Naročnina Ljudskega tednika se plačuje: za STO in Italijo pri upravi v Trstu Ul. sv. Frančiška 20 za cory> B pri Centru tiska v Kopru. Za Jugoslavijo pri ADIT v Ljubljani, TyrSeva 34 ali na čekovni račun pri Komunalni banki, N. G - 1 -90603 -7. Cena listu: lir 20. — din 15. — v Jugoslaviji in din 8 v coni B.
PoStnina plačana v gotovini.
im n lir TRSTUnveHtri 1K0	115-Štel
Uredništvo Ljudskega tednika: Trst, Ul. Montecchi 6-II. Telefon Štev. 95.823. Rokopise pošiljati na naslov uredništva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo. Vse ostale dopise administrativnega značaja je treba : pošiljati na Upravo listov Založništva tržaškega tiska v Trstu, Ulica sv. Frančiška štev. 20.
Spedizione in abb. post. II. gruppo
foto' MAGAJNA
2
L i u d s ki TEDNIK
Politični obzornik
$
Kronika
■Neue Zeituni«, l'st, ki večkrat tolmači ameriško stališče za Nemčijo, piše; «Vloga Nemčije Je tesno povezana z evropsko var nostjo. Danes ni več čas za majhna nasprotja, pogajanja in ponudbe glede sodelovanja Nemčije pri obdržanju miru».
Izraelska vladna kriza se je končala. Ben Gurian je zopet sedel za vladno mizo.
Indonezijski zunanji minister Rum je najavil zasedbo otoka Ambrona. Vlada je izdala poziv na otočane, «naj pozabijo na preteklost ter naj v novi periodi so. delujejo z indonezijsko vlado».
Schumacher in protestantski pastor Niemoeller sta izjavila, da ne sme sedanja boemska vlada odloč.tl glede nemške oborožitve, temveč samo novoizvoljeni parlament. Do tedaj pa bi morala prenehati diskusija o oborožitvi».
S0.QQ3 (Inskih kovinskih delav-cev je pričelo zopet z delom. 52.13% delavskih delegatov se je namreč Izreklo za kompromis glede vprašanja plač.
Leo Mehlis, minister ZSSR za državno kontrolo, Je podal ostavko iz «zdravstvenih razlogov».
Na Japonskem se je pričela 25. Julija epuraclja komunistov. Do 5. novembra so jih vrgli Iz službe 9.611.
Kakor pravi Van Zeeland, bo Belgija vzpostavila diplomatske stike z bonnsko vlado.
Laburisti so zopet zmagali v spodnji zbornici. Glasovali so o vprašanju izgradnje novih hiš. Razlika je znašala 12 glasov v ko. rist vlade.
Iz obmejnih krajev in tudi Iz notranjosti Bolgarije je pribežala v FLRJ večja skupina Bolgarov.
Egipčani In Angleži se ne morejo sporazumeti glede pogodbe med obema državama iz leta 1936. Kaže, da je ne bo Egipt več priznaval. Egiptovski uradni krogi namreč izjavljajo, da Je ta pogodba v nasprotju z listino OZN.
Preživeli atentator na Trumana je izjavil, da je hotel napraviti svoje dejanje, ker so njegovi rojaki postali sužnji. ZDA pa so iz političnih mož v Portoricu napravile poslušno orodje. Upor na Portoricu so zaduši!!.
Angleškega konzula so Izgnali iz Kitajske. To Je bil možakar starega kova, ki se ni mogel preveč sprijazniti z dejstvi na Kitaj, skem. Obenem pa Je prišla na isto misel že prej angleška vlada, ki je poslala na Daljni vzhod svojega posebnega pooblaščenca, z nalogo, da obišče tudi Peking in se tam predstavi s širšimi pooblastili. Vendar pa vse kaže, da je pooblaščenec še vedno na potovanju.
ZSSR in Iran sta podpisala trgovinski sporazum, ki predvideva izmenjavo blaga v vrednosti 31 milijonov dolarjev.
V	Nepalu so odstavili Maharadžo.
Bevln bo obiskal Nemčijo.
