PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE štev. 600 - Cena 10 lir - 8 jugolir - 5 din FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale TRST nedelja, 25. maja 1947 UREDNIŠTVO in UPRAVA. PIAZZA GOLDONI št. 1 - \ Tel, št.: Ur. 93806. 93808 Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo SINDIKALNE VOLITVE SO TIJDI BORBA NA. ŠEGA LJUDSTVA ZA UVELJAVLJENJE NAŠIH OSNOVNIH NARODNOSTIH PRAVIC NA TEM O-ZEMLJU, ZA UVELJAVLJENJE NAŠEGA JEZIKA IN NAŠE KULTURE. % mnoga leta, tov. Tito! Muslimanski svečeniki v FLRJ za odpravo pajčolana Priština, 24. (Tanjug) — V Prištini so se sestal; muslimanski svečeniki Kosovega in Metohije. 76 svečenikov je podpisalo resolucijo, s katero izjavljajo, da so za odpravo pajčolana, ki so ga do sedaj nosile muslimanske žene. Izjavili so se pripravljene podpreti tozadevno akcijo fronte antifašističnih žena in poudarjajo, da bodo muslimanske žene po odpravi pajčolana lahko bolje sodelovale pri kulturnem, gospodarskem in političnem razvoju države. h _ Na mnoga leta, tovariš Tito! Primorsko ljudstvo Ti želi obilo uspeha pri tvojem delu, ? bilo Člo 0Veb, ki in bo vedno posvečeno borbi za izboljšanje življenskih pogojev delovnega človeka. Po je kakor Ti vsak dan tvegal življenje za zmago svetih pravic vseh zasužnjenih, vseh ^ ™ bratstvu hrepenečih, ne more zatajiti. Da si prav Ti dvignil prapor protifašistič-°rbe; da si prav Ti napovedal in vodil brezkompromisno borbo proti nemškim in italijan-g ®“®Patorjem; da si prav Ti ostal zvest svojemu narodu v uri najhujše preizkušnje, ko so generali in vsi drugi «vodite!ji» pustili na cedilu in zbežali na varno; da si prav Ti ljud VSCm sve*om Pribil: «Tujega nočemo, a svojega ne damo!»; da si prav Ti v primorskem - ntrdil vero v Jugoslavijo, ki se je ob polomu strahotno zamajala, tega naše ljudstvo 0 nikoli pozabilo. Ne, naše ljudstvo ni nikoli podvomilo in ne more dvomiti: Jugoslavija, tista živa, upor-^ ^Popustljiva Jugoslavija ni nikoli kapitulirala. Kapitulirali so tisti, ki so ji klečali na vra-■ Tistih danes ni več. Kar jih še ni doletela zaslužena kazen, so se vdinjali pohlepnemu tuj-111 *a judeževe groše kujejo z njimi zaroto proti svobodi bratskih jugoslovanskih narodov. > Jugoslavija primorskega ljudstva, naša Jugoslavija, ni in ne bo nikoli kapitulirala: ka-^ skala stoji in na nji beremo: «Tito, Primorska te čaka!» Naj kujejo spletke, naj se le pojejo atomskih politikov': narod stoji in bo stal kakor hrast v viharju, ki mu lahko polo-VeK a treščiti na tla ga ne more. Zatorej, tovariš Tito, na mnoga letal Voščila maršalu Titu Beograd, 24. — Ljudske organizacije vseh krajev Jugoslavije so poslale maršalu Titu voščila ob njegovem rojstnem dnevu. Rudarji v Velenju so z delom proslavili Titov rojstni dan Ljubljana, 24. (Tanjug. — Rudarji v velenjskem rudniku so včeraj organizirali dan udarniškega dela, da proslavijo Titov rojstni dan. Prekosil; so normalno proizvodnjo za 40%. Slovaške žene otrokom FLRJ Praga, 24. (Tanjug) — Slovaške žene so izročile jugoslovanskemu konzulu v Bratislavi prvo pošiljko živeža, ki so ga zbrale za jugoslovanske otroke. Pošiljka obstoja iz treh vagonov moke, sladkorja in drugih živil. ZOPET DE GASPERI Fot k eBOtllOStl delovnega ljudstva Predsednik De Nicola je zopet poveril mandat De Gasperiju Objava Beneševih spominov Praga, 24. — Jeseni bodo v Pragi objavili spomine predsednika Be-neša, ki predstavljajo najvažnejše dokumente o zadnji vojni, in o dogodkih tik pred yojno. V delu so prevodi tudi na angleščino in francoščino. Rim, 24. (APP) — Predsednik republike De Nicola je davi sprejel De Gasperi ja in mu poveril nalogo za sestavo nove vlade, De Gasperi je mandat sprejel in je izjavil, da misli sestaviti široko koalicijsko vlado, ki naj bi obsegala vse gospodarske' in socialne sile. Danes je imel De Gasperi razgovor z Nittijem. Razpravljala sta o finančnih in gospodarskih vprašanjih. Pozneje je sprejel Orlanda, Tremollonija od Sairagatove skupine in končno Nennija. Sestal se je tudi s Togliattijem, ki je novinarjem izjavil, da med razgovorom ni prišlo do nobene večje zapreke. Jutri bo De Gasperi nadaljeval pogajanja. Sicilijanska pokrajinska zbornica, ki je bila pred kratkim izvoljena, se bo jutri sestala, da izvoli predsednika, dva podpredsednika in tri tajnike. V torek bo sicilijanski parlament izvol’l pokrajinskega predsednika, 8 svetnikov in 4 namestnike. Mnenje posameznih strank o sestavi pokrajinske vlade je različno: levičarji zagovarjajo demo- kratično koncentracijo, desničarji bi hoteli homogeno vlado, centrum pa vlado vseh strank. Mattioll poroča o pogajanjih v Beogradu Rim, 24. (APP) — Zunanji minister Sforza se je razgovarjal z dr. Mattiolijem v zvez; z zadnjimi trgovinskimi pogajanji, ki jih je vodil v Beogradu z jugoslovanskimi predstavniki. rial za zgraditev svoje vile ter uporabljal državni avtomobil in bencin za prevažanje materiala, ki ga je rabil pri gradnji vile. mi Prva seja komisije za Palestino Lake Success, 24. (APP) — Prva seja anketne komisije za Palestino bo y ponedeljek. Izvolili bodo predsednika in razpravljali q načrtu dela. Dve smrtni obsodbi v Španiji Madrid, 24. (AFP) — V Ciudad Real je. sodišče obsodilo na smrt Emila Cabezasa Morena in Jacin-ta Maurela Ruiza. Smrtne obsodbe v Iranu Teheran, 24. (APP) — Včeraj so v Tabrisu ustrelil; bivšega javnega tožilca v Azerbajdžanu Feridu-na Ibrahimlja, ki je vršil posle za časa avtonomne, republike. Jezikovne in narodnostne nravice v zedin;enem sindikatu Danes volitve v Libanonu Beirut, 24. (AFP) — Jutri bo 273.000 libanonskih volivcev izvolilo 55 poslancev v parlamentu. Nacistične zastave na Irskem Dublin, 24. (AFP) — Pri pogrebu za nemškim internirancem na Irskem dr. Goertzem, ki ja. napravil samomor v Dublinu, so krsto pokrili s kljukastim križem. Smrtna obsodba v Ljubljani zaradi kraje ljudske imovine Ljubljana, 24. (Tanjug) — Ljubljansko ljudsko sodišče je obsodilo na smrt z ustrelitvijo bivšega člana mestnega ljudskega odbora v Kranju Gabrijela Mohorja, ki je uporabljal državni gradbeni mate- Protest proti fašističnemu tisku v Belgiji Bruxelles 24. (Tass) — Narodni kongres odporniškega gibanja je na svoji zadnji seji izglasoval resolucijo, ki ugotavlja, da ®o se dve leti po vojni proti fašizmu pojavili v Belgiji listi in revije, ki popolnoma svobodno poveličujejo izdajalce in kolaboracioniste ter so sovražno usmerjeni proti odporniškemu gibanju. Svet odporniškega gi-(Janja je zahteval od vlade, naj podvzame stroge ukrepe proti fašističnemu tisku. Nno resnejši položaj v Franciji Knhu 3 za proizvodnjo električne struje in plina - ^Ifeiiiosehja teh podjetij * „Warodni odbor za kruh" aiih k. (APP> — Na raznih 'Obst^^tije so bile včeraj de- *liih proti pomanjkanju Hrien ¥eze za razsvetljavo in !e bank- strui° je odobril zahte-eseencev po zvišanju mezd ^ fodo a* izjavo, ki pravi, jšali dobavo plina in boru6 stn|je- V sredo 28. maja n ^eli splošno stavko, če > 'varn 'o*50 ugodila njihovim za-sSinoči je. vlada izdala po-f^teve katerim odbija omenjene h 'la 'r sada izjaylja> da bo ^BO-obra, 0 Poslovanje vseh jav-* V *n da bo P°dvzela vse %0 er se bo zatekla, če bo po-’ ud’- k zaplembi, k danf*■ Predsednik Ramadier in druge edinice, ki so deloma oborožene in ki štejejo 3 do 4 milijone mož. V Sangaju so vojaške oblasti prepovedale izhajanje trem kitajskim levičarskim listom. cili in materiala podjetij za \ &Je & ^ Plina ji električne • «ek\ Podpisal dekret o rekvizi- f ■ i?'4ei^elCV‘ziciJa se je izvršila na r r Qna> w predvideva sploš-* n-, uizacijo v času vojne, in ki Se v veljavi. Rekvizicija 3 deio av za Prav v mobiliza-^ ?.vStVa' Za Prestopke pred-ifi^rodn do pe“ !et z^Por®- tl eTou .zveza za razsvetljavo , v jetično strujo, ki je včla-pvšla _ Pl°šno delavsko zvezo, Je r4 dr,?r?čil°- v katerem izjavlja boji ® m* da rekvizicija lahko ii0žaj. ??stri že itak zelo napet -ki,' v.°r0čilQ pojasnjuje, da 'h1,, 50 napovedali za 28. točno Podani v tisku; ,3 Višinra elektrike bo ostati na ‘Žaii ’ rezerve plina pa bodo h p 60%. h? Prertf ^avljajo. da so pod čast-b *>ke r^dstvom predsednika re-v> ^Uhi) n°vlli »Narodni odbor thT"‘ kaLk; bo imel nalogo podiš Žlm 0 koli iniciativo, da ytrnha Vežje količine žita za pe- narodnega odporni-5i^ ,.ln Bkivni tajnik Eolaboracionistični tisk v Franciji Pariz, 24. — List «Humanite» ostro napada članek, ki ga je objavil «Epoque», ki zahteva obnovo trgovine s Francem. Clankar piše, da smatra francoski neofašizem, da jo ugoden moment, da odkrito pokaže svoje zavezništvo s Hitlerjevim in Mussolinijevim zaveznikom. List nadaljuje, da «Epoque» ne bi (prišel tako daleč, če se ne bi spomnil na to, kako je tisk MRP branil trgovinski dogovor, ki je bil sklenjen s Francom v septembru 1945. Ta dogovor predstavlja podaljšanje francosko-španske pogodbe, ki Jo Je sklenita v juliju 1942. višlj-ska vlada. List «Epcque» nadaljuje tradicije tiska, ki je štiri leta one-čaščal Francijo. Prvi železniški motorni voz Izdelan v FLRJ Ljubljana, 24. (Tanjug) — V železniških delavnicah v Mariboru gradijo prvi mortomi železniški vez. Računajo, da bo izgotovljen v polovici junija. Voz bo moderno opremljen. GOVOR PODPREDSEDNIKA PREZIDIJA LJUDSKE SKUPŠČINE FLRJ MOSE PIJADA Zmaga jugoslovanskega delovnega ljudstva Delovni zagon ljudskih množic je omogočil v razmeroma kratkem času obnovo jugoslovanskega gospodarstva - Ameriška reakcija se zaganja v Jugoslavijo, ker se njena ljudska demokracija in politika ne dasta podkupiti z dolarji Beograd, 24. (Tanjug) — Podpredsednik prezidija Ljudske skupščine FLRJ Moša Pijade je imel včeraj na zborovanju delavcev in uradnikov tovarne motorjev v Rakovici važen govor, v katerem je obrazložil važnost petletnega načrta. Poudaril je, da je načrt dokaz, da republika stremi odločno po so-sialistični izgradnji, jugoslovanskega gospodarstva. Pijade je nato poudaril, da so jugoslovanski narodi po osvobodilni vojni imeli že na nov h temeljih zgrajeno državo. S petletnim načrtom bo jugoslovansko ljudstvo prekosilo druge sosedne države, ki imajo tudi podobno demokracijo kakor Jugoslavija. Prekosili bomo te države, je dejal Pijade, ker smo se za časa osvobodilne borbe vrgli takoj na delo, da spremenimo značaj države in zgradimo ljudsko državo z novimi temelji. Ugotovil je nato, da je delovno ljudstvo doseglo popolno zmago in da je oblast prešla v roke ljudstva, tako da mu je sedaj ne more nihče odvzeti. Omenil je dalje, da je Jugoslavija z lahkoto šla mimo vseh reakcionarnih spletk in pokazala svetu, da je nastala v državi temeljita sprememba. Povezanost ljudstva z voditelji Delovni zalet ljudskih množic v vsej državi je omogočil v razmeroma kratkem času obnovo jugoslovanskega gospodarstva. Ta pa zaradi tega, ker se je ljudstvo zavedalo, da ne dela več za izkoriščeval- Jd j*ibdikalne sve- zveze Luis Sail- Vf,, je W ki kbekem zborovanju med *lih^e in , lral Gaullovo de-grim deJal; «Možna Je ena ta bac'ja francoskega ljud- « Se ne more lzvr^ild %rattia < osebe, pač pa okrog “ki.j “h ustave, ki yelja v re- Vl -------------- liurtSpehl kitajske e voiike 'iai^ t*eki h081®!6 na železniški proti 2 ml' \ ' nacionalistov na % ■ Po Poročilih iz vi- Jeplj; v°jsk« pa znaša šteje poldrug milijon. še ta7.nc mil’'*' NOV ANGLEŠKI INANEVER proti Jugoslaviji v komisiji za Grtijo Atene, 24. — Včeraj eo v Solunu usmrtili dva partizana, v Trikali pet, v Kozani (Makedonija) dva. Vojaško sodišče v Kozani je obsodilo na smrt eno žensko. Iz Tirane poročajo, da je ljudstvo v Argirokastru in Koricl demonstriralo proti zločinskemu napadu grških letal na alba/nsko ljudstvo. Med demonstracijami so ostro obsojali tudi imperialistične zaščitnike sedanje grške vlade. Na včerajšnji eeji anketne komisije za Grčijo je britanski delegat predlagal, naj iz poročila komisije Varnostnemu svetu Izločijo poročila predstavnikov Jugoslavije, Albanije, Bolgarije in Grčije in naj jih pošljejo posebej, kar pomeni z drugo besedo, naj jih spravijo v arhiv. Toda tudi ta poskus britanskega delegata, ki je imel namen preprečiti, da bi imel Varnostni svet točen pregled položaja v Grčiji, ni imel uspeha. Komisija je namreč itlenila, da bo ta poročila priložila glavnemu svetu. poročilu Varnostnemu Trumanova doktrina v Turčiji Ankara, 24. (Tass) — Razni listi poročajo, da vrši posebna komisija preiskavo o delovanju profesorjev levičarskih tendenc na ankarski univerzi. List pravi, da namerava prosvetni minister preučiti vprašanje «cpuracije» na univerzi. Isti list poroča, da nameravajo ivzršiti podobno preiskavo tudi med profesorji na carigrajski univerzi. Horthyjev sin se bo vrnil v domovino Budimpešta, 24. (AFP) — Sin bivšega madžarskega regenta Hor-thyja je prosil madžarsko poslaništvo v Rimu za potni list. Notranje ministrstvo javlja, da se bo mladi Horthjr lahko vrnil v domovino. ce in kapitaliste, pač pa zase, za svoje otroke in za bodoča pokole-nja delovnega ljudstva. Petletni načrt pa je bil možen tudi zaradi tesne povezanosti med vodstvom države in ljudstvom. V državi, kjer živi več narodov, pa je prehod k načrtnemu gospodarstvu in k novim socialnim odnosom tesno povezan s pravično rešitvijo narodnostnega vprašanja. V Jugoslaviji so nekatere pokrajine gospodarsko in kulturno dokaj zaostale, toda ti narodi se bodo lahko naglo razvijali in dosegli isto kulturno višino kakor drugi narodi. Ljudska fronta kot ljudska organizacija Jugoslavije ni blok ali koalicija delavskih strank kakor v drugih državah. Ta fronta je enotna organizacija z enotnim programom'. Vloga ameriške reakcije Moša Pijade je nato govoril o vlogi, ki jo ima danes ameriška reakcija v svetu. Dejal je: «Amerl-ški reakcionarni krogi poudarjajo potrebo po obnovitvi svetovnega gospodarstva. Pomilujejo vse narode sveta, ki so bili hudo prizadeti, toda pri tem niso odkriti. Stvari prikazujejo na še bolj temen način, kakor v resnici so, in hočejo s tem prepričati, da se nobena država ne bo mogla gospodarsko dvigniti, če ne sprejme ameriškega varuštva Ameriška reakcija hoče danes zasužnjiti ves svet. V številnih državah je naletela na vlade, ki so pripravljene prodati neodvisnost in bodočnost ljudstva za ameriške dolarje. Toda narodi ne morejo tega trpeti. Reakcionarji lahko kupijo Tsaldarisa in druge, lahko dobijo v Indoneziji izdajalce, na Kitajskem Cangkajška ter vlade, može in skupine, ki so pripravljeni prodati ljudstvo; toda vsi ti narodi vodijo danes oborožene vstaje, vodijo borbo za svobodo in neodvisnost. Danes išče ameriški kapital za veznikov v krajevni reakciji, ki jo oborožuje proti ljudstvu, proti Sovjetski zvezi in drugim narodom. V ta namen uporabljajo milijarde. Sovražno razpoloženje do Jugoslavije Ker je Jugoslavija država, kjer se demokracija in nova politika ne dasta kupiti, je za vzgled drugim državam. Ameriška reakcija jo mrzi in