijazno poučenje o tamošnjih krajevnih znamenitostih ter drugih posebnostih in razmerah. Ne menim v to svrho ustanoviti posebnega društva slovenskih in čeških učiteljev s pravili, nikakor ne, tega tudi ni treba; nam bodi prvi in poslednji paragraf kolegijalnost, kakoršna se pri vsakeni izo- braženem učitelji sicer sama ob sebi razumi, in ne dostaje tedaj ničesar drugega, nego da bi v tej zadevi drug o drugem vedel, t. j. da bi vsak učitelj, kateri hoče kolegijalnost tudi v to mer potrditi, k izvrševanju te vzajemnosti pismeno se priglasil. Oglas ta prijaviti more vsak slovenski učitelj naravnost meni na adreso: Žižkov — Praga. Po tem, odkod se kdo pri meni do 15. velikega travna t. 1. zglasi, učinim svoje daljše dispozicije. V praktični izvršitvi mislim si stvar tako-le: 1. Vsak potovalec dobi imenik vseh  zglašencev z njih bivališči (z okrajem in pošto). — 2. Vsakdo bode imel pri sebi a) svojo fotografijo (kakor je to pvi turistiških društvih običaj), na katere robu bode njegov podpis z drugim potrjevalnim podpisom , in b) listek, ki o tej kolegijalni vzajenmosti svedoči. — 3. Štirinajst dnij pred odhodom naznani kolega kolegi, da ga obišče, in če bi oni bil že na poti in prišel bi n. pr. v Maribor, piše odtod koj tega dne svojemu kolegi v Celje, da se jutri popoludne (ali pojutrišnjem dopoludne) pri njem oglasi itd. — 4. Pri kolegi, kateremu po prihodu pokaže svojo fotografijo in listek te kolegijalne vzajemnosti, dobi kolega (ako mogoče) prenočišče, gotovo pa vse poucenje, kakor: kavn naj na hrano gre in katere znaraenitosti naj si ogleda; ako možno, spremlja kolega kolego povsod sam ali mu preskrbi voditelja, — dalje pa se od njega ničesar večne zahteva. Jako ugodno je to, da se počitnice na Češkem in Moravskem začenjajo že 16. nial. srpana, pri Vas na jugu pa nekoliko pozneje. Kolikor češko potujoče učiteljstvo po- znam, rau je na poti glavno za osebo svo- jega kolege, manj pa za to, da bi dobil pri njem stanovanja. Ceški ueitelj išče torej v svojem slovenskem kolegi ljubega tovariša, kateri ga v vseh mestnih in krajevnih zna- menitostih ter drugih raznierah postrežljivo pouči, — v krajih pa, kjer so gostilnice z izbami za popotnike, ne misli češki učitelj nadlegovati svojega slovenskega kolege s pre- nočiščem, ako ni dotični kolega v okolnostih, da bi niu je mogel brez težkoč ponuditi. Tukaj v Pragi smo za vzprejem in stanovanje slovenskih kolegov dovolj pripravIjeni; inoremo jim v počitnicah sedaj s 50 posteljami postreči. Prago more si slovenski gost v spremstvu svojega češkega kolege za 5 dnij dobro ogledati, odtod pa izlete delati na 1, 2, 3 dni na vse strani češkega kraljestva k drugim kolegam. Bodočega leta bode v Pragi, kakor znano, jubilejna razstava, katere se bodo tudi češki pedagogi bogato udeležili. Da bi jo tedajučiteljstvo oddaljenejših krajev moglo mnogobrojno obiskati, bode se za njih stanovanja v velikeni obsegu skrbelo in na ta na.in raorejo tudi naži južni kolegi biti zagotovljeni, da tukaj vse storimo, da bi jim bivanje v Pragi bilo prijetno in koristno v vsakem oziru ter jim ostalo v milem in blagem spominu. V Pragi, dne 15. sušca 1890. Jan Lego.