Položaj na Koreji: Po napadu korejskih in kitajskih sil v smeri proti Pjongjangu ter njih kasnejšemu nenadremu umiku, vlada ta na korejskih bojiščih relativen mir In zatišje. Cete OZN so s severnega brega reke Songšong napredovale na področju Volmi In Kunuri. V teku so prvi veliki letalski boji z najnovejšimi sovjetskimi lovci. Vendar Je premoč ameriškega letalstva še vedno taka, da letala dobesedno nadzorujejo ob lepem vremenu vse važnejše prometne zveze v zaledju severnokorejskih čet. Porušili so z bombniki dve tretjini mesta Sinuiju. Opazili so še vedno premikanja preko reke Jalu iz Mandžurije v Severno Korejo.
Po zadnjih poročilih so čete Maocetunga oddaljene še kakih 40 km o Lase.
112. seje zavezniškega sveta za Japonsko se je udeležil tudi delegat ZSSR.
Venlzelos pravi, da bo pričel njegov glavni štab razgovore s turškim glavnim štabom. Izdelali naj bi načrt za obrambo vzhodnega Sredozemlja.
V	Indokini se bo pričela kmalu borba za Hanoj.
Včeraj so pokopali švedskega kralja.
BEBLER PREDSEDNIK VARNOSTNEGA SVETA V TEM MESECU
IR Kil« PRIDE PMD UMOSTltll SVH
h debati glede kitajskih "prostovoljcev» na Koreji
Ta messe je sedel dr. Aleš Bebler za predsedniško mizo v Varnostnem svetu. V svojem govoru ob otvoritvi prve seje, je poudaril važnost Varnostnega sveta, kot organa OZN, ki ima največjo odgovornost za mednarodni mir in varnost. Dejal je tudi, da bo vložil vse Sile, da bi Varnostni svet uspel v konkretnih vprašanjih, ki jih mora rešiti. Današnji položaj v svetu ni ugoden, toda z znatnimi napori vseh članov VS bi Loli mogoči delni uspehi.
Nato Je Bebler omenil vprašanje 15 držav, ki čakajo na sprejem v OZN. Med temi državami je 6 držav, ki mejijo na FLRJ. Glede na poseben položaj v jugovzhodni Evropi, bi bilo v splošnem interesu, da te države postanejo članice OZN. Kot nadaljnja vprašanja, ki jih mora rešiti VS je navedel vprašanje predstavništva LR Kitajske v OZN, nadzorstva nad atomsko energijo, zmanjšanje oboroževanja itd. Bebler je tudi pozval stalne člane VS naj uveljavijo resolucijo glavne skupščine, ki jim priporoča, naj se sestanejo.
mandžursko mejo in da bodo predstavniki te komisije na Koreji nudili vso mogočo pomoč glede vprašanja, ki se nanaša na severnokorejsko mejo; 3. Da hoče Ut Kitajska (oz. ZSSR) zadržati zavezniške sile na Koreji in s tem preprečiti povečanje vojaških sil atlantskih držav y Aziji in Evropi. Vendar pa zaenkrat »e nj posebnih znakov za to, da bi LR Kitajska nameravala popolnoma zaposliti svoje sile na Koreji in se ne omejiti «samo» na nekaj divizij «prostovoljcev».
Nadaljnji dogodki nam bodo pač kmalu dali odgovor na ta vprašanja.
Takoj v prvem trenutku je bilo videti, za zahodnjaki nočejo prevelikih neprilik z Maocetungovo Kitajsko. Njih prve izjave so bile previdne. Poznejši dogodki pa so nam pokazali, da se je pojavila težnja spraviti celo zadevo na tisto pot, k; bo edino privedla do razjasnitve.
Poročilo Mac Arthurja je prišlo pred Varnostni svet v sredo. Na jutranji seji so, kot ponavadi preizkušali posamezna mnenja, končno pa so popoldne le sprejeli resolucijo, ki predlaga povabilo predstavnika LR Kitajske na razpravo v Varnostnem svetu o poročilu Mac Arthurja. Proti sta glasovala samo Kuomintangova Kitajska in Kuba. Ameriški, francoski in ekvadorski delegat pa je vsak zase Izjavil, da njihov glas še ne pomeni priznanje zakonitega obstoja pekinškg vlade.