skuša na vse mogoče načine ovirati njen razvoj in oporekati, kjer le more, tudi na mednarodnih konferencah, pravicam jugoslovanskega ljudstva. Ta reakcija je proti Jugoslaviji sovražno razpoložena, skuša jo gospodarsko blokirati, izolirat; in preprečiti prihajanje ar meriških strojev v državo. Mi bi imeli interes trgovati z njimi ter izvažati ln uvažati; toda oni ne želijo poštene trgovine, poštene zamenjave na podlagi vzajemnega spoštovanja, na podlagi enakopravnosti narodov. Oni zahtevajo, da vsi narodi služijo njihovi protisovjetski in protlnapredni politiki. Ta reakcija je prišla celo do tega, da ne dovoljuje vizumov Američanom, ki želijo obiskati Dalmacijo, Bosno in druge kraje. Nočejo, da bi nji-rovi državljani videli v Jugoslaviji na lastne oči, da je položaj drugačen, kakor jo on; dnevno prikazujejo v klevetniškem tisku. Pomoč Sovjetske zveze Pijade je nato poudaril, da bi bilo brez pomoči Sovjetske zveze nemogoče mislit; na borbo jugoslovanskih narodov in na njihov sedanji razvoj po poti socializma. Računati moramo tudi na prijateljske vezi s slovanskimi državar mi, z Romunijo, Albanijo in Madžarsko, ki želijo braniti svojo ljudsko demokracijo in neodvisnost pred tujimi imperialisti. Te države si medsebojno pomagajo ter omogočajo zamenjavo gospodarskih dobrin, razvoj gospodarstva in zaščito gospodarske neodvisnosti. pust 50%. Ta popust velja za vse vlake in vse razrede od 25. maja do 16. junija. Na velesejmu, ki bo trajal od 31. maja do 8. junija, bo Sovjetska zveza raizstavila med drugim, avtomobile iz tovarn v Moskv' in Gorkiju. Razstavili bodo tudi vzorce kamionov, breztirnic (filobusov) in motociklov, kakor tudi proizvode težke industrije ter številne vzorce rud; kemijskih izdelkov, krznarstva, tobaka, radijskih aparatov in drugo. Poseben oddelek bo posvečen sovjetski knjigi. Ameriški trgovec o Jugoslaviji Praga, 24. — V zvezi e prepovedjo izdajanja vizumov za Jugoslavijo je predstavnik ameriške trgovske družbe General Motors Works Corporation, Stettin, ki je bival v Jugoslaviji mesec, dni, izjavil dopisniku Tanjuga v Pragi, da je za časa svojega bivanja v Jugoslaviji lahko svobodno potoval po vsej državi in si ogledal, kar ga je zanimalo. Pristavil je, da ni imel nobenih sitnosti in da so bile jugoslovanske oblast: z njim zelo vljudne. Član Unrine misije zavrača klevete proti FLRJ London, 24. (Tanjug) — Clan Unrine misije John Gregori, ki je deloval i Srbiji, je v angleškem listu «News Statesman and Na-tion» ovrgel razne klevete, ki jih razširjajo reakcionarni krogi v anglosaških državah proti Jugoslaviji, posebno pa glede delovanja Unre v teh državi. Gregori piše, da so bili člani misije priča o pravilnem razdeljevanju Unrine pomoči med ljudstvom. Dodal je, da so jugoslovanske oblasti napravile vse mogoče za pravilno razdelitev te pomoči, ki je služila na najboljši način pri obnovi dežele. Popusti za obiskovalce zagrebškega velesejma Beograd, 24. (Tanjug) — Inozemski obiskovalci zagrebškega mednarodnega velesejma bodo deležni 33.33.% popusta pr; potovanjih v skupinah od' 8 do 20 oseb. Za skupine nad, 30 oseb, znaša po-. Skrb sindikatov za trboveljske rudarje Ljubljana, 24. (Tanjug) — Glavni odbor Enotnih sindikatov Slovenije je določil 9 milijonov dinarjev za gradnjo stanovanjske hiše za trboveljske rudarje. Hiša bo imela stanovanja za 104 osebe in moderno menzo za 120 oseb. Pri gradnji bodo sodelovali s prostovoljnim delom tudi rudarji. Trboveljski rudarji imajo svojo ljudsko univerzo, večerno gimnazijo in pevsko društvo. Imajo tudi svoje gledališče in svoj orkester. BRUXELLES. — V Naimurju so ustrelili 11 (gestapovcev, ki sa bili obsojeni na smrt. Preteklo je že dolgih osem mesecev, odkar so delegati 'Enotnih sindikatov in Delavstke zbornice podpisali v Parizu sporazum, ki js vseboval določila za združen je obeh sindikalnih organizacij Tržaškega ozemlja v enotno sindikalno organizacijo. Od takrat pa do danes trajajo na Osrednjem odboru za sindikalni sporazum pcigajanja za uresničenje te enotnosti potom svobodnih in demokratičnih volitev. Toda že od vsega počdtka so delegati Enotnih sindikatov naleteli pri pogajanjih v Osrednjem odboru na resne ovire in nesporazume s predstavniki Delavske zbornice^ Šovinizem Delavske zbornice Eno prvih takih vprašanj je bilo tudi vprašanje dvojezičnosti, proti kateremu je Delavska zbornica zavzela nasprotno stališče. Enotni sindikati so namreč zahtevali, naj se spričo posebnosti našega ozemlja, na katerem živijo Italijani in Slovenci, uvede v poslovanje bodoče enotne sindikalne organizacije uporaba obeh jezikov ter naj bi vsi uradni dokumenti bili natisnjeni dvojezično. Temu pravičnemu in demokratičnemu predlogu pa se je Delavska zbornica uprla, češ da bi nastalo z uvedbo slovenskega jezika in z uveljavljanjem popolne dvojezičnosti trenje ter bi izzvalo med italijanskim delavsilvom nezadovoljstvo, kar bi lahko postalo usodno za komaj doseženi sporazum. Argumentacija Deilavske zbornice, ki je skušala odvzeti slovenskemu delavcu pravico, da lahko govori, piše in posluje v sindikalnem gibanju v svojem lastnem jeziku, je bila prežeta z najogabnejšim šovinizmom in s slabo prikritim sovraštvom do slovenskega življa v Slovenskem Primorju. Zaradi tega nesporazuma so E-notni sindikati zahtevali, da se pokliče iz Pariza delegat Svetovne sindikalne zveze. Ko je prišel iz Pariza tov. Thomas, namestnik generalnega tajnika Svetovne srndikalne zveze, je pravično ugotovil, da Enotni sindikati, v tem vprašanju zastopajo napredno stališče. Protesti ljudstva Povsem nemogoče je pojmovati zdrav sindikalni pokret brez upoštevanja popolne jezikovne in narodnostne enakopravnosti narodov, ki na tem ozemlju živijo. Pri tem osnovnem vprašanju sta prvič trčila skupaj dve različni pojmovanji, prvič sta trčila skupaj napredna tendenca zdrave ljudske demokracije, ki jo predstavljajo Enotni sindikati, in reakcionarno stališč? strank bivš&ga C.L.N.-a, ki jo zastopa Delavska zbornica. Proti takemu stališču Delavske zbornice so protestirale široke ljudske množice slovenskega in. italijanskega delovnega ljudstva, ki so videle v teh sramotnih manevrih Delavske zbornice žalitev najosnov nejših narodnostnih pravio im teptanje demokratičnega prava, za ka tero so se naši narodi borili med narodno-osvobodilno borbo. Tem manevrom so odgovarjala določena rovarenja obče znanega razbijača delavskega razreda Don Marzarija, ki je napovedoval križarsko vojno proti sindikalni enotnosti. Zavlačevanje Delavske zbornice Enotni sindikati svestni si svojega zgodovinskega poslanstva niso dopustili, da bi Delavska zbornica našla v tem vprašanju pretvezo, da se otrese sporazuma, podpisanega o Parizu; zato so odločili, da se vprašanje dvojezičnosti odloži ter se dokončno odloči na glavnem kongresu bodoče enotne sindikalne orgar nizacije. Toda kljub razumevanju Enotnih sindikatov in dobri volji, da se enotnost delavskega razreda čimprej uresniči, je Delavska zbornica stalno z vso vztrajnostjo odlašala rok, v katerem bi morali pričeti z volitvami, tako da se je dogodilo, da š po treh mesecih od začetka poga- FAŠIZEM V ARHEHTIHI Z ojačeniem ameriškega Imperializma v Argentini se je povečal tudi pritisk na antifašistične organizacije Buenos Aires, 24. — Večja skupina pristašev liberalno-nacional-no desničarske organizacije se je zbrala pred palačo predsednika Perona v času, ko je ta imel razgovor z novim španskim poslanikom, ki mu je izročil poverilnice, jn je vzklikala Francu ter proti Stalinu. List «Worlds News Service* poroča o aretaciji 200 znanih članov argentinske komunistične stranke ;n o številnih ovirah, ki jih stalno delajo demokratičnim ;n naprednim organizacijam. Vse to jasno dokazuje, da se vlada generala Perona usmerja vedno bolj na desno. Diktatorja Irriburru in general Husta sta se vzdržala na oblasti samo z nasiljem. Takrat se je ponovno učvrstila tako imenovana '«civilna legija*, ki je bila prva fašistična stranka v Argentini. Ta notranji položaj so izrabile tuje sile in zahtevale razne koncesije. Ze od prvih dni Irriburruje-ve diktature so angleški kapitalisti prevzeli kontrolo nad večino že- lezniških in tramvajskih prog. Položaj britanskega kapitala se je znatno učvrstil, ko je argentinska vlada izdala dva zakona: prvi je uvedel državni monopol prevozništva v korist Velike Britanije, drugi pa je uvedel uporabo britanskega in evropskega denarja v prevoznem sistemu v Buenos Airesu. Po vojni sta se britanski jn ameriški imperializem znova srečala v Argentini. Toda to pot se ZDA čutijo močnejše in so postale skoraj najvažnejša tuja sila v Argentini. Z ojačen jem vpliva ameriškega imperializma v Argentini se je povečal tudi pritisk proti naprednim organizacijam Končno pa obstoja tudi zaradi prisotnosti velikega števila bivših mačističnih im fašističnih voditeljev ter mnogih drugih voljnih zločincev, ki so pribežali v Argentino, resnična nevarnost, da se fašizem razvije ;n da potom Argentine prodre y ostalo južno Ame-riko, - UF janj Delavska zbornica ni poslala imen svojih predstavnikov, ki bi morali sestavljati odbore za sindikalni sporazum pri posamesnih kar tegorijah, medtem ko so Enotni sindikati že v prvih dveh tednih pripravili vse potrebno za takojšnjo uresničenje pariškega sporazuma. Kljub temu in kljub rovarenju protiljudskih krogov pa jim ni uspelo preprečiti, ostvaritve pogojev za mir in razbiti enotnosti slovenskega in italijanskega ljudstva, ki je ost varila, pagoje za enotno fronto vseh demokratičnih množio našega ozemlja. Osrednji odbor za sindikalni sporazum je končno sklenil, da se bodo valimo operacije pričele 1. marca, H). maja pa bi moral zasedati generalni kongres, ki bi imel nalogo voliti glavni odbor skupnega sindikalnega organizma. Nesramna kampanja reakcionarnega tiska Nekaj pred pričetkom volitev pa smo bili priča nesramns volivne kampanje, ki jo je pričela «Voce libera-t) v izključno škedio sindikalne enotnosti. V vseh časopisih stremk bivšega C.L.N.-a so se pojavljali reklamni pozivi, naslovljeni na italijanske delavce, vpijoči pozivi «na obrambo italijanske kulture in civilizacije», s Um pa so svojo volivno kampanjo Spremenili v čisto navadno nacionalistično kampanjo, v gonjo proti vsemu, kar ni italijanskega; Enotni sindikati so že vnaprej uvideli, da obstoja v taki nesramni kampanji nevarnost za samo enotnost, zato so trikrat pozvali Delavsko zbornico, noj preneha s take vrste volivno kampanjo im preide vendarle na konstruktivno delo za sindikalno enotnost. Toda Delavska zbornica je na te predloge odgovorila, da volivne kampanje v svoj prid ne more ustaviti, kajti da to vodijo nepoznani krogi. V uradnem pismu, ki ga je Delavska zbornica poslala Enotnim sindikatom, je dala tem prostost v votivni kampanji, češ da sama ne more prenehati volivne kampanje, ki jo vodijo nepoznani krogi njim v korist. Ko so pričele prve sindikalne voli tve, je Delavska zbornica hotela ponovno špekulirati v svojo korist. Izkoriščala je namreč prve izide volitev v bankah v svrho psihološkega pritiska na naše množice. Gonja Delavske zbornice proti Enotnim sindikatom Proglašali so na vse štiri vetrove «svoje velike zmag e» in njihovo premoč pri bančnih nameščencih. S tem so seveda skušali demoralizirati naše delovne množice, češ da bodo oni vendarle zmagali z ogromno večino pri končnem izidu volitev. Medtem so skušali z vsemi svojimi silami odložiti volitve v onih kategorijah, v katerih dobro vedo, da stojijo delovne množice trdno na strani Enotnih sindikatov. Druga stran lažne in tendenci ozne kampanje pa se je pričela ob priliki prvega maja, ko je Delavska zbornica napadla Enotne sindikate, češ da nočejo praznovati prvega maja z rdečimi zastavami delovnega ljudstva. Gonja proti Enotnim sindikatom ob priliki prvega maja je klavrno propadla. Ogromna manifestacija delovnega ljudn‘va je jasno pokazala naši domači javnosti in vsemu svetu, da stoje zdrave, demokratične delovne množice na naši strani. Prvomajska manifestacija je definitivno razkrinkala pred vsakim pravim demokratom protiljud-ske namene tako imenovanih demokratičnih sitrank bivšega C.L.N.-a. Vse to pa je pozneje privedlo do prekinitve sindikalnih volitev in. do popolnega zastoja v Osrednjem odboru za sindikalni sporazum. Dolžnost vseh demokratov Sele 23. V. 19!)7. je prišlo do ponovnega sporazuma, v katerem se obe strani obvezujeta, da prenehata z vsakršnim medsebojnim napadanjem ter da se nadaljuje z delom za uresničenje sindikalne enotnosti. Sindikalne volitve prihajajo v teh dneh do svojega najv.šjega študija. Borba, ki jo danes vodijo Enotni sindikati pri sindikalnih volitvah za zagotovitev demokracije in napredka v delavskem gibanju, ni samo stvar sindikalnih organov, ampak mora biti tudi stvar vsega našega delovnega ljudstva v mestih in na deželi. Vse naše ljudstvo si mora biti v svesti, da je doprinos k sindikalnim volitvam obča dolžnost vsakega pravega demokrata, kateremu je na srcu prava napredna demokracija in enakopranmost slovenskega in italijanskega naroda na tem o-zemlju- V teh naših naporih za afirmacijo našega zdravega delavskega pokre-ta pri sindikalnih volitvah stoji tudi borba slovenskega in italijanskega naroda za poglobitev demokracije našega javnega življenja Sindikalne volitve so tudi borba našega ljudstva za uveljavljenje naših osnovnih narodnostnih pravio na tem ozemlju, za uveljavljenje našega jezika in noše kulture. Zaradi tega se morajo tej obči dolžnosti odzvati najširše ljudske množice, da zagotovimo pri nas tudi za vnaprej razvoj pravega in zdravega delavskega pokreta. IVAN BUKOVEC-VOJMIR .JTAIIKSIMA" KULTURA TRSTA IVE MIHOVILOV1C Znani tržaški italijanski književnik Silvio Benco se je pred nekaj dnevi v znanem šovinističnem popoldnevniku razpisal o (dtalianissimi* kulturi Trsta. Kako pa je pravzaprav s to stvarjo nam nazorno pove pričujoči članek. — Ur. Trst j«; brez dvoma, kulturno mesto, toda ni mesto kulture, posebno pa ne mesto »velike kulture*. Glavni doprinos Trsta kulturi in civilizaciji je tisto, kar Je Trst ustvaril v trgovini, pomorstvu in industriji; to je treba Trstu priznati, seveda pa to ni rezultat samo italijanskih naporov, kajti lahko dokažemo, da so Slovenci kot podjetniki v pomorstvu dominantni, a kot delovna sila so imeli v tej zmagi civilizacije največ zaslug. Toda Trst ni v preteklosti pa tudi ne v novejšem času nikoli predstavljal v duhovni kulturi niti od daleč tisto, kar so predstavljala nekatera druga evropska in še posebej italijanska mesta (Benetke, Padova, Firenze itd.). Do 19. stoletja Do 14. stoletja nima Trst hi Julijska krajina v italijanščini nikakršnih književnih sledov, a v latinščini zelo malo. Edina manifestacija pesništva so neki pobožni mister&ji, ki so jih izvajali v katedrah. V 13. stoletju se omenjajo -»magistri eholae* v Trstu, Kopru, Poreču in Pulju. V 15. stoletju pa ne moremo najti več kot trt manjvredna pesniška dela v italljanščtrri; Tržačani posebej omenjajo Raffaela Zovenzonija. Edino Ime, ki sa čulje preko meja Julijske krajine je Pier Paolo Vergerij starejši iz Kopra, humanist in pedagog (1370-1444). v 16. in 17. stoletju se omenjajo v zgodovini Trsta nekatera imena z gotovo literarno produkcijo, histono-grafijo, poezijo itd., toda vse, kar so ti pisatelji zapustili ne predstavlja nobene nesmrtne vrednosti. Znamenitejše ime je edino Gerolamo Muzio. Karakteristično je, da je ta stara siromašna tržaška književna produkcija po večini pisana v latinščini, medtem ko je ob istem času italijanščina bila književni jezik z dovršenimi književnimi oblikami (Dante). V dobi, ko živi v Splitu Ma-rovlč, ko ima Dubrovnik že sijajno književno in znanstveno tradicijo, ko Benetke, Padova in Frrenze dajejo vsemu svetu svoje kulturne dopri nose, zaostaja Trst daleč za njimi in tudi svojemu najbližjemu kulturnemu slovanskemu zaledju ne nudi ničesar. Značilno je, da istrska mesteca prejemajo prve tiska ne knjige iz Benetk, medtem ko Trst v tistih časih ne slovi n'ti kot center tiskarske delavnosti. Pozneje v 18. in 19. stoletju, ko se Trst razvija v moderno mesto, Imamo gotove literarne in umetniške produkcije pesnikov, histori»grafov, slikarjev in kiparjev. Tudi v novejšem času ima Trst vrsto književnih in u-metnišklh imen, katera pa ne preidejo lokalnega in provincialnega okvirja. Zelo redki so tisti, ki pomenijo nekaj v italijanskem merilu. V Evropo pa je mogel dati samo eno ustvarjalno osebnost — romanopisca Itala Sveva. Te konstatacije nikakor niso omalovaževanje ali pa svojevoljno zoževanje kulturne moči Trsta, to je stvarnost, katero priznavajo tudj tržaški Italijani, ko hočejo biti stvarni in objektivni. Kaj pravi R. Fauro-Timeus Italijanski iredentistični ideolog Ruggero Fauro-Timeus začenja svojo knjigo eTrieste* (Rim 1914) a temi besedami; eTrieste non ha storia» (Trst nima zgodovine). On je pri tem mislil na tipično zgodovino vojn, junaštva, velikih podvigov m — kulture. Posebno pomanjkanje velike kulturne tradicije je tisto, kar je vzrok, da Trst nima zgodovine v klasičnem, pomenu besede. Ko je Fauro postavil to trditev, prav gotovo tega ni napravil z namenom, da s tem omalovažl tržaško italljanstvo. To je bil trenutek grenke iskrenosti in tako kakor on so morali v taksnih trenutkih iskrenosti, posebno, ko so hoteli biti vsaj do neke mere znanstveno točni, p-sati tudi drugi tržaški Italijani, pa naj so bili še tako veliki patrioti ali pa veliki Iredentistični ideologi kakor je bil tudi Fauro. Attillo Tamaro, ki je znan. kot največji propagator iredentizma in protialovanstva, je napisal v Dvoji knjigi eStoria di Trieste» (Rim 1924, II. knjiga) sledeče; *Trst ni imel nobenega velikega pesnika, ni imel niti enega velikega umetnika, ni imel velikih kulturnih ustanov...* -(stran 573). On pravi dalje: «Se-veda popis tržaških slikarjev je dolg, tem daljši v kolikor v tem popisu manjkajo imena velikih mojstrov* (stran 586). »Na polju pozitivnih znanosti nimamo znatnejšega razvoj a v Trstu razen morske biologije... V tem svojem sznanstvenem siromaštvu* je mesto ostalo do najnovejše dobe.* (Stran 603). eMalo imen in malo stvari v literaturi, v poeziji druge polovice 19. stoletja do danes... Med 19. stoletjem in vojno (1914) v Trstu manjka umetniško ustvarjenje, književno in znanstveno, katero bi bilo označeno z neko svojo originalnostjo. Mesto ni umelo zbrati v sebi mojstre im začeti z neko svojo tradicijo...* (stran 606). zTisti Tržačani, ki so imeli večje ambicije, ki so rabili po svojem talentu širi« polje dela, so morali v preteklosti im danes emi-grirati v kulturno močnejša italijanska središča, k-r v Trstu niso imeli možnosti ustvarjanja*, (sirarn Sl3). sResnioa je, da je Trst, ko je postal središče Julijske krajine osredotočil v sebi tudi tradicije Furlanije in Istre, toda tudi te pokrajine niso velika stixir na polju znanosti in umetnosti*, (stran 574). Ugotovitve S. Slataperja Ako pa želimo vsaj približno spoznati »dušo* italijanskega Trsta, tistega v preteklosti in današnjega, pa moramo vsekakor čitati Scipija Slataperja, enega najznačajnejših tržaških italijanskih duhov, ki je kot prostovoljec na italijanski strani v prvi svetovni vojni padel «osvoboju-joč» Trst. Čeprav je končal kot iredentistični heroj, je Slataper zapustil spise, ki so karakteristični ravno zaradi svoje ostre anali-tičnosti, zaradi kritičnosti in nekakšnega stremljenja po objektivnosti, ki je bila večkrat zelo alki, a ne samo tisti zasopljenih strojev in žvenketanja srebra v Žepih... Končno, tudi Benetke so trgovsko mesto, tudi Genova in Firenze še celo, pa vseeno tam kultura ovete, ona je dala Danteja,..*. «To je mesto preobloženo z zgodovinskim bremenom suhih fig in rožičev, a z dušo tako heterogeno*. To površno italijanstvo Trsta in celo njegovih redkih književnikov, najvišjih predstavnikov njegove kulture se odraža kot negativen element v kulturnem, posebno v literarnem, ustvarjanju. Slataper pravi, da je za njih karakteristično neznanje jezika, kar kažejo vsi tržašk; pisatelji, ki enostavno ne obvladajo najosnovnejšo materijo-literarnega u-stvarjanja. O tej temeljni pomanjkljivosti, o tisti trdi naučeni italijanščini tržaških pisateljev, ,V gorah J 44 Narodni heroj Slavko Babič, glavni junak V filmu «V gorah Jugoslavije*, ki ga sedaj prikazujejo v kinu «Mare». neprijetna službenemu italijanskemu imperializmu. Slataper se je posebej zadrževal na dveh elementih: narodnostna pomešanost italijanskega prebivalstva in merkantilistični duh te kozmopolitske mešanice. Prav to je on smatral za osnovno zavoro večjega kulturnega ustvarjanja italijanskega dela Trsta. Hibridnost njegovega prebivalstva, posebno tiste družbe, ki je izvor kulturnega ustvarjanja, ta «nečista kri* in hipertrofija poslovnih gospodarskih instintov, to so vzroki pomanjkanja kulturne tradicije Trsta — po njegovem mnenju. Več kot polovica priimkov tržaških Italijanov je slovanskega porekla, od ostalih pa je precejšen odstotek priimkov grških, nemških, francoskih; to lahko ugotovimo v velikem adresarju »Guida di Trieste*, ali pa v navadni telefonski knjigi. Torej: Tržaški Italijani so samo v majhnem odstotku — Italijani. Slataper trdi: »To je vzrok, ki je nad vsemi drugimi in ki (išči kakor sivi svi-neo in daje bitno trgovski značaj zgodovini Trsta*. (»Scritti po-litici*, stran 5). zTrst ima posebno naravo, različno od narave drugih italijanskih mest. Čeprav ne z nekakšno svojo posebno vzpodbudo, bi verjetno Trst vendar bil sposoben, da na neki posredni način prido-nese divni italijanski literarni produkciji. Toda vedno je imel preveč nizko dušo, pogreznjeno v ekonomski smisel, tako da ni mogla stremeti k višjim aspiracijam, tako otopljeno dušo, da ni mogla razumeti, da se tudt materialna prosperiteta na gotovi točki ustavlja, če je ne podprejo intelektualne sile. Zato je zgodovina Trsta: brez idealističnega! zamaha, brez spontane potrebe za umetnost, brez afekta za duhovne dobrine*. «Tržačan... rojen kot Italijan, toda iz nekakšne mešanice krvi, nima tradicije. On je nesamvo-stojen in ležeren. On je liberruen po potrobi ambienta. Ima dosti značilnosti Zidov...*. eTrst se že nekaj desetletij smatra za važno mesto. Zbudil se je nekega dne med zabojem pomaranč in vreče kave, pa se je spomnil, da bi vseeno moral posvetiti neko skrb tudi drugi mu- se je mnogo razpravljalo posebno v zvezi s književnim delom Itala Sveva, edinega tržaškega pisatelja, ki je zbudil nekaj zanimanja izven Trsta, celo v Evropi. (Roman «Senilitd» in še nekatera dela). Ta Tržačan (po poreklu avstrijski Žid, s pravim imenom E. Schmitz (1861-1928), je izzval s svojim slabim italijanskim jezikom celo polemiko in ob tej priliki Je bilo v raznih oblikah potrjeno tisto, kar je trdil Slataper. sSvtvo jo trpel na velikih težavah, ki jih je imel, ko se je hotel korektno izražati, a to muči vse tržaške pisatelje*. (Giacomo Devoto v reviji sLettoratura*, Firenze oktobra 1938). Značilno je, kako malo jemljejo v obzir velike in službene italijanske zgodovine književnosti tržaško italijansko književno produkcijo. Po tem se najbolj vidi, kako je v tem pogledu prispevek Trsta bil v resnici majhen in daleč za mesti Italije, ki so celo mnogo manjša od Trsta, Le osem literarnih imen V tržaški reviji «La Porta 0-rientale štev. 12, 1938., se Ferd<-nando Pasini v recenziji dela Ar-manda Zambonija cLetteratura italiana dal Risorgimento al Far scismo* jezi na avtorja, ki se skoraj niti ne spomni na tržaške pisatelje kakor, da ne bi oni v resnici nič pomenili za splošno italijansko literaturo. Postni pravi, da bi Zamboni moral omeniti vsaj Pasquala Besenghi degli Ughi in Ricca/rda Pitterija, torej dva epi-gona iz starejše dobe. «A od vse literature po prvi svetovni vojni ne vidimo omenjenega več kot samo enega, mrtvega — Itala Sveva* — pravi Pasini. Malo bolj obziren je bil Ca-millo Pellizzi v svojem delu «Le lettere italiane nel nostro seoolo* (Milano 1922), ki omenja sledeče sodobne italijanske književnike Julijske krajine: Umberto Saba (rojen 1883), Carlo Miohelstetter (1887 - 1910), Carlo Stuparich (1894-1916), Guido Pussinich, Italo Svevo (Schmitz) (1861-1928), Silvio Benco, Scipto Slataper (1888-1915) in Gianni Stuparich 1891). Ti pisatelji zares zaslužijo paž-njo, a nekateri med njimi predstavljajo tudi v širšem italijanskem merilu izrazite vrednote. Toda v zvezj s hibrid izmom, o katerem smo prej govorili, mar ni ravno gornji poipis italijanskih tržaških priznanih književnikov karakterističen? C e se vzame, da je celo Umberto Saba Zid, tedaj nobeden od njih ne nosi italijanskega priimka! A od vseh osem, jih je pet slovanskega porekla. Postali so Italijani potom asimilacije očetov in dedov in z velikimi težavami obvladali italijanski književni jezik, in — kakor pravi Slataper — ga niso nikoli povsem gladko pisali; atavizmi so v njih kljubovali melodijoznosti in stilu prave italijanščine. No, kaj bi pa bila italijanska kultura Trsta, če bi iz nje izključili te «bastarde»? Tedaj bi bila ona še manj «ital!anissima». Evo, kaj piše Ferdinanda Pasini, ki je bil veliki fašist: »Mnogo je Judov, ki so rojeni jn ki so živeli v Trstu, toda ki so se označevali ali ki so izgledall Tržačani. Oni so se aktivno ali pasivno udejstvovali v življenju italijanskega prebivalstva ‘o, tudi pisali so po italijansko. Ce bi nekdo hotel sestaviti integralno zgodovino tržaške kulture, jih ne bi smel preskočiti, ker bi s tem preskočil mogoče njeno najbolj značajno karakteristiko, t. j. doprinos 2idov. To bi bila študija, katero bi bilo treba razširiti tudi na druge narodnosti, katerih pred-straže so uspele prebiti se med avtohtono prebivalstvo Trsta. Med « drugorodn i m i» elementi, Nemci, Slovani, Grki, Francozi itd. itd., imamo mnogo zelo značilnih križanj in vezi z italijansko kulturo. To literarno »statistiko bo treba vseeno nekoč opraviti.* — (*La Porta Orien-tale*, Trst 1939, štev. 1-2). Dvajsetletnica zvočnega filma v ZSSR («Republika» 1946) Mnogo truda je bi (p, preden so izpopolnili nem\ film z novimi iznajdbami, da smg prišli do zvočnega filma. Nešteto izumov je bilo treba, predno so uspeli sliko organično spojiti z zvokom. Iznajti je bilo treba posebno vrsto filmskega traku za zapisovanje zvoka, treba je bilo iznajti še nove aparate, da so lahko izvedli ta kompliciran proces. V Sovjetski zvezi sta delala na tem vprašanju dva kolektiva učenjakov ter inženirjev v Moskvi in Leningradu. S poizkusi so začeli že v letu 1926 do 1927 in so samostojno rešili ta problem. 9. marca 1927 je skupina znanstvenikov v zavodu fizike in krista-lografije prvič v SZ pokazala zvoč no ki noaparaturo. V tistem času so imeli le v Neto Y’orku zvočni kino, ki je delal po gramofonskem sistemu. Marca meseca 1928. pa so v SZ prvič javno nastopili z novo zvočno aparaturo, leta 1929. pa so v Leningradu že gledali prve zvočne filme. V letih 1929. do 1930. so odprl{ v SZ prve kinodvorane, kjer so že uporabljali nove zvočne aparature, kakor sta jih izdelala profesorja Sorin in Tager. Kmalu za tem so izdelali dva zvočna filma: Pot v življenje in Nasproten. Taka je bila pot sovjetske tehnike zvočnega filma, ki se je samostojno pojavila in razvijala. Komunistična partija in oseb- no tov. Stalin so pripisovali ogromno važnost razvoju sovjetskega zvočnega filma Veliko zaslugo ima znanstvenoraziskovalni filmski foto-insti-tut in druge znanstveno-razisko-valne organizacije. Ogromno so doprinesli tudi deloval iz študiev In tovarn filmske industrije. Poudariti pa moramo, da je zvočni film, kot mnogi drugi tehnični uspehi, otrok prve stalinske petletke. Vse te nove iznajdbe so odprle kinematografiji novo široke možnosti razvoja. Film je postal po zaslugi Komunistične partije najpriljubnejša umetnost v SZ. Toda Sovjeti se z uspehi, ki so jih dosegli, ne zadovoljujejo. Pred sovjetsko kinomatografijo stoje umetniške in ideološke plati, nove naloge. Hočejo še izboljšati kvaliteto filmov tako s tehničnie, Stoletnica “Gorskega venca,, Stoletnico Njegoševega »Gorskega venca» so zelo svečano proslavili posebno v Ljudski republiki Cmi gori in sicer v polovici letošnjega maja. Glavne proslave so bile v dneh 18. in 19. maja. Odbor za proslavo je pozval na sodelovanje književnike, likovne umetnike in druge kulturne delavce iz vseh, republik. Izšla bo posebna izdaja Njegoševe pesnitve za ljudstvo, po vseh šolah, od ljudske do univerze pa bodo predavali o «Gorskem vencu*. Nekatera mesta iz pesnitve bodo tudi igralsko podali. Na koncu bodo udeleženci kulturnih svečanosti obiskali Njegošev rojstni kraj in grobnico pesnika na Cetinju. PETDESETLETNICA „ZARJE“ V K O P R I V I f Na Krasu slavijo za binkošti 25. in 26. t. m. redek jubilej: 50 let poteče, odkar so ustanovili v Koprivi prosvetno društvo eZarja*, ki je stopila v življenje kot cbralno društvo». Njen ustanovitelj je bil Anton Bole, nadarjen in navdušen 20-letni mladenič, ki je zbral najza-vednejše sovaščane in položil temelje vaški prosveti. Po botre so šli v Trst: na dan ustanovitve je slavno pevsko društvo «Kola* priredilo koncert in omnibusi s konjsko vprego so pripeljali veliko število tržaških narodnjakov z dr. Ribarem na čelu, ki so z navdušenimi govori ob streljanju z možnarji krstili «Zarjo». Prišel je tudi voz zastav. ki so dobesedno zakrile vso vas. Priletni vaščani se z ganotjem spominjajo, kako so še pozno v noč nemo strmeli v žareče kolo na raketni pogon — simbol društva «Kola», — ki se je nenehno vrtelo na kraju prireditve in oznanjalo tek novega življenja. Z zgodovinsko odmaknjenostjo lahko danes laže presodimo izreden pomen, ki ga je imel ta dogodek za majhno kraško vas (okrog 280 duš) in ki je bil prava revolucija