• * »
Volitve v ZDA
V Ameriki sp imeli v torek volitve. Izvolili so vse člane predstavniškega doma in tretjino članov senata ter guvernerje in sodnike po državah. Ro dosedanjih rezultatih, ki smo jih sprejeli pred zaključ-
kom lista, so dobili demokrati t? senatu 49 zastopnikov proti 47 republikanskih, v predstavniškem domu pa 234 predstavnikov proti 200.
n rezuaan pomenijo uspeh za republikance, čeprav demokrati še vedno drže večino v. obeh zbornicah. S tem se bo politika Tajita (znan Po protidelavskem zakonu), Deweya in Varrena zopet vrnila na politično obzorje, po hudem porazu pred dvema letoma.
ii-ijuo temu, aa aanes 'iTuman izjavlja, da je razočaran nad doseženim uspehom, vendar to še ne pomeni, da bi volimi izzidi mogli kaj več vplivati na ameriško zunanjo politiko. Mogoč pa je morda vpliv republikancev na notranjo politiko, ko je znano, da je ameriška zunanja politika pravzaprav dvostrankarska. Sicer zopet precej govore, da bo moral Dean Acheson pustiti Stožiš departement drugim ljudem, toda te govorice se nam zde prezgodne, ker je znano da je Acneson v času svojega dela na
zunanjem ministrstvu preživel že dva močna napada brez kakšnih posebnih posledic. To Je Acheson tudi potrdil na svoji običajni tedenski tiskovni konferenci, ko ja zaniKat, aa ui poaol ostavKo na svoje mesto.
O samih volitvah in njih pomenu pa se bomo bolj razpisali v naši prihodnji številki.
Takoj po otvoritvi seje je predložil ameriški delegat Warren Austin posebno poročilo Mac Arthurja, v katerem pravi, da so sile OZN prišle v sovražen stik s kitajskimi komunističnimi silami na Koreji.
Dejstvo je, da so kitajske čete v zadnjem času prišle na Koreji celo v ofenzivo, ki je grozila zrušiti ves sistem zavezniških operacij. Sirile so se precej razburljive govorice, in zainteresirani državniki so se mrzlično posvetovali. Ce bi dejansko kitajske čete preplavile Korejo, bi se prav gotovo razvila tam zelo dolga vojna, ki bi lahko imela svoje posledice tudi drugod po svetu. Tu nastajajo tri vprašanja; 1. Ali so Kitajci napravili ta korak, da zavarujejo hidrocentrale na rek; Jalu, ki ne dovajajo samo električnega toka mandžurski visoko razviti industriji, temveč celo Port Arthurju in Dajrenu. S tem v zvezi so dobili že., potrebna za enkrat neuradna zagotovila, da bodo centrale dovajale še naprej tok njihovi industriji; 2. Dà si zavaruje mandžursko mejo. Glede tega je komisija OZN za Korejo že sprejela resolucijo, v kateri je poudarila, da bodo 5cte QZN spoštovale
Važna jugoslovanska resolucija
v debati o političnem odboru Glavne skupščine
Ob koncu prejšnjega tedna je tudi Glavna skupščina OZN sprejela resolucijo o skupni akciji za mir, ki predstavlja danes prav gotovo zelo reàlen predlog za povečanje mednarodne varnosti. Dejstvo je, da bodo v Glavni skupščini, v kateri imajo vse države, članice OZN vse enake pravice, prišla dosti bolj do Izraza volja posameznih narodov, nfcgo v katerem koli drugem organu OZN.
Pred glasovanjem je govoril tudi jugoslovanski predstavnik dr. Bebler, ki je nastopil proti sovjetskim spre-mlnjevalnim predlogom, v katerih je ZSSR nastopila proti delu načrta resolucije o ustanovitvi oboroženih enot OZN in proti zahtevi ZSSR, naj se generalna skupščina ne skliče na izredno zasedanje 24 ur po primeru napada.
Glasovali so o vsakem členu. Zn celotno resolucijo Je glasovalo 52 članov, 5 proti in 2 sta se pa vzdržala. V resolucijo so bili vneseni tudi važni jugoslovanski popravki. Jugoslavija je tudi bila' na stališču, da je bolje imeti sistem mednarodne varnosti s pomanjkljivostmi kot pa nikakršen sistem, kajti ne glede na slabosti in pomanjkljivosti glavne skupščine OZN se bo vendar med delegacijami 60 narodov močneje občutila volja in prizadevanje človeštva po miru kot pa v katerem koli drugem organu OZN.