v domačem življenju. Mogoče v malem to, kar je pomenila iznajdba tiska v svetovnem merilu, Prvi časopisi so prišli v vas, v začetku dva dnevnika in dva tednika! Staro in mlado se je kar trlo v čitalnici, zlasti ob nedeljah in dolgih zimskih večerih, ter po branju vneto premlevalo domačo in svetovno politiko. Da ne bi čakali na vrsto v čitalnici, so se mnogi kaj kmalu sami naročili na liste, in danes se proda v Koprivi 40 izvodov «Primorskega dnevnika» in prav toliko «Ljudskega tednika». «To je potrebna možganska telovadba, da nas bolj fini ne pretentajo*, so govorili takrat. Nekaj let kasneje je društvo organiziralo tudi pevski zbor in dramski krožek, ki so ju vodili domači šolsfci učitelji. Redno enkrat ali dvakrat letno so se vršile kulturne prireditve. Akademsko počitniško društvo vBalkan» iz Trsta pa je zalagalo Zarjane s knjigami — po kakih 20 knjig mesečno. Pevski zbor je doživel velik razmah, ko je prišel l. 1908 v Koprivo šolski učitelj Alojzij Sonc, sedaj v pokoju. Vnet in nadarjen glasbenik in skladatelj je znal navdušiti in tako zajel vse, kar je imelo glas: zbor je narastel na 80 pevcev (rekordno število za tako malo vas). S svojim finim ušesom je pevovodja tako izpopolnil zbor, da je veljal za enega najboljših, na Krasu in je dosegel po prvi svetovni vojni pravi triumf: Na koncertnem tekmovanju v Sežani avgusta 1922, katerega se je udeležilo kakih 30 zborov, so tedanji kritiki skoraj soglasno priznali uZarji» prvo mesto. Tudi dramski krožek je po prvi svetovni vojni prišel do višine z «Razvalino življenja». Jože Gulič, sedanji predsednik in Oskar Pegan sta tedaj skrivaj šla v Gorico, da bi videla, kako goriško društvo predvaja to igro. Goričani so zvedeli za to nenavadno «špi-jonažo» in prihiteli v Koprivo ter se laskavo izrekli o svojih mučencih*. Prva kulturna prireditev na Krasu po prvi svetovni vojni je bila ravno v Koprivi — na pustno nedeljo 1919. Toda že so začeli fašisti razsajati in «Zarjo» so pregrinjali temni oblaki: zadnja domača prireditev je bila l. 1923, in v decem- OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Ivan N. Bersenjev sovjetski filmski igralec, ki igra vlogo maršala Tita v filmu «V gorah Jugoslavije« OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO bru istega leta so tudi Openci hoteli prirediti — ilegalno seveda in za ožji krog — svoje igro v mirnejšem kotičku — v Koprivi. Toda prihrumele so fašistične tolpe ter s pretepanjem in ricinu-som preprečile prireditev. Tudi domače društvo so onemogočili in celo zahtevali, naj odbor «Zarje» podpiše svojo lastno smrt, — is-javo, da se razpusti. Odborniki so to odločno odklonili in tako lahko rečemo, da je mZarja» tudi v težki sužnosti še živela ne samo v srcih, marveč tudi pravno Dolga leta prisilnega kulturnega molka so pri starejših vaščanih povzročala veliko skrb za mladino: Kaj nam pomaga dan svobode — v katerega so vsi neomajno verovali, — če mladina ne bo znala niti slovenski zapeti. In že l. 1937-38 se je zbral ožji krog mladeničev in v dobro zaprti sobi jih je učila Nevenka Vuga v najstročjem «pianissimu» lepoto naših pesmi. Oblasti so pa začele preveč vohati okrog te zadeve in pevci so morali prenehati z vajami. Toda noč ima svojo moč: dekletom so se začele oglašati ubrane podoknice in starejši so prisluhnili ter z večjim zaupanjem pričakovali eZarjo* — zarjo svobode. In res se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi in česar so si vsi želeli: Italija je zaigrala na slabo karto, — na ata pravo*, kakor so rekli domačini. Tedaj niti stari učitelj Sonc ni mogel več vzdr žati v pokoju: Moramo se že sedaj vaditi, da bomo že na dan svobode ubrano zapeli, ne pa šele tedaj začeli z glasbeno abecedo*. Ob nedeljah popoldne l. 1940 je neopazno, posamič in po večjih ovinkih prihajalo kakih 40 pevcev v bližnji gozdič eZatrop* v «Redonovo dolinico*. Samo hrasti so bili priča, kako je «Zarja» polglasno zapela. Stari pevci so bili takoj v svojem elementu in mladina jim je lahko sledila, ker je imela podlago od podoknic. Zdelo se je, kakor da je skrivni pohod v razredčeni kraški gozd hotel simbolično naznačiti kasnejši masovni odhod v narodno-osvo-bodilno borbo. Po vojni se je društvo tudi formalno obnovilo in v juliju 1945, je že imelo svojo prvo povojno prireditev. Od tedaj «Zarja» redno deluje. Doba mračnega fašizma je sicer tudi tu pustila svoje sledove kakor povsod na Primorskem. Toda nezlomljiva vera, vztrajnost in zavest so pripomogli, da bo lahko društvo proslavilo svojo 50-letnico na dostojen način. Zarjani bodo igrali Moličrovega «Namišljenega bolnika* in poleg domačega zbora bomo slišali tudi več pevskih zborov iz bližnjih vasi. «Zarji» čestitamo k tako častitljivemu jubileju in ji želimo vedno uspešnejšega delovanja. Da bi se uresničila visoko geslo, ki si ga je zadala za dan proslave: »Se enkrat pol stoletja in še in šef* — da bo ta dan ne samo za spomin, ampak tudi za vzpodbudo. — ar Vrvi "Jugoslovani u Ameriki LOUIS ADAMIČ Jugoslovanski naseljenci v A-meriki so v glavnem del novega naseljevanja, ki je doseglo svoj višek v dveh desetletjih pred prvo svetovno vojno. Vsekakor je večina Srbov, Hrvatov in Slovencev prišla v Ameriko med leti 1885 in 1914 — še predno jih je svet poznal s skupnim imenom Jugoslovani; ko je bila Jugosla- «1: LOUIS ADAMIČ vija še političen sen, ki se je uresničil šele po razpadu stare avstroogrske monarhije leta 1918. V tej vrhunski dobi velike selitve preko Atlantika so stlačili stotine tisoče Jugoslovanov, ki so prišli iz južne Avstrije in Madžarske kot »Avstrijce* skupno z ostalimi podaniki cesarja Franca Jožefa, ki so se v velikih množicah selili iz njegove zapletene in nesrečne dvojne monarhije. Bili so to Slovenci iz Kranjske, Koroške, Štajerske in ozemlja okoli Trsta; bili so Hrvati in Srbi iz Hrvatske in Slavonije, iz Istre in z dalmatinske obale, iz Bosne in Hercegovine. Istočasno je prišlo manjše število Srbov iz majhnih balkanskih kraljevin Srbije in Crnegore. ki sta postal’ leta 1918 tudi del jugoslovanske države. Jugoslovani in odkritje Amerike Toda jugoslovansko poglavje v ameriški zgodovini pričenja verjetno že ob početkih Amerike. Le malo dvoma je, da so bili na Kolumbovih ladjah Hrvati iz slovite dalmatinske republike Dubrovnik. Dubrovniški mornarji in graditelji ladij so bili v tem času med najboljšimi na svetu in za sabo so imeli dolgo tradicijo. Leta 1924 je dalmatinski mornariški ceh praznoval tisočletnico svojega obstoja. V XV. in XVI. stoletju so njegovi člani jadrali na ladjah vseh obmorskih dežel, zlasti pa na onih, ki so trgovale z Indijo. Neverjetno se zdi, da sa nekateri med njimi ne bi udeležili veliki pustolovščine iz leta 1492. Prav tako je malo dvoma, da so dubrovniške ladje — imenovane »argozije* (ime pride od Raguse, kar pomeni Dubrovnik) — jadrale v Ameriko v polstole-t'ju, ki je neposredno sledilo odkritju. Dalmatinsko izročilo, ki ga podpira tudi nekaj slučajnih dokazov, govori, da so jugoslovanski mornarji za nekako štiri desetletja prehiteli ponesrečeni poskus Sira Walterja Raleigha, da vzpostavi anglosaško kolonijo na sedanjem ozemlju ZDA. »Croatan (hrvatski) Indians" Skoraj gotovo je, da je okrog leta 1540 odpotovala skupina ladij iz Dubrovnika v Ameriko v upanju,.da bo našla primeren kraj za begunce, ki so se zatekli v dubrovniško republiko izpod turškega jarma, ki je tlačil notranjost Balkana. In zdi se, da je ena ali več teh ladij naletela na pokrajino, ki je danes ozemlje države North Carolina; da se je nekaj mornarjev rešilo n^ enega izmed otokov, verjetno današnji Roanoke, med zalivoma Albermarle in Pamliko, in da so se nato pomešali s prebivalci, ki so bili od takrat znani kot Croat-ski Indijanci (Croatan Indians). V okraju Robeson v Severni Carolini je še danes skupina ljudi, ki se imenujejo sami sebe Croatans in ki pravijo, da so potomci Croatskih plemen. Drugi potomci žive, kot sem poučen, v Zahodni Virginiji in v Cumber-landskem delu Marjdanda. Blizu Severne Caroline, v okraju Car-taret, je Croatski otek, Croatski Tov. Juriševiča sem našel preobloženega z delom in komaj si je otrgal nekaj minut, da mi pove, kako je tržaška sindikalna delegacija potovala v Budimpešto, kamor je bila povabljena od madžarskih sindikatov na prvomajsko proslavo. «Iz Trsta smo bili odsotni 11 dni. Odpotovali smo preko Ljubljane, Zagreba in Beograda v Budimpešto. V Jugoslaviji smo bili povsod prisrčno sprejeti. Kljub temu, da smo se malo zadrževali, smo opazili na vsakem koraku, da je Jugoslavija ogromen čebelnjak, oziroma delavnica, kjer milijoni popravljajo porušeno, gradijo novo. Mimo tebe drvijo vlaki, natovorjeni 1 vsakovrstnim materialom: lesom, cementom, stroji, raznim železjem. Vse za obnovo, za petletko. Potniki se med seboj pogovarjajo o novih tovarnah in proizvodih, ki Jih bodo izdelovali sama doma, a preje so jih morali uvažati; govore o delovnih normah, o tekmovanju. Tisočkrat ču-JeS pripovedovati o progi Samac-Sarajevo, ki bo ponos jugoslovanske mladine. V Vmkovclh smo videli ogromno mnct: :o ra* gren h mladincev in mladink, ki so z zastavami, petjem in harmonika- BUDIMPEŠTA DANES in mi odhajali na graditev mladinske proge. Na nas Tržačane je to navdušenje in polet nove Jugoslavije napravil najgloblji vtis. Nekaj takega je mogoče samo v ljudski državi. V Beogradu, središču države vre povsod. Kamioni prevažajo opeke, železne drogove, deske, cement. Na vseh koncih in krajih rastejo nove zgradbe, ulice, parki, domovi. Graditi, graditi, ustvarjati novo, lepše, boljše, to je cilj vseh. Potovanje preko Jugoslavije se mi je zdelo, kakor da smo prisostvovali neki veliki paradi dela. Iz Beograda do Budimpešta je sama neizemna ravnina. Prav za prav ogromna prirodna razstava, polj. njiv vseh barv: od temnozelene do piave, rujave, rdeče; vmes ogromne reke in kanali. Tu raste kruh. Zanimalo me Je življenje nove Madžarske, kjer so stoletja Vladih vrofie m veltpoa s'n k. Pav pred svojo propaetjo, so prodali svojo deželo Hitlerju, hranili z madžarskim kruhom naciste, da so laže ubijali sovjetske in jugoslovanske narode, pošiljali madžarsko rajo na klavnico, končno so sodelovali pri uničenju svoje lastne domovine in prestolnice ter pobegnili. Žalostno zapuščino je podedovalo madžarsko ljudstvo. Toda madžarsko ljudstvo se ne plaši bodočnosti. Poraz vellkašev predstavlja za njega vstajenje, preporod. Madžari so se znebili stoletnih okov suženjstva domače m tuje gospode. Vedo, da morajo plačati za grehe svojih tlačiteljev, toda še močnejša Je zavest, da se staro ne sme in ne bo povrnilo. Na vsakem koraku opažaš delovni polet množic, ki so se obvezale, da bodo v treh letih popolnoma obnovile porušeno domovino in prekoračile predvojno proizvodnjo. Povsod vodijo delavski sindikati. Madžarski tovariši, ki so nas Tržačane prisrčno sprejeli, so n" i 1 . tirnh, da se na prvomajski proslavi prepir.čall, kako Je madžarsko ljudstvo dou- melo novo razdobje, kako se zaveda, da lahko doseže boljšo bodočnost samo v najtesnejši povezanosti z demokratičnimi ljudstvi sosednih držav in z uničenjem fašističnih ostankov. In res. Prvomajska proslava v Budimpešti je v polni meri pokazala, da je Madžarska krenila na novo pot, na pot demokracije. To silno samozavest čitaš na obrazih delavcev po vseh tovarnah, k. smo jih obiskali, po vseh delavnicah in gradiliščih, kjer obnavljajo- Skoda, da nismo znali njihovega Jezika, ker bi iz ust delavcev še veliko več zvedeli. Toda več kot vse besede nam je go vorila in odkrila prvomajska proslava. Ze navsezgodaj so budimpeštan-ske ulice prekrile ogromne množice ljudstva. Pravi čebelnjak; povsod petje, glasba, zastave. Prišli so iz vseh s‘rani, da pokažejo svojo moč. me) nove demokra'lč-llj Muti' , U. 1 Jj* in i> leposesinikov. Tržačani smo se komaj prebili skozi množico do tribune, kjer smo imeli častno mesto. Ob 9. uri se je pričel mimohod v dveh kolonah po širokih ulicah in nepretrgoma trajal do 15.30 ure. Zdelo se mi je, kakor da ni sem v tujni, temveč med svojimi. Veletok 600.000 ljdi se je pomikal mimo nas, vzklikal demokraciji, bodočnosti, bratstvu med narodi. Madžarski tovariš me Je na tribuni potrepljal po ramenu, mi se nasmehnil. Razumel sem, da Je hotel reči: ali vidiš koliko nas Je! Da, ta trenutek sem pomislil na Trst, Beograd. Rim, Moskvo, Pariz, Prago in na ves svet: koliko nas je. Mimo mene je šel veletok 600.000 kovačev, ki kujejo, ustvarjajo novega človeka, nov svet! Nehote mi bežijo misli na Trst, na Veliki trg, kjer se Je ta trenutek zbrala stottsočglava množica, da manifestira za mir, bratstvo med narodi in demokracijo kakor v Budimpešti. M itn 1.: ni n.at,r n d« lovski voditelj Rakosl je s tribuno 00 mikrofonu pozdravil sindikalne delegacije Jugoslavije, Trsta Romunije.* Dalje mi je tov. Juriševič pripovedni, da so obiskali razne tovarne, posebno ene na otoku Cse-pelu, kjer je zaposleno 17.000 delavcev. Tržačani so se zanimali za sindikalne organizacije, plače, pogoje dela, preskrbe. Sindikati uživajo velik ugled, prav tako tovarniški odbori. Delavci nadzorujejo tud; socialno skrb. Na razstavo za obnovo jih je vodil glavni tajnik sindikatov Kossa, ki Je obenem podpredsednik parlamenta. Izvrsten človek, 20 let je bil tramvajec, danes je eden nnj-vpllvenjših osebnosti na Madžarskem. «Mi smo držali tudi tiskovno konferenco, na kateri smo madžarskim novinarjem prikazali problem Trsta in nujnost, da se naše mesto poveže z zaledjem«, Je dejal tov. Juriševič. «Torej ste pridobili mnogo na vašem potovanju?« «Vsem nam bo ostal v neizbrisnem spominu ta obisk, ki nas Je še bolj učvrstil in povezal z demokratičnim ljudstvom. Tam kjer ljudstvo vlada, se prvsod počutiš kakor doma. Pos bno s 1.0 to občutili na potovanju skozi Jugoslavijo.« preliv pa veže preliva Alberm le in Pamlico. .« Croatske Indijance so oflkn okoli leta 1530., ko So kolo«’ Sira Walterja Raleigha po*£ šale raztegniti ee na otok Drvi' noke. Ime najdemo Johna Whltea, voditelja kolonije — «izgubljene — in «Croatans* so prišli 7, vlina razmišljanja o skrivnostni usodi. ___ So učenjaki, ki niso ni, da bi Croatski Indij®”® svojem imenu Jn delom* izhajali od teh hrvatskih mornarjev,; meni iZVOlV brodolom^ tr#! pa zdi to povsem mogoče. UP* pisatelji — John Lavvson na primer in Hamilton M • land (1880) — so omejili1 " do, kj izvira iz sredine |j letja in ki govore o brado' j In rešenih mornarjih, o * . vedo povedati Croatski R1 ^ ci. Dalmatinsko mornarsko i čilo pa pravi, da se one du niške ladje, ki so v sredi l°- ^ letja odjadrale v novi sve > koli niso vrnile. V 17. in 18. stoletjfl Toda naj bo kakor koli, Pr’ njič slišimo o jugoslovanski^, dovini v Ameriki leta 1638, barona Ivana Rataja, 111 hrvatskega plemiča, ki je ,PrJj, katoliški duhovnik im misl 5je skalpirali Indijanci v No hiki. Rataj je prispel tja ne ^ 10 let poprej s Spanci pr«K hike, zapustil je dragocene —r ----------------------- »j4, ske o svojih raziskovanjih n » ZdrU‘E“ sedanjih $ go zahodu držav. Okoli leta 1715 je kakih ^ hrvatskih in slovenskih P , stantov, ki so živeli v potomci beguncev pred političnimi preganjanji V A v času protireformacije & ^ uspelih kmečkih uporov vatskem in v Sloveniji v državo Georgijo, kjer so ^ svobodo vere in materialu , gostanje. Naselili so se na ^ kjer se potok, ki so ga 1 ^ Ebenezer izliva v reko ®&va's jr Pričeli so gojiti sviloprejk0( mer so se bavili že predn®^;!' njihovi starši in pradedi P ^ v Prusijo. Sto petdeset le ji čina mirno živela, nato P® ^ državljanska vojna usodno ^ ^ dela. Zdaj opominja samo kopališče s slovanskimi Vn irf nagrobnih kamnih na to >9 ^ jugoslovansko izseljensko Pino. . »tj f V drugi tretjini 18 sto ^ misijonar, ki ga pozna kolonialna zgodovina kot .* ga hil h*1' Gonzalesa in ki je_ ^ ^ antropolog, botanik, zoolf . ljepisec, risar, jezikoslovk • vornik in pesnik, deloval j, hiki in Kaliforniji. Narl t zemljevid spodnje Kal^orJ. j gS' je bil skoraj dve stoletji oz«”' nesljivi vodnik na tem '■(>: Oče Gonzales je bil dejans« y dinand vatske. Konšak, doma Jugoslovani - Washin^011 in Lincoln Sodeč po imenih V* tar, Vertnar, Černe in Je peščica vojakov 8*u^* ii£r državljansko vojno v *- ^ narni vojski Georgeja Vv jjr tona. Kako in zakaj so P1 ‘ N kaj, ne ve nihče. Prav tak<> 5/ la takrat v New Yorku dv» venca z imenom Volk, hra maž in Abraham. Oba s jf, čila žene anglosaškega a^ fr landskega rodu. Eden >zn’ maževih številnih voult0 vip*J, nard Volk, ki je postal an*- jt^fc okoli leta 1860, je bU v s s Stephenom A. Douglla®® col(* d: prijatelj Abrahama 1 ki je nekaj časi živel z (t q isti stanovanjski kasarn' j cagu. Njegov sin Dougl®8 bil cenjen portretist ob k° in v začetku 20. stoletja-Drug hrvatski misiJon8jg38 ; Kundek, je prispel leta imel vod lno vlogo pP številnih mest Srednjega zlasti mestec Ferdinand 1 pfl ahu nifoteu r ci uiu«**'' . . okraju Dubois v Indlah p' rikanci po navadi mislU0, j; riHHMCl pu navaui jih— . o- hajajo priseljenci iz tak' ^ jt kot Hrvatska broz '-tj' . -ri*L rrcrn-H H A bi ^ zgolj zaradi tega, da bi žili denarja in ga P09'8.^ domov*. Toda nekako P ,jfl .-1r s/ leti, ko je oče Kundek P' svojim delom, Je ljudstvo p -mas, „ t gih delih Hrvatske p° »vzdržavanju cerkva 1° f* šol meriki*. Arhivi zagreb^k® et■ tri« |, škofije kažejo, da so v -je najBj«, v*,* . letih preteklega iz HrvRtske v ZDA ® !grjf'' narjev (okoli 10.000 ^.^1 Iz knjige KNation of Za soomenik ruskeaa nl* let al&j V Sovjetski zvezi so stoletnico rojstva *0Čft® vsk'$ letalstva« Nikolaja Zi »naP^ii Vs: delavci sovjetske so z velikim zadoščenje1” ^6®j odločbo ministrskega sve fT da se v Moskvi, kjer ®eflvaC> prvi praktični tečaj sk>- a katerega Je osnoval Zukd^ijt^ pre muzej, kjer bodo raj« piš** _.i 1 vsa njegova dela, rokoP“"c(,vi L ve, prve aerodinam-čne velik'.i zgodovinski dokumenti 0 ,$■ Poseben _Pr, knjiži 1 bo za aerodinamiko, Ka^-^ii izumitelju. Poseben določen za knjižnico V muzeju bo tudi j8 je a aerodinamiko, kater ,,,u ps kovski organiziral v ga stoletja pri V žavnem vseučilišču. 1 "J|l torij je bil v začetku h žen, ko 40 Nemci t'°'. tfi r < psa.i natečaj zn sr,LeŽa’ rojstnem kraju Zuku''4, — 3 — 25. maja 1947* Državna vinarska in sadjarska šola / Maribor iolo &Vn° v'narsko in sadjarsko V ^ar‘i)oru sestavljata dve novU vinarska jn sadjarska jarav^3, SCJa ^ v'narski in sad. toi. 1 *nan*tveni zavod. Sola r naša f1,8 140 ^ zemljišča, od tele 20 ha vinogradov, 30 ha vitoTaJak0V- Zastopane so vse J. e,vrste (okoli 160) iz vseh "prodnih krajev Evrope; 120 *no ^ 15 hruškinih Vnib dni kot vsa slo-vin0 a °rna zemlja; en hektar )(»ada zahteva okoli 1.000 de-vii v _,dr’ s*roj bi isto delo opra-fcro |»apad --—j M* uviu Vj/ll*- 'tlcro do treh dneh. Isto je ^itla ■’em‘ hočemopreipre- Vsjijapad Parazitov in bolezni je ]jeQ, a Potrebno izvršiti škrop-tp0ra,v nekaj urah, To zahteva han;- Veeje delovne sile. Z me-SajbJA*0 tna šoli proučujejo lfenja način direktnega škropil se 3 Pnnnočjo gumijastih ee-fahn I' razmeroma majhno upo-ab0 delovne sile, mjzaciji in tipiziran ju slovenskh vrst vina. Zaradi tega so v teku dela za ugotovitev vinogradniških leg (posebne komisije vinogradniškega zavoda zbirajo potrebne podatke, ker so dosedanji statistični podatki skrajno nezanesljivi). Obnoviti bo treba vse nasade. Za obnovo nasadov potrebuje Slovenija okoli 150 milijonov cepljen ik. S tem v zvezi se gradi trsni veleobrat, ki bo oskrboval vso Slovenijo. V zvezi z modernim vinogradništvom se postavlja vprašanje modernih vinskih kleti. Prva taka moderna vinska klet s kapaciteto 200 vagonov (20.000 hi) je že v gradnji. Do sedaj je bila v Mariboru le nižja vinarska in sadjarska šola. Ta se sedaj ukinja. V izpopolnjevanju so tri srednje šole in sicer vinarskega in sadjarskega, živinorejskega in poljedelskega ter vrtnarskega tipa (zadnja za celo Jugoslavijo). Potreba po strokovnjakih je v Jugoslaviji zelo občutna. Ce pomislimo, da bi država že sedaj potrebovala okoli 400 agronomov (ima jih pa le 82), v bližnji bodočnosti pa nad 1.000, vidimo takoj, kakšnega pomena so te tri šole za vzgojo prepotrebnega strokovnega kadra. V ameriškem športu nekaj ni v redu Lov za denarjem, ki je najpriljubljenejši šport v Ameriki, je 3 leta v leto izpodjedal zdrave korenike športa, dokler jih ni skoraj popolnoma uničil. Amaterstva, ki je glavni temelj zdravega jizkulturnega življenja, skoraj ni vee. Večji del ameriška športa je obsežen v profesionalizmu, ali z drugimi besedami v levu za denarjem. Ljudje, ki so vodili ameriško športno izživljanje, so bili v večji meri pustolovci, ki so videli v športu predvsem način, kjer se obeta velik zaslužek. Po drugi strani pa so tudi športniki pričeli gojiti šport samo zaradi zaslužka. Tako se je ameriški šport izkoreninil in postal eden izmed tolikih načinov, s katerim si izkoriščevalci služijo denar. Ameriška športna igrišča, dirkališča, plavalni bazeni, dvorane, itd., so postala tržišča za najbolj umazane kupčije. Špekulanti stavijo ogromne vsote pri športnih prireditvah. Potem pa podkupijo n. pr. igralce rugbyja, da izgubijo tekmo, ali pa boksarja, da izgubi dvoboj itd. To izrabljanje športa je vplivalo tudi na zdravje ameriškega naroda. Med vojno je bilo n. pr. pregledanih 17.000.000 ljudi od starosti 18 do 37 let. Ugotovljeno je bilo, da trpi 30 procentov na telesnih napakah. Od teh je bilo 23 procentov mladeničev od 18 do 26 let. Ta strahotna dejstva so v Ameriki vzbudila preplah. Američani so spoznali, da vodi dosedanji naCin športnega živlljenja v gotovo propast. Treba je nekaj Ur kreniti. In res je pred kratkim poklical sem predsednik ZDA Truman na razgovor bivšega absolutnega prvaka v boksv. Gene-jp Tunneya. Vest je vzbudila v Ameriki veliko senzacijo. Tunney sicer ni dal nobenega točnega pojasnila, vendar pa so novinarji kljub temu izvedeli, da gre za reorganizacijo športa in da sta razpravljala o dveh problemih in sicer: 1) izboljšanje morale v ameriški fizkulturni; 2) kako s pravilnim gojenjem športa ojačiti zdravje ameriške mladine. Kocliva naloga reorganizacije ameriškega športa je bila poverjena Geneju Tunneyu. Druge vprašanje pa je, ce bo nekdanjemu profesionalistu ta načrt uspel. Najprej bi bilo potrebno enemogo-čiti delovanje ljudem, ki trgujejo s športom, kar bo danes v Ameriki težko izvedljivo, nato šele bi šport lahko zopet preusmerili na zdrave temelje. Vsekakor je ta načrt za prave ameriške športnike razveseljiv. Kaj je FIFA? To je Mednarodna športna organizacija, v katero je včlanjeno 53 držav, med njimi tudi mali Lu-xemburg. Zapiski z mladinske proge na nenaporen eefn- v Par urah poškropi raz-Površine nasada. .jTfottar ________ "Ja vi racionalnega obdelova- tači- 0?rada nam daje Moserjev buj-g) ^S°je (okraj Kloster-Neu-<8 (j0’ j^tje znižal delovni čas na tviša, .delovnih ur na ha in ko proizvodnjo za 100%. S ta-do l50g°^° d°seže Moser od 100 Povp^1 na ha (v Sloveniji je ^ ha) proizv°dnja 20-24 hi Ni vi vprašanje je tipiza-.deah ^ vrst- Slovenija ima V Sl 6^° *e®'° ^ v^noSradni-boijši ,°Venska viTla 30 mfid naj-H&ija na svetu. Južno od Slo-W s° vina sicer močnejša, a a j’* m tako zvani bouquet tla; «A}k^’ to je okus in aro-lo ^ od Slovenije pa ima-a so šibka na #8lh t-A ■topnjti. Na mednarod-^'tan 1 -U ^ uveljavijo le ti-«? vina, zato bo treba tu- oveniji pristopiti k rajo- bistre glave k a . starem, lesenem zna-M«, p a dež že močno spral na-Tu ^>ratl se da le še tole; v A smrtno ponesrečil •■88, - aWiga, rojen 7. januarja S _ j r* 18. marca . 84 , v sta-et> • meseca in . . dni. manjkajoče številke! V * * * g?re v 8ostilno, kjer to-si Pan° Štajersko vino. Naro-fetv. ,,tl yisok kozarec in ga v Požirku izpije šestino ko-\ ,er mu je pijača premoč-Ne, v v kozarec toliko kisle Ml p-0,5*01, je že popil vina. Pa f drugem požirku, ko popl-> ^ vm° mašaijee, mu je pija-toapi Prehuda Zato koza-Mjs^ naPolnt s kislo vodo. Pri v e'ikrat°J'irl obračunu dob’1? Kraji, skozi katere se vije ozkotirna bosanska železnica, so slikoviti. Posebno zdaj, ko se je pomlad skošatila v gozdovih, nad višinskimi dolinami in planinskimi zaselki. Toda naš pogled r.e be®a po divjih lepotah bosanske dežele: oči potnikov, ki se vozijo z vlakom,, privlačujejo velika dela, ki so se začela pred mesecem dni, dela, ki bodo oživela bogastva v nedrih te dežele. Pozornost potnikov privlačuje borba človeka z naravo, borba mladinskih brigad z velikim kamenitim masivom Vranduka. Nekdanje turško mestece Vran-duk se dviga nad bregovi kalne reke Bosne. Drugače mrtvo, je zdaj nenavadno oživelo. Povsod odmevajo silne detonacije. Eksplozije stresajo hrib. To je delo mladih minerjev, ki vrtajo v trebuh zemlje in si krčijo pot skozi skale. Krampi, lopate in kladiva pojejo tu poleg svedrov, ki rijejo globoko v skalovje. Mladina ima potne in prašne obraze, toda vseeno poje v dokaz, da je polna poleta in volje. Mladinska proga ne sega samo od Sarajeva do Samca. Cepi se na-levo in desno, včasih celo na več vej in se dviga v hribe. Ob nedeljah, ko je dela prost dan, odhajajo mladinske brigade v bosanske vasi, kjer prirejajo tečaje za nepismene, predavanja, mitinge. Direktor II. moške gimnazije v Beogradu Aleksander Cubrovič je sporočil Zvezi prosvetnih delavcev Srbije, naj razpolagajo z njim in naj ga po lastni uvidevnosti pošljejo na Mladinsko progo. Predaval je na progi o nastanku zemlje, o razvoju življenja na nji, razložil je, kako svet, ki ga imamo danes pred seboj, ni nastal nenadoma preko noči, temveč se je življenje na njem razvijalo od nižjih oblik k višjim. A tudi mladina sama prireja predavanja. Tako se danes prosto širijo v Bosni revolucionarne ideje Benina, učenost Danvina, borbena poezija pesnika ruske revolucije Vladimirja Majakovskega... * / * Jože Sušmelj je mladinec iz I. slovenske primorske brigade «Janko Premrl-Vojko». Lesenjače te brigade stoje v bližini barak zagrebških brigadirjev. Sušmelj je zidarski pomočnik lz Lokve pri Trstu in pripoveduje, kako ni mogoče na drugi strani demarkacijske črte pri Trstu v miru delati in zidati. Tam vladata policija ln črna borza. Delovno ljudstvo težko živi ln ga preganjajo. Tam so večne demonstracije in stavke... Sušmelj se je javil krajevnemu odboru ljudske mladine v Lokvi za odhod na Mladinsko progo. Ko je šel na pot, ga niso spremili ne rojaki niti prijatelji, temveč krogle «čerinov», civilnih policistov, ki so bili izvedeli za njegovo namero... Kot demobiliziran vojak partizanskega oddelka je bil vedno trn v peti civilne policije. Med vojno so ga italijanski fašisti dodelili v delovni bataljon. Potem je prišel v roke Nemcev, ki so ga poslali na Grško. Tam je pobegnil in se pridružil partizanom. V planinah Egejske Makedonije se Je boril ramo ob rami z grškimi rodoljubi. Po povratku domov je spoznal, da borba še ni končana. Kri delavcev je tekla po pločnikih Trsta. Povsod je videl barbarstva civilne policije in doživljal fašistična izzivanja, katere so podpihovale angleške in ameriške civilne oblasti. Druga mladinska brigada, ki je prišla na progo z druge strani demarkacijske črte, je tržaška brigada «Alma Vivoda*. Ta brigada dela na nasipu pri Nemili. V brigadi je 50 Italijanov iz Trsta, Umaga, Buj, Kopra in okoliških krajev. V dolinah so zabiti visoki količki, ki kažejo, do kod bo segal nasip. Inženirji so količke zabili v planinska pobočja. To pomeni, da bo mladina prerezala hribe po sredi. Tako bo jugoslovanski človek premagal slepe sile narave in J* zavladal, sebj pa ustanovil srečno bodočnost. 17 sprita Letos v aprilu je zagledalo luč sveta 271 živorojenih otrok, do-čim je v istem mesecu umrlo 228 ljudi. Na ta način bi se tržaško prebivalstvo pomnožilo naravnim potom za 43 novih meščanov. K tern moramo prišteti seveda še razliko med izseljenci, ki jih je bilo 137 in priseljenci, ki jih je bilo 939. Tako je v aprilu narastlo že itak preveč številno mestno prebivalstvo za na-daljnih 845 ljudi, ter doseglo 266.289 vpisanih prebivalcev. Seveda v tem številu niso všteti vsi oni, ki prihajajo in odhajajo po raznih tajnih kanalih in do katerih mestna statistika nima nobene moči. V rojstvih, ki jih je bilo aprila 10 več kot marca, imajo tokrat prvenstvo moški, ki se jih je rodilo trije več kot žensk. Na domu je bilo rojenih 111 otrok, v bolnicah in porodnišnicah pa 162. Izmed mater sta dve, ki še nista dopolnili 16 let in tri, ki so stare r.ad 45 let. Levji delež pri rojstvih pa imajo seveda matere v starosti od 20 do 34 let, ki so povile 198 otrok. Umrlo je v aprilu 228 ljudi, ali 51 manj kot prejšnji mesec, kar Je posledica zboljšanih vremenskih prilik e prihodom pomladi. Od teh je umrlo doma 68 ljudi in v bolnicah 150. Na ulici ali v morju je končalo 6 ljudi, v zavetiščih 3 in v zaporu L Pomlad je tu in z njo se začenja novo življenje. Tudi v Trstu se je aprila odločilo kar 210 parov, da si spletejo svoje gnezdo, dočim jih je stopilo v marcu samo 143 v zakonski stan. Izmed ženinov je bilo 196 samcev, 12 vdovcev in 2 ločena. Med nevestami je bilo 197 deklet, 12 vdov in ena ločenka. Ne bo odveč, ako navedemo tudi razliko v letih med ženin! in nevestami. V 171 slučajih je bila nevesta mlajša od ženina in sicer v večini slučajev od 1 do 8 let. Dve sta bili mlajši okrog 16 let in ena celo več. Neveste so bile starejše samo v 39 primerih. Med temi ena od 8 do 14 let jn ena okrog 15 let. Vsekakor želimo, da bi bili tudi njihovi zakoni srečni in da bi dobro vozili zakonsko barko. Ako pa primerjamo številke letošnjega aprila z istim mesecem v prejšnjih letih, opazimo, da je bilo v zadnjih osmih letih samo 1941. več porok, namreč 211, dočim jih je bilo najmanj 1943. (samo 122). Rojstev je bilo najmanj 1945. (193) in največ 1940. (325). Največ ljudi je umr lo v aprilu v zadnjem letu vojne 1945. (451), najmanj pa lanskega aprila (208). FIZBCOLTOINI ZRMlMlUfUBTl Bruno Kneževio pohvaljeni fizkulturnik Na prvem kongresu fizkultur-ne zveze Jugoslavije je bil za požrtvovalnost ln vestno delo nagrajen s pohvalo tudi nogometni, učitelj Bruno Kneževič. Pred vsako važnejšo nogometno tekmo je dvajset mladih nogometašev pričakovalo svojega učitelja pred Vhodnimi vrati igra-llšča ter z njim odšlo v stadion. Bruno Kneževič, nogometni učitelj junlcrjev »Mladosti* je vedno izbral prostor v sredin,; igrišča, kjer je najboljši pregled na nogometno polje. »Srednji krilec je premalo gibčen. Gibčnost pa se pridobi samo s vsestranskim treningom.