Tudi pri razpravi in glasovanju o tej resoluciji so Sovjetska zveza in države njenega (alci1« pokazale svojo nenačelno politiko in v polni meri Je
prišla do izraza neskladnost med njihovimi besedami in dejanji Sovjetska zveza Je ves čas skušala vnesti v resolucijo take spremembe, ki*bi resoluciji odvzele njen pravi namen. Krčevito Je branila načelo, da trna le pet velikih držav monopol odločati o vprašanjih miru in zagovarjala načelo diktata velikih sil in njihove medsebojne delitve sveta na vplivna področja, pa najsi bo tudi pod okriljem Združenih narodov.
Nato je Glavna skupščina sprejela resolucijo, ki obsoja Bolgarijo, Madžarsko in Romunijo za neizvrševanje
resolucije. Je imel tov. Kardelj govor, v katerem Je poudaril, da Je ta resolucija nujna, ker daje napadenim državam možnost takojšnjih ukrepdv, še predno prično delati pristojni or- • gani OZN. Poudaril Je korist te resolucije, ker dobe tako države «r*"*" nost, da se tudi po nastalih sovražnostih vrnejo k mirni rešitvi sporov In s tem olajšajo vlogo OZN. Resolucija odstranjuje vrzel v sistemu skupne obrambe miru, s čimer je bistveno otežkočena možnost, da bi napad kdorkoli prikril s «samoobrambo». Jasno Je tudi, da bi sprejetje te re-
obveznosti mirovne pogodbe; potrdili j solucije olajšalo delo organov OZN
so nato tudi resolucijo o Španiji.
Drug važen dogodek pa so imeli v političnem odboru, kjer Je jugoslovanski zunanji minister predložil resolucijo, ki ima namen razkrinkati napadalca v primeru sovražnosti!
Napadalci namreč podvzemajo svoje vojaške akcije danes pod pretvezo samoobrambe in se s tem izognejo mednarodnemu pravu, ki Je postavilo napad Izven zakona (sklepi mednarodnih sodišč v Nuerenbergu in Tokiu). Da bo možno Jasno določiti, na koga pade odgovornost napada, je jugoslovanska delegacija predlagala, naj v primeru spopada med dvema ali več državami vsaka od držav najpozneje v 24 urah Izjavi tajniku OZN da Je pripravljena ustaviti sovražnosti in umakniti svoje čete. Kdor ne bo podal take Izjave in se po njej ravnal, bo veljal za napadalca.
Po objavi Jugoslovanskega predloga
PO M ZSSR GLEDE BUE
V Moskvi so predložili poslanikom Francije, Anglije in ZDA uradne note z Isto vsebino. V njih je vlada ZSSR predlagala sklicanje konference zunanjih ministrov štirih sd, na kateri bi proučili predioge o Nemčiji, ki so bili nedavno formulirani na konferenci v Pragi. Med temi predlogi so izjave, ki naj bi Jih objavile štiri velesile, da ne bi dovolile remilitariza-cije Nemčije ali obnavljanja nemškega vojaškega potenciala, takojšnja sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo in umik zavezniških čet v roku enega leta ter ustanovitev nemškega ustavodajnega sveta z enakim številom predstavnikov iz Vzhodne In Zahodne Nemčije za združitev Nemčije.
Kljub temu da to n* vc noto še vedno proučujejo v treh zahodnih prestolu.cah tn da zato še ni nobenega uradnega odgovora posa mznih vlad, jo vendar označujejo za precej nerealistično, zlasti ker temelji na praških sklepih, ki so Imeli namen zopet oživeti že.zdavnaj pokopane In tudi po ZSSR kršene potsdamske sklepe.
Minister za Škotsko, Hector Mc Neil Je dal nedavno naslednjo Izjavo: «Laburistična vlada bi bila priprav-
ljena sodelovati pri pogajanjih, če bi Moskva pokaza'a, da ne misli teh pogajanj izrabiti samo v propagadne ter strogo enostranske namene. Zahodni svet zahteva prijemlji/e z..ikt in dokaže, da bi lahko prišlo do pa sporazuma. Samo taktično menjavanje stališča. kakor je videti po zadnj- sovjet skl iniciativi, Se ni dovolj velik vzrok za pričetek pogajanj».