* Tako je Kneževič opozarjal dečke v trenutku, ko je srednji krilec skoč'1 za neko žogo, ki jo ni dosegel. »Desno krilo je prepočasno. Vidi se, da posveča premalo vzgajanjem mladih, talentiranih igralcev, po smernicah novega fizkulturnega pokreta. Stari, izkušeni nogometaši pa morajo svoje znanje prenesti na mladino, kajti od nje zavisi bodoči napredek nogometnega športa. V predvojni Jugoslaviji ni bilo tako. V njej je obstojal kult »nogometnih zvezd*, ki so gospodovale na nogometnih igriščih. Mladini pa je bil onemogočen napredek, kajti dobro plačani igralci so v vsakem dobrem mladem igralcu videli svojega nasprotnika, ki jim lahko odvzame mesto v prvem moštvu. Vedno pa/ se je dogajalo, da so bili nogometni igralci «zvezde*, pozabljeni in, da so bili, ko so končali svojo kariero, prepuščeni bedi. Tako je odlični nogometaš Načevič, ki je s svojo izredno igro navduševal najbolj zahtevno publiko, umiral Sovjetski vrhunski telovadeo na bradlji. pažnje na treniranje sprinta.* In ves čas tekme je tako na praktičnih primerih podučeval svoje mladince. Po končani tekmi pa je skupno z igralci analiziral posamezne zanimive trenutke nogometne igre. Sledila je teoretična razlaga z risbami, s katerimi je opozarjal na napake poedincev, skupnosti, taktike, tehnike, kombinacij itd. Na nogometnem igrišču je bil čas treninga. Kneževič je z očmi Preletel skupino dečkov, ki so stali pred njim v nogometni opremi. Vendar pa se trening ni pričel z igro na dva gola. Ne, najprej je treba od mladih igralcev na praviti vsestranske fizkulturnike in potem dobre nogometaše. Najprej je potrebno skakati v višino, v daljino, metati krcgljo, teči čez zapreke in posvetiti nekaj minut osnovni telovadbi. Razviti je treba gornji del telesa in se izogniti prevelikim naporom, ki bi utegnili škodovati razvoju mladega organizma, Kneževič je treniral z mladinci vse, kar je za to potrebno. Gojiti je treba košarko, boks, plavanje in telovadbo, je vedno opozarjal Kneževič. To so najboljši dopolnilni športi nogometa. Pri košarki dosežeš hitrost, iznajdljivost in gibčnost. Pni boksu pridobiš požrtvovalnost in pogum, pri plavanju se ojačajo pljuča itd. Tudi nogometni tehniki posveča Kneževič veliko pažnjo. Dober nogometaš mora obvladati žogo. Znati mora vse vrste udarcev, podajati žogo, driblati, zaustavljati žogo v vseh položajih itd. Svoj ogromni zaklad, ki si ga je Kneževič pridobil v času aktivnega sodelovanja na nogometnih poljih Evrope, mu odlično služi pri sedanjem vzgojiteljskem delu. »Jugoslovanski nogomet je v taktiki veliko pridobil*, je poudaril Kneževič. »Vrednost jugoslovanskega nogometa pa moramo na vsak način obdržati z za tuberkolozo pozabljen od vseh, Surdonja od gladu, mraza itd. Naša nova flzkulturna vzgoja pa vzgaja dobre delavce, fiz-kulturijlke in branitelje domovine,* PLAVALNI ŠPORT Pod pojmom! plavalnega športa razumemo; 1. Plavanje, pri katerem poznamo tri tekmovalne sloge (načine); prosti slog (crawl), prsno (žabje) in hrbtno plavanje. Najhitrejši način plavanja je crawl, sledi mu hrbtno, na tretjem mestu pa je prsno plavanje. Plavalne proge tekmovalnega plavanja delimo v kratke (do 400 m) in dolge (nad 400 m); najvažnejše med njimi pa so: 100 m, 400 m, 1500 m ter štafeta 4 x 200 m za prosti slog; 100 ra za hrbtni in 200 m za prsni slog. Mešana štafeta 3 x 100 m pa je štafeta, pri kateri plava prvi tekmovalec prsno, drug’ hrbtno in tretji prosto. Običajni bazen za tekmovanje je dolg 50 m. (Svetovne, rekorde pa po navadi postavljajo v 25 meterskem bazenu). Pri športnem plavanju ločimo tri posamezne faze: start, to je odriv ali skok z obrežja (pričetek plavanja), obrat, k’ ga napravimo, kadar plavamo na progi daljši od 50 m in zaključno fazo, ki jo imenujemo spurt ali finish (izg. finlš). 2. Waterpolo, to je posebna igra v vodi, ki sliči hazeni ali rokometu in pri kateri je pri vsakem moštvu po 7 igralcev. 3. Skoki v vodo, ki jih delimo v dve vrsti: V skoke s prožne deske, visoke 1 ali 3 m, in v skoke s stolpa, ki je visok 5 odnosno 10 m. Razvoj prostega sloga (crawla) Ce pogledamo na kulturo antičnih narodov, vidimo, da prav za prav n; na svetu nič novega in tudi crawl ne. Antične slike Iz petega do osmega stoletja pred Kristusom nam dokazuje jo, da so Grki in Asirci že takrat plavali »najmodernejši* plavalni slog crawl. Sicer pa vemo tudi danes za Jugoslovanski «Meškov» Tone Cerer. primitivne narode, ki poznajo neke vrste crawl. H. Dengiler, ki je ob Rio Madeira opazoval Indijance pri plavanju poroča, da je videl le redke primere prsnega plavanja, pač pa po večini le crawl. Tudj Japonci imajo tradicijo plavanja, ki sega 700 let nazaj. Sicer pa je evropski crawl veliko mlajšega izvora ter segajo njegovi početki v leto 1906. Važen mejnik v razvoju crawla pa je nastop ameriškega plavalca Weissmuilerja. Jonny Weissmiil-ler, kralj plavanja, je prvi plava- lec, ki je neporažen zapustil športno areno potem, ko je v e-nem samem letu od 1922 do 1923 postavil 21 novih svetovnih rekordov. Crawl prtič v Evropi Evropci in to Nemci so prvič videli crawl leta 1906 v Hamburgu, kjer je na nemškem prvenstvu nastopil tudi Avstralec Cedil Healjv, ki je dosegel na 100 m čas 1.11.6. To je bil pravi triumf crawla. Zopet se je ponudila Evropejcem senzacija šest let pozneje, ko so na Olimpijadi (športna prireditev, ki je zastopana po vseh narodih in se vrši na vsaka 4 leta) v Stockholmu imeli prvič priliko videti hrbtni crawl, ki ga je pokazal Amerikanec Hebner ter seveda tudi zmagal. Oglejmo si takratne rezultate: 100 m prosto Kahanamoku (ZDA) 1.03.4; 100 m hrbtno Hebner (ZDA) 1.21.4; 200 m prsno Bathe (Nemčija) 3.01.8; 400 m prosto Hodgson (Kanada) 5.24.4; 1500 m Hodgson (Kanada) 2.22.00. Od leta 1906 naprej pa je crawl pričel s svojim zmagoslavnim pohodom tudi v Evropi. Olsson, švedski plavalec na kratke proge, je plaval 50 m v času 25.9. Na 100 m pa je dosegel čas 57.8. Nogometna tekma za državno prvenstvo med najboljšima češkoslovaškima moštvoma «Slavijo» in «Sparto» se je končala z zmago «SIavije»'4:0. 99 Kolesarska Ottavio Bolteochia“ Danes dopoldne priredi Zveza društev za telesno vzgojo v Trstu kolesarsko dirko dvojic za pokal «Ottavio Bottecchia» na progi Bar-kovlje, Sesljan, Devin in povratek. Dirke se lahko udeležijo vsi kolesarski tekmovalci brez razlike skupine, v katero spadajo. Tekmovalci naj se zberejo ob 8. uri zjutraj pred kulturnim krožkom y Bar-kovljah. Start prve dvojice bo ob 9. uri, nakar ji bodo sledile ostale z 2 minutno razliko. Poleg pokala «Ottavio Bottec-chia», ki si ga bo osvojilo društvo, k; bo imelo največ točk med prvimi desetimi dvojicami, bodo tekmovalci nagrajeni tudi z 10. nagradami v skupni vrednosti 12.500 lir. Današnji nogomet... Pokrajinsko prvenstvo: V Tr- stu na igrišču Ponziane ob 9.45 Montebello-Koper; ob 11.30 Tovarna strojev-Gorica. V Krminu ob 14. uri Krmin-Milje. V Raši ob 15. uri Raša-Piran. V Ronkah ob 16. uri Ronke-Skedenj. V Gradiški ob 16. uri Gradiška-Izola. V Nabrežini ob 16. uri Tržič-Pulj. Finale okrožnega prvenstva: na igrišču Ponziane ob 8. uri Costalun-ga-Alma Vivoda. Na openskem igrišču ob 10. uri Rojan-Rdeča zvezda. Na Proseku ob 10.30 Primorje JP-Magdalena. Juniorsko prvenstvo: igrišče CR-DA: ob 7.30 Magdalena-Sv. Ivan; ob 8.45 Ponziana-Opčine; ob 10. uri Skedenj-Arzenal; ob 11.30 Costa-lunga-Sv. Sobota; ob 12.30 Sv. Vid-DSZ. Pokal Vatovec Zvesti: igrišče CRDA: ob 14. uri Sv. Marko-Colo-gna; ob 15.30 Dreher-Kozman; ob 17. uri Montebello-Opčine; ob 18.30 Kraljič-Sežana. Igrišče v Zavljah: ob 9. uri Col-Greta; ob 10.30 Ace-gat-OMSA; ob 14.30 Skorklja-Bol-niška blagajna; ob 16. uri Tiskarjl-Rojan; ob 17.30 Zavlje-Tovarna strojev. Košarka... Pokrajinsko pranstvo: V Gradiški Čermelj-Gradiška. Morganov pokal: Igrišče DSZ: ob 9. uri Greta-Vom; ob 10. uri Arze-nal-Barkovlje; ob 11. uri Sv. Mar-ko-Skoljet. Igrišče Tomažiča ob 10. uri Sv. Vid-DSZ. Rauberjev pokal: Igrišče Tomažiča: ob 9. uri Col-Greta; ob 11. uri Vesna-DSZ. Lahka atletika... Tekma v hoji jz Trsta na Prosek in tekme v teku na 3000 in 800 m. Kolesarstvo... Kolesarka dirka za začetnike in juniorje na progi Prosek-Nabrežina in nazaj. in balincanje Igrišče Velocipede: Costalunga B-Tovarna strojev A in Sveta Ana B-Stella A. Igrišče Sv. Vida: Rojan-Stella B in Standard A-Opčine B. Igrišče Baldi: Jutificio* Magdalena A in Opčine A-Rinaldi B. Igrišče Panorama: C. B. Pošta-Cologna in Sv. Vid-Tovama strojev B. Igrišče Tovarne struje*: DSZ-Nardm A in Kraljič-Magdalena B. Igrišče Nardin: Arzenal A-Monte-fiascone m Sv. Ivan-Opčine C. Igrišče Soci: Nardin B-Rinaldi A in Arzenal B-Mezgec A. Igrišče Stella: Mezgec B-Costalunga A in Col-Sv. Ana A. Pričetek tekem bo ob 2. uri. mm Najhitrejši Jugoslovan Maroje Miloslavič, kt je dosegel na 100 m prosto čas 59.2. J Dl, Valentin Kerpanov hi sem bil mrtev in sem od mrtvih v sial... zveni tako ne-t Ovln’ars. * Kotovo ematrall 1 *•"- j. 0 raco, če ne hi ime-obsežnega dokaznega j'1 »ata ver°dostojnih prič, M vse dvome. S l'arod £a’ ki Pozna veB Vi^blev kil I® 'mela ogro-% a izve,, V V8eh medicinskih mCj Rl,slJe. V medi-Mr, M vSe . ^tčetek nove dobe, Ni\1'da. ” !r*co upanja, da bo-% ^oVo . endar lahkg prazno-K llkov , 0 2000 v krogu SV O- yi>MemoP?_V.nUk°V. takoj na dogo-^Ti.8edo”lim ^°lje’ da prcpustl-'h H bi. h u zK°dhe. Sii t dejm0tli vpozaW!1 te«a rdeoearmejec Va- ki' nek(.n0V’ 8tar 23 lat, n°-Je hr,(Ra ruakega časopl-i'> Popisati njegovo »V t 3. marca 1944. Ska j« o!lel.eSrafLst naše edi,-Nm’ kkr ^1'irala v bližini VI-lylla na&a radijska A fJ; ntkl zemeljski oAj ve« f baterlJe so brn-Aie < '1 2 n ”a naše polo- vS A^£T,dne 80 Je strp- 1° prešlo v pravi St0aS'rnl nemškimi Ml sem Jz radiji.ie- ga avtomobila, da bi videl, kaj se godi, kar zaslišim v moji bližini glasno eksplozijo. Vrgel sem se na tla in pogledal okoli sebe. Približno 50 m pred menoj se je dvignil gost steber dima, takoj nato sem sl!’šal drugo eksplozijo v isti razdalji, a tokrat za menoj. Tretjega udarca, ki je sledil, se samo rahlo spominjam, ker sem takoj nato izgubil zavest. Ko sem se vnovič prebudil, sem bil še vedno na istem mestu. V ušesih mi je šumelo, pred menoj sem zagledal, kot skozi meglo, nejasne obrise snežne pokrajine, okoli mene pa kovinske drobce izstrelka. Sele sedaj sem se zavedel, da je moral tretji izstrelek eksplodirati v moji bližini. Poizkusil sem vstati in zbežati proč, toda nisem sc mogel niti premakniti, bil sem ranjen, toda čutil ni sem nobene bolečine. Potegnil sem z roko po moji nogi in začutil golo meso, ki je bilo pokrito s strjeno krvjo. Začel sem kričati. Spominjam se, da je prišel neki narednik, ki me Je zanesel na tovorni avto, in potem Je alediila kot v snu dolga vožnja po razdrapani cesti do poljske bolnl-šrice. Tu v n- tranjosti velikega bol- niškega šotora sem začutil toploto železne peči in duh po brezovem lesu. Dali so mi poln kozarec vode, ki sem ga v dušku lzpil. Bila je zelo dobra. Hotel sem spati, kajti čutil sem v vseh udih utrujenost, ki nas obide po težkem celodnevnem delu. Izpil sem še en požirek vode in zaspal*. S tem se konča prva izpoved in prvo življenje rdečearmejca Ker-panova. To, kar pripoveduje dalje, je Valentin izvedel šele, ko se je prebudil v svoje drugo ž’vljenje «Bil sem takoj nato, ko sem zaspal, operiran, ker so mi granatni drobci, ki so me ranili po vsem telesu, prizadeli posebno težko rano na boku. Med operacijo sem umrl. O tem n’so imeli zdravniki niti najmanjšega dvoma. Srce ni več delovalo in čutil' niso nobenega utripa več, nisem več dihal In zenice mojih oči so se povečale. Zdravniki so ugotovili, da ne odgovarja noben živ-ljenski refleks več. Klinično govorjeno, sem bil za nje mrtev človek. Toda slučaj je hotel, da je bila prav ta bolnica torišče prof. Megovskij? za njegove p'1/kuso pri oživljanju mrtvecev. Tri in po? minuta po nastopu moje smrti je začel profesor s svojimi oživljčvalnlmi poizkusi. Kot piše v svojem strokovnem poročilu je uporabljal za nje komplicirano metodo, ki obstoji v tem, da se vbrizga v žile odvodnice kri mešana z adrenalinom in trtnim sladkorjem in da se istočasno uporablja naprava, ki spravlja zrak v pljuča in tako povzroči umetno dihanje. Srce mi je začelo delovati po eni minuti, dihanje se je pričelo šele po 3 minutah in sicer v začetku komaj zaznavno in šele po 1 uri so opazili prve znake vračajoče se zavesti. Prva stvar, na katero se spominjam, je bila, da sem čutil, kako se nekdo sklanja nad mene in zaslišal glas, ki me je polglasno klical «Kerpanov». Poizkusil sem se dvigniti, toda začutil sem zamolklo bolečino po vsem telesu. «Kako se počutiš*, je spraševal isti prijazni glas — Harašo — sem odgovoril. Vprašal sem, kje semi, in se v istem hipu spomnil, da sem bil ranjen, odprl sem oči z veliko težavo in s strahom ugotovil, da ne vidim. Obupan sem vprašal: «ali so moje oči ranjene?* Isti žametni ženski glas mi je tolažeč odgovoril «ne, ne boj se ničesar, tvoje oči so nepoškodovane*, jaz pa Ji nisem verjel in ves obupan sem mislil, da ne bom nikoli več videl 'n da mi tega nočejo priznali. V ušes h mi je brn do, ven dar pa sem slišal v redu. Neki zdravnik je pričel govoriti z me- noj in me skušal potolažiti radi oči. Potem sem slišal glas, ki je dejal »Poizkusimo s prenosom krvi* in potem Isti glas, ki mi je rekel »Videl boš zopet, bodi brez skrbi*. Nekdo drugi mi je dejal »Stisni prste v pest*. Poizkusil sem in začutil bolečino v mišicah roke. Zamrazilo me je po vsem telesu, kar sem jim tudi povedal. Pokrili so me še z eno odejo in prevezali roko. Pozabil sem v trenutku na ves svoj strah pred oslepitvijo, edino, kar sem si želel, je bila toplota. Cas je potekal, vsaka minuta se mi je zdela večnost. Pričel sem postajati vedno toplejši. Znova se mi je prebudil strah radi oči in prosil sem vnovič navzoče zdravnike, da mi povedo resnico, če bom še kdaj videl ali ne. «Ne boj se, videl boš zopet* mi je odgovorila bolniška sestra. Dan je polagoma potekal, mene pa je mučil strah radi slepote. Končno sem zaspal in Iz spanja me je prebudil glas sestre, ki me je vpraše-' vala, če lahko vidim. Videl pa nisem ničesar, čeprav sem čutil toploto električne žarnice pred svojim obličjem. Potem so mi zopet vbrizgali neko Injekcijo. Vprašal sem, katerega dne smo. «4. marca* je odgovorila sestra. Kmalu nato sem kot skozi meglo zagledal najprej aluminijasto žlico, krt so mi jo držal; pred očmi, potem pa Se zali obraz mlade ž^ne. Sedaj, ko sem vedel, da bom zopet lahko videl, wia osredotoči} misli na to, kar sem doživel. Spomnil sem se, kako so me pripeljali v bolnico in kako sem tam zaspal. Ko sem se vnovič prebudil, jo.bil naslednji dan - 4. marec. Ničesar nisem sanjal, ničesar čutil. Ko sem. začel spraševati, kako je bilo z menoj, so mii rekli samo, da sem bil ranjen po granatnih drobcih na boku. Jedel sem le malo, lakote nisem čutil nobene. Zopet so mi napravili prenos krvi. Pozneje sem hotel jesti samo slane jedi in nič ml ni bolj dišalo od nasoljenih slanikov. Mnogo dni sem se počutil zelo slabega. Zopet sem videl, slišal in govoril, toda nog od kolen navzdol nisem več čutil. 20. marca so me prenesli v drugo bclnlco. Tu me je zopet ob”skala bolniška sestra Valja Bukmjakova, prva oseba, ki sem jo videl po mojem povratku v življenje. Od nje sem zvedel, da sem bil mrtev, da so me kot mrtvega vnesli v spisek izgub in da me je prof. Negovski zopet priklical v življenje. Ta vest me je razburila in spravila k razmišljanju. Vpraševal sem se, če sem še isti človek kot preje ali ne, končno sem prišel do zaključka, da se v meri nj nič spremenilo. Edino, kar sem pozneje ugotovil, je bilo, da je smrt imela vpliv na moj spomin. Pričel sem Citati in pri tem opazil da seru takoj, ko sem prišel na kunce strani, pozab i začetek. Toda polagoma se mi je Izboljšal tali spomin In m sep- tembru sem se počutil že tako zdravega, da sem. lahko vzel slovo o.d prof. Negovskija in odšel na dom k staršem. Potem ko sem počival še doma nadaljnja dva meseca, sem srt dejal, da bi bil čas pričeti kaj pametnega z svojim drugim življenjem. Vpisal sem se kot študent na trgovsko tehniko v Gorkem. Tam so se vsi zanimali zame, potem ko so slišali za mojo zgodbo. Toda jaz se nisem čutil v ničemer različnega od mojih sovrstnikov. Hotel sem samo eno: živeti. Zato sem se pričel učiti z vso vnemo in pri tem nisem zanemaril niti športa. Bil sera Izvoljen za predsednika športnega kluba in sem se udeležil tudi smučarskih tekem. Vnovič sem se veselil življenja, igral sem na kitaro in plesal. Zdravniki in prijatelji so me često vpraševali, kaj človek občuti, ko je mrtev. Očividno so pričakovali kak senzacijonalen odgovor. Ko pa so slišali moje preproste besede so ostali presenečeni. Teda kaj drugega sem jim mogel reči, kot to, da sem bil ranjen, da sem zaspal in se vnovič prebudil. Sedaj pa imam za vse samo eno veliko novico: kmalu se bom oženil. • * * Profesor Negovski, k/i je o tem slučaju napisal dve knjigi, je mnenja, da slučaj Kerpanova sam na sebi ne predstavlja nič izvanrednega, samo da ljudje, ki so priklicani nazaj v življenje, večinoma zelo hitro vnovič umro. EodkJ-hiifto smrtjo se razume čas 6 minut po 'izgubi zavesti po- tem, ko se je ustavil srčni utrip in je prenehalo delovanje srca. V tem času telo ni podvrženo nobenim nepopravljivim spremembam. Srce samo se lahko spravi v življenje še celo po daljšem času. Samo možgani ne prenesejo prenehanja obtoka krvi dalj časa od 6 minut. Začasno slepoto Ker- panova tolmači prof. Negovski s tem dejstvom, da možganske celice v prvem delu klinične smrti niso bile več redno hranjene. Vendar pa ta nedostatek v razmeroma kratkem času izgine. Oživlje-nje pa je mogoče le tedaj, če smrtni slučaj ni povzročen po kakšni težki bolezni ali po rani velikega obsega. V desetih slučajih poskusov oživljenja je bilo petkrat doseženo, da so mrtveci zopet oživeli. Toda le v štirih nadaljnjih slučajih so ti ljudje ostali pri življenju vsaj nekaj dni, samo v slučaju Kerpanova je bil uspeh popolen. Prof. Negovski je prepričan, da bo v bodočnosti zdravnikom veliko laže rešiti mnogo ljudi, ki bodo umrli na posledicah operacij in nesreč, čim bo utegnil izboljšati svoj način oživljanja. Za sedaj je pač lahko ponosen na uspeh, ki ga je dosegel s Ker-panovom in ki mu je prinesel priznanje vseh svetovnih zdravniških krogov, prav posebno pa še priznanje rdečearmejca Ker-pančva, ki se mu je v zahvalnem pismu podpisal »Vaš hvaležni varovane«! Valentin* Kosmata vest «Vi boste bodoči varuhi zakona in reda» je govoril general Har-ding novi policiji v Trstu, kmalu sa tem, ko so razpustili Narodno zaščito. Od takrat pa do danes so najvišji anglo-amerikanski predstavniki peli visoko hvalo Civilni policiji, polkovnik Boivman je pa javno izjavil, da je Civilna policija tena najboljših na svetuv. Ob neštetih prilikah je ljudstvo že zahtevalo razpust Civilne policije ali vsaj epuracijo, ker so sprejeli v vrste policije bivše fašiste, karabinerje, kvesturine in moralno pokvarjene elemente. Toda ZVU, namesto da bi upoštevala mnenje ljudstva, se je trudila, da bi na umeten način vzdrževala ugled policije. Skriti za plaščem visoke zaščite s o se pa člani C. P. počutili varne, so izvrševali najbolj podla dejanja in se bavili z umazanimi posli. Ljudje so pa cenili delovanje policije po delu in ne po izjavah anglo-ameriških junkcionarjev. Izpraševali so se, kaj dela policija. Vsak dan smo lahko čiiali o milijonskih, tatvinah, ropih, o črni borzi na veliko, o škandalih z igralnicami in še o mnogih drugih rečeh. Po izjavi gospoda Bom-mana je Civilna policija tnajšte-vilnejša» na svetu, pa kljub temu se vrše v Trstu tatvine in špekulacije v takem obsegu kot nikjer na svetu. Ze dolgo so krožili po mestu glasovi: policija je sama soudeležena. Zadnji dogodki so samo potrdili, kar za javnost ni bila že prej nikaka tajnost. Toda to še ni vse. Kar je obja-pil tisk, je še zelo malo o zakulisnem delovanju in zvezah policije, a vendar je že nekaterim gospodom začelo presedati. Boje se, da bi javnost zvedela še o na-daljnih členih verige med policijo in črnoborzijanci. Zato bi radi, da bi se javnost čim manj zanimala za delovanje policije. V ta namen so včeraj tudi prepovedali novinarjem vstop na policijo, kamor so hodili do sedaj dnevno po poročila. Sedaj bodo dobivali poročila na sodišču. Ta prepoved je vse obsodbe vredna. Kar so do sedaj novinarji napisali o Civilni policiji, je bila gola resnica. Pa če tudi bi pisali neresnico, bi ne smeli prepovedati vstopa vsem novinarjem, temveč bi morali klicati na odgovornost samo tiste, ki so razširjali laži Toda do danes niso klicali na odgovornost nobenega. S prepovedjo hočejo vsaj do neke mere zamašiti usta tisku, ker jim je kontrola tiska začela jpresedati. Kar niso mogli doseči s pohvalami in z izjavimi visokih junkcionarjev: «Ste lahko ponosni, da ste v tako kratki dobi pridobili na slovesu in ugledun (general Eve), skušajo sedaj z drugimi sredstvi Toda motijo se. Kakor je prišlo sedaj na dan, da so člani civilne policije bili soudeleženi pri Unrinih tatvinah in še marsikje drugje, bodo prišle v javnost tudi stvari, ki bi jih radi spravili v pozabo. Verjetno pa je, da imajo tudi tisti, ki so izdali prepoved, precej kosmato vest in se boje, da ne bodo pred svetom razkrinkani. Načelnik policije odstopil Načelnik kriminalne policije dr. Uliks Giaqutnto Je podal ostavko na svoj položaj baje zaradi osebne časti. »Živeli fašisti"! Snoči Je na trgu Unita godba «Lega Nazionale» zaigrala na zahtevo navzočih »patriotov« himno «11 Piave mormorava*. Ljudstvo je ploskalo tej pesmi, kmalu nato pa je mala, okoli treh let stara deklica začela kričati: «Evviva i fasci-st*»! Vsi navzoči so ji začeli ploskati in klicali: «Brava»! Mater deklice pa je bilo morda le sram in Je ubogo, morda preodkrito dete, pošteno pretepla. Tako so tržaški patriotje-fašsti še enkrat skrunili himno italijanskega vojaka, ki je morda v prvi svetovni vojni res mislil, da se bori za svobodo in demokracijo. Tržaška brigada „A. Vivoda" postala udarna brigada 2e prav dobre delovne uspehe, ki jih je dosegla I. brigada Svobodnega tržaškega ozemlja »Alma Vivoda* na delu na progi Samac-Sarajevo v prvomajskem tekmovanju, jih je v tekmovanju od 1. do 10. t. m. še prekoračila, tako da so jo proglasili za udarno brigado. Skupno delo znaša 1.490 kub. m prekopanega materiala. Delovni načrt je prekoračila za 450 kub. na prekopanega materiala. S tem jo prekosila delovno nouno za 43 <1. Za nadaljnje tekmovanje, ki je bilo od 10. do 20. t. m. so dc-ločili brigadi prekopati 1100 kub. m materiala, brigadirji, pa so sklenili prekopati 1500 kub. m materiala. TRŽAŠKI DNEVNIK Napad na slovensko učiteljstvo Domačine odpuščajo ali prestavljajo izven ozem-lja STO-ia tik nred zaključkom šolskega leta Šolska oblast ZVU je izdala raz-rešnico naslednjim slovenskim učiteljicam: Splichal Juditi, ki poučuje s Gropadi-Padričah, Zupan Ani v Škofijah in Keber Kristini v Trebčah. Vse te učne moči, pravi razrešnica, so «nadštevilne» in se morajo zaradi tega umakniti. Obenem je ista oblast premestila Maver Lavoslavo od Sv. Ivana v Lokev, Škrinjar Stanka iz Bazovice v Čezsočo in Mahnič Sonjo iz Lokve v Bazovico. Samo nekaj tednov manjka še do zaključka šolskega leta. In ravno v trenutku, ko so ti učitelji najbolj potrebni, da uspešno zaključijo svoje celoletno delo, da končajo z izpiti in razdelijo spričevalo, bi morali po višjem ukazu oditi. Veliki pedagog g. Simoni in z njim njegovi zvesti hlapci, so zopet začeli z ofenzivo na napredni del slovenskega učiteljstva. Ni jim mar, če bodo s tem svojim ukrepom zbegali učence, ki svoje učitelje ljubijo in spoštujejo; nič jih ne briga, če bodo z njim ohromili pouk vsega leta. Morda je celo to tisto, kar si želijo in kar bi radi dosegli. Nekateri izmed odstavljenih ali prestavljenih učiteljev poučujejo v petem razredu in bi morali pripra^ viti svoje učence za vstop y srednjo šolo. S tem odlokom pa hočejo zanesti zmedo med ljudstvo tudi z ozirom na dejstvo, da se sedaj začenja vpisovanje v prvi razred osnovnih šol. Pripomniti moramo ob tej priliki, da je učiteljstvo, ki poučuje v Trstu, tukaj tudi rojeno in semkaj pristojno. S kakšno pravico in utemeljitvijo pošilja torej šolska uprava n. pr. Tržačana Škrinjarja Stanka visoko gori y Čezsočo prav v času, ko ta kraj prehaja iz cone A v Jugoslavijo? Saj to ni nič drugega, kot izgon domačinov v inozemstvo! Take metode in taki postopki zelo dišijo po fašizmu. Pa ne, da bi g. Simoni postal, kot pravi pregovor: Povej, s kom hodiš in povedal ti bom, kdo si? Ne moremo verjeti, da spadajo slični samovoljni in neutemeljeni odpusti in prestavitve učiteljstva tik pred zaključkom šolskega leta tudi v šolski sistem ZDA, katerega nam včasih g. Simoni navaja za vzor in ga želi uvest; tudi pri nas. Ce bi bilo temu tako, bi to ne bila ravno najboljša reklama za demokratičnost ameriške šole. Preskrba Odrezke za margarino naj dvignejo jutri, 26. t. m. pr; Sepralu vodje prehrane v podeželju. Vodje menz in prodajalnic naj se javijo jutri, 26. t. m., od 9 do 12 na Sepralu, ul. Genova 9/1, v uradu za menze in prodajalnice radi sporočil. Odrezke za koruzno rmoko naj vrnej trgovci VI. skupine občinska- Odrezke za margarino naj dvignejo trgovci Jutri pri občinskem prehranjevalnem uradu. Dodatne nakaznice za delavce. Delodajalci tržaške občine, ki imajo težke delavce, naj čimprej sporeče stalež teh svojih nameščencev občinskemu prehranjevalnemu uradu, oddelek za delavske dodatke (ul. Procureria 1). Ti podatki služijo za dodatne nakaznice za jul j-oktober t. 1. Potoebne nakaznice za upokojence. Od jutri, 26. t. m., dalje bodo na občinskem prehranjevalnem uradu ul. Malcanton 3, v Rojanu, ul. Delle Ginestre 9, na Opčinah in Proseku delili posebne živilske nakaznice za upokojence. Za dvig je treba pokazati pokojninsko knjižico ali enakovreden dokument in redno živilsko nakaznico. Urnik od 8. do 12. Sindikalne volitve Jutri, 26. t. m., ob 7. uri zjutraj se bodo vršile volitve v združeni sindikat v ladjedelnici Sv. Marka, OSS vabi delavstvo, PRITEPLO SE JE okoli 800 raznih emigrantov Stanovanjska kriza na Opčinah Zaradi bombardiranja je tržaško mesto precej trpelo. Najbolj oškodovana vas vse do Komna pa so Opčine. 40 do 50 hiš je popolnoma razrušenih, 100 h;š pa je na pol poškodovanih. Ce računamo, da je na Opčinah okoli 5-6.000 prebivalcev, je to velik procent. Na Opčinah je zaradi tega silna stanovanjska kriza. Veliko naših ljudi je brez strehe. Nekateri vojni oškodovanci se stiskajo v zasebnih, drugi pa v hišah, kjer so stanovali preje razni oficirji. Zadnje čas se je na Opčine pri-teplo nad 800 -»»udi iz raznih krajev. Prišli so četniki iz Srbije, ustaši iz Hrvatske, razni belogardisti iz Slovenije. Prišli so celo «esuli» iz Istre in 15 družin iz sežanskega mu prehranjevalnemu uradu do ju-, naj se udeleži volitev V čim več-1 okraja. Poleg vseh teh pa je na tri zvečer. Ijem številu. I Opčinah število zavezniške vojske, Zl/C izigrana antifašisti: ki so izčrpani od gladoi/ne stai/ke Včerajšnje naše opazke, da ZVU najbrže čaka, da se zapori Tigor spremene v bolnico, se je tudi dejansko uresničila. Potem ko so vse tovariše, izčrpane zaradi osemdnevne gladovne stavke, odnesli v ambulanto, jih je prišel obiskat nadzornik zaporov major Patton s tolmačem. Vprašal je izčrpane antifašiste po njihovih zahtevah. Izjavil je, da ZVU ni mogla ničesar ukreniti zanje, ker je čas med protestnim pismom, ki so ga pripornki poslali ZVU in gladovno stavko bil prekratek, da bi ZVU ugod.la. njihovim zahtevam. Nek tovariš mu je takoj povedal, da to ne drži, ker so pred tem pismom poslali že dve taki pismi v obdobju dveh mesecev. Po teh besedah je gosp. major onemel in izjavil, da se bo povrnil, ko bodo tovariši ozdraveli. Tako so vsi tovariši antifašisti v ambulanti, ki pa tega imena ne zasluži. Saj je to prav za prav mišja luknja v kateri so priporniki dobesedno natrpani v nehigienskih razmerah. Pri tem pa se je uprava jetnišnice hotela še poigrati z njimi. Za bolničarja jim je dala fašista Marija Maroncellija, ki ves dan žvižga pokojno «Giovinez-zo» in se za bolnike, sploh ne briga, temveč jih izziva, če le more. Te razmere in dogodki nam dokazujejo, kako se ZVU tudi v jet-nišnici drži svojih načel o nepri-stranost; in zaupni upravi na tem ozemlju. Kmetiiska zadruga v Ilirski Bistrici je kmetom preskrbela prašičke Okrajna zadruga v Ilirski Bistrici je kmetom okraja priskrbela s Hrvatskega 700 prašičkov, težkih od 15 do 30 kg po 175 lir za kg. S tem še ne bodo krili vseh potreb in bo treba čakati na nove pošiljke. V I PO ID lik Prekop talcev v Postojni V času osvobodilne borbe so Nem-či ustrelili v gozdu pri Javorniški cesti 12 talcev. Pri svojem delu je bila načistična zver temeljita, kajti mrtvim talcem so pobrali vsako stvar, ki bi lahko služila svojceih pri spoznanju trupla. Žrtve so odkopali in jih 11. t. m. prenesli na pokopališče. Mešani pevski zbor iz