V ZDA so izjavili, da bi Dila pog'a vitna naloga konference štirih zunanjih ministrov, da bi se znova lotili vprašanja pogodbe z Avstrija Tam omenjajo tudi Izjave Achesona, v katerih Je zavrni! prašne predloge in pozval ZSSR, naj Izpriča svojo iskrenost s tem, da prepove ustanovitev vzhodnonemške armade, odpravi trgovinske omejitve In dovoli svobodne volitve po vsej Nemčiji.
Glede .mšljcnja Franclje v tem primeru bo zanimivo navesti stališče francoskih socialistov. Deželni svet te stranke, kateri pripada tudi obrambni minister Jules Moch, je namreč sprejel v ponedeljek resolucijo, v kateri sicer ne omenja zadnje sovjetske note, vseeno pa le zahteva, da «Francija podvzame iniciativo za konferenco
štirih velikih sil. Na njej bi poskušali Izravnati dosedanja nasprotja med njimi». Ce gledamo na stališče, ki so ga zavzeli ob tej sovjetski ponudbi francoski listi, tedaj bi rekli, da so tudi v francoski vladi mr.erja deljena Ko je vse kazalo, da bi obstajala možnost, da bi prišla nemška zadeva v debato med štirimi silami pod temi ali drugačnimi pogoji, danes t« zadeva ne zavzema več tistega položaja v bodočih diplomatskih akcijah velesil, kot ga je imela takoj po objavi. Prišle so vmes tudi nove dogodivščine na Koreji, ki bodo Imele prav gotovo tedi svoj vpliv na nemški šahovrici.
Po zadnjih poročilih bo dal danes Bevin v angleški spodnji zbornici izjavo o sovjetski noti. S tem vprašanjem se je bavil na svoji tiskovni konferenc; tudi Acheson, ki je dejal, da je ZSSR vedno preprečila na dosedanjih konferencah sporazum o Nemčiji s tem, da je postavljala na vrstni red vedno nova vprašanja.
O sovjetski noti so razpravljali tudi v parlamentu v Bonnu. Adenauer je med drugim povedal, da ni mogoče sprejeti praških predlogov. Prav tako bi bila po njegovom zaman pogajanja z vlado Vzhodne Nemčije, dokler ne bodo tam razišali svobodnih, tajnih in , demokratičnih volitev.
v primeru spopada za pravilno presojo položaja in ugotovitev odgovornosti za napadalno vojno. Kardelj je tudi poudaril, da predložena resolucija v ničemer ne krši splošnega sistema skupne mirovne akcije, ker ne prejudicira sklepov Varnostnega sveta in glavne skupščine niti ne ovira kolektivnih akcij OZN za ponovno uvedbo miru niti pravice posamezne ali skupine držav do samoobrambe.
Jasno je, da je ta jugoslovanska resolucija naletela v Lake Successo na velik odmev In tudi na podporo, saj pomeni dopolnitev sprejetih ukrepov za kolektivno varnost In učvrstitev miru v svetu.
Med debato, ki še vedno traja, so to resolucijo napadli doslej samo člani sovjetskega bloka. Kot protiutež jugoslovanski resoluciji je ZSSR postavila svojo resolucijo, ki je jasno precej Izmikajoča, In ne daje nobenega jamstva za preprečitev napada, ne določuje roka za umik napadalnih čet in ne reš1 vprašanja kaj moremo razumeti za napad, kot da bi sc ZSSR bala učinkovitih ukrepov proti napadu.
Edino na ta način lahko raztolmačimo dejstvo, da sovjetska delegacija tako odločno nasprotuje sprejemu mednarodnih obveznosti, kt so pretf-vldene v Jugoslovanskem predlogu resolucije, katerih sprejem b> v veliki meri onemogočal napadalno vojno.