Postojne Je na kraju zločina zapel dve žalostin-ki, nakar so borci J. A. prenesli o-stanke na pokopališče. Velika množica je spremljala te neznane junake ; krste so bile zasute s cvetjem in povite s trobojnicami. Miad na, pionirji, AP2, sindakalisti, člani O. P. so nosili 25 vencev, a na čelu sprevoda so vihrale sindikalna, slovenska, jugoslovanska in rdeča zastava. Ob grobu sta se poslovila od nedolžnih žrtev, ki so zakrivili le to, da so ljubili svojo domovino in svobodo, poročnik J. A. in predstavnik ljudske oblasti. Moški zbor je zapel še nagrobnice. Vojska je oddala v poslednji pozdrav trikratno salvo. tovarne, katera je to celotno posest podarila mladinskemu domu Toneta Tomšiča. K. L. GLEM Volitve v SIAU-jo. Tudi pri nas smo doumeli važnost volitev. Saj bomo z njimi dokazali našim nasprotnikom, koliko nas je in da hočemo kot večina tudi odločati pri bodoči ureditvi STO-ja. Vsa vas je bila ta dan okrašena z zastavami. Saj je bil to za nas pomemben ljudski praznik, ko smo s. tajnimi volitvami izbrali svoje politične predstavnike. Kot zaključek volitev smo imeli kulturno prireditev in prosto zabavo. PoveCanje tovarne vezanih plošč v St. Petru na Krasu Za povečanje in zboljšanje obrata v tovarni vezanih plošč, ki je že sedaj med najboljšimi in najmodernejše opremljena v Jugoslaviji, kopljejo 3m globok bazen v dimenzijah 20mX27 m za namakanje hlodov, da v poletnih mesecih ob suši in vročini les ne razpoka. Delo vodi gradbeno podjetje «Pri-morje» iz Vipave. Izvršeno bo do 30. junija. Izkopali bodo tudi kanal do Pivke za odvajanje odpadkov iz tovarne. V načrtu so še na dal j na izboljšanja, ki se ozirajo na zdravstveno zaščito delavcev. To so kopalnice in higienična stranišča. Ravno tako je v delu nov izhod na glavno cesto iz Mladinskega doma Toneta Tomšiča. Dom in tovarna sta namreč imela doslej isti vhod, kar pa je motilo promet in obrat. Mladinski dom je vila in ob njej ležeči obsirn; vrt sta bila last Koprski okraj se pripravlja na izlet v Beograd Znova Je završalo med telovadci: od 9. do 30. junija bo trajal zlet najboljših v Beogradu. Nič ne ovira naših telovadcev, delavcev, kmetov in intelektualcev, da je dela doma čez glavo, da bo potovanje naporno, da bo treba vaje obvladati brezhibno. Vsi, ki so bili v Trstu, bi radi nastopili skupno s telovadci FLRJ, vsakdo bi rad videl glavno mesto Jugoslavije. Obvestilo pravi: iz okraja Koper Jih lahko gre samo 65, iz okraja Buje pa 35. Kako naj se izbira, da ne bo krivice? V pripravah za prvi maj so se tisoči požrtvovalno vadili, pripravljal; in tudi doprinesli svoj del k mogočnemu uspehu v Trstu. Telovadišča so zvečer ož.vela. Delavec in kmet, učitelj in u-adnik, vsi so pokazali železno vztrajnost. Vasi so medsebojno tekmovale, gotove «napovedi», ki so se širile ;z Trsta, pa so vplivale na te'ovadce — kot humor -■ «V ak dan -na*. Danes po vsem okraju govorijo le o Beogradu. Kdo bo tisti srečnež, k; pojde?! Telovadišča so zopet oživela, ker bo treba vaje mnogo boljše obvladati, kot za Trst. Telovadci vedo, da ne smejo zaostajati za telovadci Jugoslavije, kot niso zaostajali tedaj, ko so se ramo ob rami boril; za svobodo svojega ljudstva. Ustvarjalnemu delu, napredku, vsemu dogajanju onstran bodoče meje prisluškuje naš človek. Ve, da Je začasno odtrgan, zato še z večjim hrepenenjem gleda tja, kjer Je v popolnem razmahu kultura, gospodarstvo, industrija, tja, kjer množicam pomagajo pr; razvoju ljudske oblasti. V Beograd pojde tisti, ki bo vaje najbolje obvladal. To bo merilo* Tega se vsak telovadec zaveda, zato ni utrujenosti in ne počitka. Istrski telovadci hočejo dostojno zastopati oni del Jugoslavije, ki ga močijo valovi Jadrana. Venturini O. Bazovci proti razbijačem narodne enotnosti Iz Bazovice so nam poslali: «S!ovensko ljudstvo iz Bazovice, zbrano na masovnem sestanku dne 23. 5. 1947, protestira proti poizkusom izdajalcev okoli lista »Demokracija«, ki hočejo zasejati razdor med naše složno primorsko ljudstvo. Složnost vseh nas Je ustvarila OF slovenskega naroda v teku 6-letne-ga obstoja. Ta enotnost naroda je reševala in rešuje marsikatero živ-IJensko vprašanje v duhu enakosti in sožitja. Zavračamo vsak poizkus razbijanja in slabljenja naše moči v borbi za osnovne narodove pravice na ozemlju STO-j a in obsojamo vse izdajalske poizkuse izrodkov, ki so se zatekli pod krov ((Demokracije«. Naj živi enotnost primorskega ljudstva! Naj živi SIAU! Smrt fašizmu — svoboda narodu!» Sledi 52 podpisov. Z delom ljudstvo dokazuje, da petletka ni samo fraza V svojem gospodarskem načrtu si je prebivalstvo naselja Hrpelje-Kozina med drugim zadalo nalogo zgraditi dvorišče pred osnovno šolo, čigar pomanjkanje se je doslej zelo občutilo, ker dosedanji ozki pas igrišča ni šolarjem nudil možnosti za razvedrilo in vežbanje Da ta sklep ni ostal na papirju, nam dokazuje dejstvo, da so vaščani v nedeljo, 11. t. m., že tretjič prostovoljno dovažali in nasipal! material. Najaktivnejša je je bila pri tem delu mladina iz gimnazije v Hrpeljah, ki je pridno nosila kamenje za dozidavo. Danes lahko z veseljem ugotovimo. da dvorišče pred šolo raste lz nedelje v nedeljo ter tako uresničujemo naš načrt. Sporočila in Zabava v Fernetičih. V nedeljo, 1. 6., ob 15 uri priredi Slovensko narodno gledališče zabavo s humorističnim programom v Fernetičih. Po zabavi bo javen ples. Plezalni tečaj v Glinščici se vrši tudi danes. Začetek ob 9 uri dopoldne. Zbirališče v mlinu ob Glinščici. Kontovelci v radiu V okviru radijske vesele ure ob 20.15 bodo nastopili danes zvečer v tržaškem radiu igralci prosvetnega društva s Koitovela. Izvajali bodo v kontovelskem narečju izvirno šaloigro «Pošast». Preosnova gozdnega oddelka Civilne policije ZVU Je izdala odlok št. 377, s katerim je preuredila gozdni oddelek civilne policije, ki bo odslej vršil posle gozdnega urada. Poseben višj; častnik bo imenoval člane tega oddelka, določil njihova področja in postaje. Odlok je stopil v veljavo 23. t. m. POIZVEDBE Vsakogar, ki kaj ve o partizanu Balbi Bruno, o katerem ni nobenih vesti od 8. novembra 1943., naprošamo, da se zglasi pri ZPP na Kor-zu št. 19 v Trstu. Enotni sindikati Mesarji. Vse nameščence vabimo na zborovanje v torek, 27. t. m., ob 18.30 v ulici Imbrian; 5. Peki. Jutri, 26. t. m., ob 17. uri bo odborova seja. Slaščičarji. V sredo, 28. t. m., ob 19. uri bo odbo-ova seja. Mestni odbor. Prispevke za fašistične žrtve v Siciliji pobirajo na upravi «Unit& Operaia« ul. Imbriani 5. drugačet Opozorilo finančne uprave Pri .poravnavi dohodninskega davka na najemnine, upravni zavodi, lastniki in najemniki hiš ne vračunavajo zneskov, ki jih najemniki plačujejo za razsvetljavo, čistočo, hišnika itd. S tem se izognejo pravilnemu izračunavanju dohodninskega davka na najemnine. Tako kršijo odredbo štev. 64, o povišanju najemnin, ki je stopila v veljavo 1. II. t. 1. Zato finančna uprava opozarja davkoplačevalce lastnike in uprav nike hiš, da vračunajo v najemnima tudi znesek, ki ga stranke plačujejo za te hišne potrebe, k«r le tako bo mogoče pravilno zaračunavanje dohodninskega, davka na najemnine. Kršilci te odredbe naj čim prej urede te nepravilnosti pri davčni upravi v Trstu, ulica Udine štev. 1 ali pa v uradu za registracijo v Tržiču. Registracija najemninskih pogodb Finančna uprava v Trstu opozarja lastnike hi upravnike hiš, da morajo prijaviti do 20. julija t. 1. vse nove najemninske pogodbe, sklenjene po 1. juliju t. 1. Po odredbi štev. 64 za obdobje od l.II. do 30.6. t. 1. morajo zainteresirani prijavit; tudi najemne pogodbe za lokale do 20.7. t. 1. Registracije, ki jih bodo prijavili do 20.7. t. 1., bodo oproščene kazenskih pristojbin. Rojstva, smrti in poroke Dne 24. t. m. se je rodilo 14 otrok, Umrlo je 10 ljudi, porok pa je bilo 8. CIVILNE POROKE: radiotele- grafist Anton Vayns in zasebnica Marija Petronio, industrijec Roberto Giordano in zasebnica Reden-ta Stein, mehanik Rihard Rusignan in zasebnica Helena Ricciardi, mehanik Ivan Ferretti in zasebnica Antonja Sussel, inženjir Ermeno-gildo Manz.nl in zasebnica Ana Bo-nassin. kuhar Etor Colombin in prodajalka Ana Marija Biloslavo, šofer Ivan Norbedo in zasebnica Kristina Cunja, uradnik Aloiz Ber-iolt in prodaj Uka L lunn BaMč. Pevski zbor iz Kranja na Primorskem Danes, 25. t. m., priredi moški pevski zbor «Prešeren» iz Kranja pod vodstvom skladatelja Petra Liparja koncert v Ilirski Bistrici in Ajdovščini. Na sporedu so narodne, partizanske in umetne pesmi. Solospeve bo pel baritonist France Leškovšek. Jutri, 26. t. m., bo zbor ponovil koncert v Postojni in v torek, 27. t. m., pa v Idriji. Naše ljudstvo bo pevce, ki prihajajo med nas izpod Karavank, prav gotovo lepo sprejelo in se bo udeležilo teh koncertov v velikem številu. Slovensko-hrvaška prosvetna zveza vabi vse pevske zbore in občinstvo, da se teh koncertov udeležijo v čim večjem številu. Bratje pevci iz Kranja, pozdravljeni na primorskih tleh! Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK Tisk Stabilimento Tip. Triestino ki so pripeljali s seboj 200 do 300 raznih «usmiljenih sester*. Naš delovni človek ne more dobiti po primerni cen; stanovanja, ker yai tt ijudje plačujejo za eno samo sobo 15 do 20.000 lir. Pred nekaj dnevi so Amerikanci na Opčinah izpraznili veliko vilo. Takoj jo je vzel v najem openski župnik, gospod Bele, za 30.000 lir mesečno z namenom, da bi postavil v njej sirotišnico. Gospod Bele, ki je sicer doma iz Istre in je po rodu Hrvat, vodi popolnoma italijansko imperialistično politiko po vzorcu fašističn.h predhodnikov. Z nekim duhovnikom je pripeljal o-troke iz Trsta, ki so prepevali «Fratelli d’Italia». Kakšen namen bo imela torej «sirotišnica», je kaj lahko uganiti. Cim so to zvedel; naši ljudje, ki žive na Opčinah, stisnjeni po 5 do 6 ljudi v eni sobi, so se obrnili na stanovanjski urad, da bi posredoval. Toda Ufficio Alloggi jim je odgovoril, naj se obrnejo na g. župnika. G. župnik se je začel z njimi takoj pogajati: zahteval pa je za dve stanovanji, vsako po 6.500 lir mesečno. V drugem nadstropju pa je oddal stanovanje v najem beguncem iz Sežane za 13.000 lir mesečno. Takšno je torej stanovanjsko vprašanje na Opčinah. Ugotoviti treba, da nit; ZVU, niti tržaška občina ni napravila niti enega koraka zato, da bi popravila bombardirane hiše na Opčinah, čeprav so se naši ljudje precej-krat oglasili pri pristojnih oblasteh. Tudi Ufficio Alloggi ne gre prav y nobeden pogledu na roko našim ljudem, pač pa podpira razne «esule» in drugo fašistično svojat. Kaj je z orožjem Po Gorici se širi glas, da so pri avtopodjetju Gianesini v ul. Doni-zetti pred nekaj dnevi našli pri stikanju po smeteh in odpadkih celo vrečo ročnih bomib italijanskega izvora ter dve brzostrelki. Ne vedo pa, čigavo je orožje in razstrelivo teT čemu bi služilo. Čudimo pa se, da varnostni organi o tem še niso spregovorili, ko že vsi vrabci č.v-kajo. Včeraj sta se poročila v DANAH PRI SEŽANI tov. CVETKA FABJAN ln tov. MARJAN MEDVEŠČEK Uredništvo in uprava «Pri-morskega dnevnika* jima želita obilo sreče v novem stanu. Ob priliki ZAGREBŠKEGA VELESEJMA organizira potovalni urad «ADRIA-EXPRESS» SKUPNO POTOVANJE Na OBROKE KR02NIKI — KOZARCI -LONCI — JEDILNI PRIBOR i« „BALCOR TRST, trg Borze štev. 11-11 nad. za TRŽAŠKE ZDRAVNIKE, z obiskom velesejma v Zagrebu, znanstvenih zavodov, medicinsKe fakultete, klinik in zdravilišč v Zagrebu in Golnika, Potovali bodo z luksuznim avtopulmanom in skupnim potnim listom. Odhod 5. junija zjutraj, povratek 8. junija zvečer. Pojasnila in vpis pri potovalnem uradu »CIT* (trg Unita) in pri »ADRIA - EXPRESS» (ul. Fabio Severo 5, tel. 29-243) do 31. t. m. Kino »Prosvetni dom' V NABREŽINI bo predvajal DANES in JUTRI velezabavni film KOZ IN USNJENIH IZDELKOV GORICI, z obširnimi prostori, IŠČE Biraghin i družabnika z LIUO SILVT, ki je žela toliko uspeha v <11 diavolo va in coliegio*. Eventivelno se tudi proda. Podrobnejša pojasnila dobite pri POZOR Podružnici P. D. v GORICI, Korzo Roosevelt 33, II. Razno pohištvo, zakonsko sobo z volnenimi žimnicami in vzmetmi ter elegantno spalnico s štiridelno omaro, šivalni stroj, blago za obleke, posteljno pogrinjalo prodam po zelo ugodni cen; zaradi odhoda. Or. G A ETA, zobozdravnik TRST, Viale Raffaello Sanzio 20, pri Sv. Ivanu. Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. in od 13. do 19. (Govori slovenski) TRST, ul. Torre Blanca 43 (vogal ul. Carduccl) DELAVCI, OBRTNIKI IN URADNIKI! Brez nakaznice lahko nabavite ^ ^ V L J E VSEH VRST po znatno znižanih cenah v trgovini P A R C H I TRST - ULICA CAPRIN št. 16 OBIŠČITE NAS IN PREPRIČALI SE BOSTE! VAZNOl Ker so cene zelo nizke, ne prodajamo na obroke. IliOD UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOD Z O. |. TRST UL. CICERONE 8 TELEFON 56-88 . 29-306 - 80-00 51 75 Trgujemo na debelo z vsakovrstnim blagom 'v) 31-V *1947 Manifestacija gospodarske ffl®* či, industrijske, obrtne in polje-9-VI-1947 delske proizvodnje Federativne Ljudske Republike Jugoslavije-Shajališče poslovnih ljudi. ^ Posrednik za sklepanje kupčij. OBIŠČITE ZAGREBŠKI VELESEJEM! Številne kulturne in športne prireditve bodo pokazale kulturo jugoslovanskih narodov. Skupni in posamezni izleti vas bodo seznanili z lepotami dežele. Številne olajšave. Za stanovanje in hrano bo preskrbljeno. POJASNILA: ZAGREBAČKI VELESAJAM - ZAGREB’ Savska cesta 25, JUGOSLAVIJA RAZŠIRITE VAŠE TRGOVSKE ZVEZE! KOSE »ORIEimAE MERKUR» vseh velikosti, OSLE za brušenje kos, ŽELEZNINO, KUHINJSKE PUTRER ŠEINE, ORODJE ZN KMETOVALCE IN VRTNARJE dobite pri TRST, Ul. RDM A 22 TElEfDAl 85-T3 KUNO NA OPČINAl* predvaja v nedeljo, 25. t. m. ob 16. amerikanski humoristični film TRAJNA SMOLA (Sempre nei 90 minut smeha. Igralci: OLIVER HARDY in S. LAL®®** V PONEDELJEK: ZAVOJEVALCI ZLATA Igralec O’ BRIEN. Film iz divjega zapada. Bivši politični preganjanci iz nemških taborišč bodo imeli 1. JUNIJA t. 1. PRIREDITEV na Fernetičah pri Sodelovali bodo člani Slov. nar. gledališča in razni hui»orl' PRIREDITEV BO NA PROSTEM. sti. Po prireditvi JAVEN PLES. Začetek Kulturni krožek iz CETER bo priredil dne 1. in 2. junija igro Preskrbljeno bo za dobro kapljico in prigrizek. , VABLJENI Danes v na proslavo 50»letnice „ZARJE“ POSEBEN AVTOBUS ob 12.40 iz ULICE FABIO SEVE110 Povratek v Trst zvečer. Prosvetno društvo »IVAN KRALJ-MIRKO* priredi v NEDELJO, 25. t m., ob 16. v DOMJU enodejanko analfabet 01■ J NASTOP PEVSKEGA ZBORA, RECITACIJE, SREc0Ij , i PO PRIREDITVI PLES. VABLJENI ^ J Žveplo, modro galico vse kmetijske potrebščine najboljše kakovosti va® Kmetijska nabavna in prodajna zadrug Zadruga z o. j. v TRSTU ul. S. Ti Urtadantt4 /poleg **T t T RIIIIIHII ČRVI,JEV Pri si/i:ti:m Krišpifl11 GORICA, RASTEL ST. 35 DOBITE NAJVECJO IZBIRO SANDAL IN VSEH VRST ČEVLJEV domačega izdelka. STAVBEN O P O D J E TJ E Ernest Mahne GORICA, tel. 922 Ulica Klstorl 7