Vendar pa Je treba ugotoviti, da Je sovražna politika sovjetske zveze proti jugoslovanski delegaciji doživela neuspeh In da Je hegemon istlčna politika Sovjetske zveze v odnosu «Jo drugih držav doživela letos od'ofnej-šo in Jasnejšo obsodbo nego kdaj koli poprej. Ta politika, ki nasprotuje osnovnim načelom listine OZN, Je doživela popoln poraz, tako, da Je Sovjetska zveza prisiljena Iskati novo taktiko. S svojo resolucijo hoče Sovjetska zveza vsaj nekoliko zmanjšati obseg svojega poraza Od tod Izhaja njena resolucija, s katero se Je morala Sovjetska zveza prikazati kot nasprotnico napada in sovražnico vseh tistih, ki bi do drugih držav zavzeli tako stališče, kakršno Je n. pr. Sovjetska zveza zavzela do Jugoslavi ie. Tako sovjetska delegacija nehote dejansko obsoja vsa ona sovražna dejanja, ki jih Je ona napravila In Jih še dalje vrši proti Jugoslaviji.
ajuUàUdJlLUrilìkUjil
3
Govor, ki gg je imel 30. oktobra voditelj jugoslovanske deleg'aeije na V. zasedanju Glavne skupščine na seji političnega komiteja je zelo pomemben in to zaradi dveh dejstev: 1. Kardeli je ožigosal sovjetsko zunanjo politiko proti Jugoslaviji in v svetu; 2. Ko se je-jugoslovanski zunanji minister bavil z vsebino zunanje politike prve socialistične tk" Žave je prišla še bolje do izraza be sama zunanjepolitična linija, temveč tudi celoten odnos FLRJ do socializma, do maiksizma-leni-bizina in to v teoriji in praksi.
Ko je razkrinkaval najnovejši sovjetski predlog o prepovedi atomske bombe in delnem razoroževanju, je tov. Kardelj dejal, da je jugoslovanska delegacija skoraj brez rezerve podpirala nekaj let stališče sovjetske delegacij« v tem vprašanju. Delala je to tako dolgo, dokler je kazalo, da se bo ZSSR dosledno držala v svoji zunanji politiki linije borbe za mir in enakopravne odnose jned državami.
«Toda — pravi Kardelj — vedno očitnejše hegemonistične tendence, ki so se najprej pokazale v odnosu do narodov, ki so tudi sami krenili na pot socializma, so pokazale, da se za utrditev miru na svetu poraja še nova nevarnost. Ne trdim, da so hegemonistične tendence lastne samo sovjetski politiki, toda nedvomno je točno, da je v tem razdobju vsak hegemonizem, ne glede na to, v kakšnem ideološkem Plašču se skriva in kjer koli bi se Pojavil, izvor novih vojn. Torej velja isto tudi za sovjetske hegemoni-stične tendence. Iz teh razlogov imamo za popolnoma nevzdržno stali-Sče sovjetske delegacije, ki stopa tukaj pred nas, kakor da sovjetska vlada ne bi bila prav nič odgovorna za sedanje stanjema svetu, temveč celo nasprotno, kakor da samo ona vodi tako politiko, ki zagotavlja svetovni mir».
Tovariš Kardelj je še naglasil, da ZSSR nastopa kot nosilec napred-
Kardelj o hegemoniji in ideologiji
nih in pacifističnih idej, vendar pa je to samo kamuflaža hegemonije in imperializma.
Citiral je neko mesto iz Leninovih del:
«Proletariat ne bo postal svet in zavarovan pred napakami ter slabostmi samo zaradi tega, ker bo izvedel socialistično revolucijo. Toda morebitne napake ga bodo dovedle nujno do spoznanja te resnice». (Lenin, XIX. str. 267.).
Kardelj trdi, da se je uresničilo to Leninovo predvidevanje na zgledu sovjetske mednarodne povojne politike, v polnem obsegu, vendar s to razliko, da napake niso več napake, temveč so se razvile v sistem, ki ne kaže nobene tendence, da bi se popravili neuspehi, ki jih očitno doživlja».
Ljudje v svetu in tudi tisti, ki so preje videli v ZSSR oporišče miru. so popolnoma razočarani, narodi pa, ki žele mir, vidijo, da ne morejo ničesar pričakovati od ZSSR. «Tendence, ki so velika demokratična gesla o samoodločbi in enakopravnosti narodov spremenile v navadno votlo frazo, so pričele prehajati v odkrito nasilje nad narodi, ki korakajo s svojimi lastnimi oblikami in metodami po poti napredka. Ne more biti nobenega dvoma, da Je ta tendenca ena izmed izvorov vojne v sodobnem svetu».
«Jugoslavija ni nikaka izjema, ni-kak ločeni primer v sovjetski zunanji politiki. Jugoslavija Je prej le sel, ki opozarja na to, kakšno bi bilo «sodelovanje» med narodi na podlagi današnje politike in metod sovjetske vlade v primerih, ko kak narod ne bi hote) sprejeti diktata tako imenovanega «vodilnega naroda».
Sovjetske hegemonistične tendence v zunanji politiki se kažejo po
EDVARD KARDELJ
drugi svetovni vojni. Na primerih je pokazal tov. Kardelj, da je preje ZSSR nastopala proti tisti praksi, ki jo danes izvaja. Citira Litvi-nova, ki je leta 1931 pred mednarodnim forumom zahteval mere proti vsem oblikam gospodarskega napada, blokade itd. To, kar je Litvi-nov leta 1931 obsojal, uporabljajo danes v najbolj grobih oblikah proti FLRJ. Tedaj je imenoval za napadalce tiste države, ki bi proti drugi uporabljale ekonomsko diskriminacijo. A danes?
«... si moramo biti na Jasnem, da se je sovjetska politika spremenila v teoriji in praksi».
Tov. Kardelj je poudaril, da je «odnos proti OZN zelo karakteristi. čen za razvoj sovjetske zunanje politike po drugi svetovni vojni». V
prvem času po vojni si je ZSSR prizadevala konstruktivno sodelovati irj je v resnici dosegla uspehe v tej smeri, zlasti, ko je bila ustvarjena Ustanovna listina. Kasneje pa se sovjetska politikp vse bolj spreminja v propagande in cilji postajajo he-gemonistični. Se več, pride do bojkotiranja- ZN. ZSSR zavzema negativno stališče proti pozitivnim akcijam in nameram OZN. Vse to je pustilo slab vtis na ljudeh in narodih, ki so preje verovali v dobre namene ZSSR ter občudovali sovjetske vojaške napore ne samo za svojo svobodo, temveč tudi za svobodo mnogih drugih narodov. Odbi. la je od sčbe narode, ki so upali na zaščito ZSSR in so sedaj doživeli, da se jim vsiljuje tuja volja.
«Mar mogoče sovjetska vlada misli, da v čustvih svobodoljubnih narodov ne bo zapustilo sledu dejstvo, da je sovjetska politika pahnila narode Jugoslavije — v trenutku njihovih največjih naporov pri graditvi socialima — v težave, kakršnih jim nikdar niso delali niti največji nasprotniki socialističnega družbenega sistema? In slednjič — mar ni ta politika doživela straho-viteja poraza na Koreji, ki se že odraža in ki se bo še bolj odražal v celotnih mednarodnih odnosih?
Ko je tov. Kardelj karakteriziral
vprašanju, kjer je dal zopet nov primer med sovjetskimi besedami in dejanji. Ta primer je Višinski navedel kot dokaz sovjetske dobre volje za izpolnjevanje pogodb.
Vztrajne zahteve ZSSR po uresničitvi določbe mirovne pogodbe so v zvezi s politiko, ki jo ZSSR sedaj vodi proti FLRJ. Predstavniki jugoslovanske hi italijanske vlade so se izrazili o možnosti sporazuma med obema vladama o tržaškem vprašanju. Tak sporazum bi bil važen prispevek za mir. Tov. Kardelj je dejal dobesedno:
«Toda če vodja sovjetske delegacije hoče na zgledu Trsta dokazati doslednost sovjetske politike pri izvajanju mirovnih pogodb, bi ga rad vprašal, zakaj ne zavzema sovjetska vlada enakega stališča recimo glede rešitve neizpolnjevanja mirovne pogodbe po Madžarski Znano je n. pr., da je Madžarska pristransko prekinila plačevanje reparacij Jugoslaviji. Sovjetske spletke, ki so bile storjene v podporo temu očitnemu neizpolnjevanju mirovne pogodbe, so v tem primeru neposredno onemogočite arbitražni postopek, ki je določen v mirovni pogodbi za primer spora. Vendar to ni edini primer sovjetske podpore očitni kršitvi in neizpolnjevanju mirovne pogodbe. Kje je tu dosled-
današnjo sovjetsko politiko, je opo- j nost sovjetske politike pri izvajanju
zoril na zablodo onih, ki žele dokazati, da je sovjetska politika «rezultat ideologije socializma oziroma komunizma, ideologije marksizma-leninizma». To je znanstveno neosnovano in skriva v sebi resno praktično nevai rost.
«Taka argumentacija lahko namreč služi šamo tistim, ki bi radi, za navidezno obrambo določenih ideoloških pojmovanj, prikrili hegemonistične tendence
mirovnih pogodb? Doslednost sicer je, toda ne obstoji v zvestobi načelu, temveč dosledni sovražni politiki do Jugoslavije. V primeru Trsta se ta politika izraža v zahtevi, da je treba‘takoj izpolniti določbe mirovne pogodbe v času, ko je dana možnost za dosego sporazuma med dvema sosednima narodoma, v primeru Madžarske pa se ta politika izraža v podpori odkrite kršitve in neizpolnjevanju mirovne pogodbe.
KORUPCIJSKI ŠKANDAL JE VRGEL GRŠKO VLADO
NOVA VLADA IN NEREŠENA KRIZA
V Grčiji so imeli prejšnji teden težko krizo v tamkajšnji koalicijski vladi liberalcev (Venizelosj, demokratičnih socialistov (Papandreu) in populistov ali ljudske stranke (Caldaris). Kot je bilo pričakovati, je Caldarig odločno brar.il svoje zahteve. Vemizelos pa jnu je s pomočjo Papamireua ugovarjal, kolikor je mogel. Nasprotja so pa posta-la vedno večja in pričeli so že sko-roda misliti na nove volitve, kar so pa pozneje opustili, ker imajo in bi Pri tem obnova še bolj zaostala.
Glavni vzrok vladine krize je bil Škandal v pristar.-iščni upravi Pireja. Ugotovili so poneverbe v vrednosti 100 milijard drahem. S to korupcijsko afero so povezani člani raznih strank. Izmed katerih Je ena oseba finansirala časopis sina podpredsednika vlade Caldarisa. Atenski tisk se je o celi zadevi precej razpisal to dejstvo je, 013 je Cnlda-risova skupina vsaj zaenkrat tudi na ta način popolnem a razkrinkala Pred grško javnostjo.
Bile so trj možnosti rešitve vladne
krize: 1. nova vlada Venizelosa; 2. zopetoi prevzem vlade s strani Pla-stirasove skupine in 3. nove volitve. V Sc kaže, da Plastiras zelo pod. pira nove volitve, o čemer tudi njegov tisk precej piše. V Solunu je na primer prejšnjo nedeljo Piarti-ras izjavil: «Po 5. marcu (zadr.jih volitvah) se je položaj strank take spremenil, da mure EEPK (njegova steadka) zmagatj na prihodnjih volitvah».
Na pogajanjih med tremi vladni mi skupinami sta pozneje Venirti ob in Papandreu (kj se Je vrnil iz Zahodne Nemčije, kamor je prodal tobak) predlagala Caldarisu, naj odstopi skupno z njegovimi ministri, Člani populistične stranke za toliko časa dokler ne bosta preiskava in sodni postopek zaradi afere v pirejskem pristanišču končana. Do tedaj, kar praktično pomeni dva meseca, bodo sedeži v vladi še vedno rezervirani za populiste, tl tx-jo pa zato nudili vlad’j še vedno svojo podporo v parlamentu.
N« podlagi tega sporazuma je Ve-
r.lzelos sestavil zopet svojo novo, četrto vlado ali z drugimi besedami Grčija je dobila že šesto letošnjo vlado. Ta začasna vlada j« prisegla kraiju v naslednjem sestavu;
Sofokles Vemizelos predsednik vlade ter minister za zunanje zadeve začasno pa še minister za državno obrambo. Podpredsednik je Pa-pardreu, ki je začasno tudi minister za koordinacijo. Liberalni ministri so; Bakopulo, ti je ndmistor za vzgojo in začasno tudi za notranje zade ve, Stavro Kostopulo, minister za finance, Averof, minister za državno gospodarstvo ir.' preskrbo, Napoleon Zervas. minister za javna dela in začasno minister za trgovinsko mornarico. Fogiom Zaimls, minister za vojno mornarico. Socialdemokratski mtotstri so; Elie Lagakos, minister za sodstvo In začasno minister za delo; Avgust Teologitee, minister za javni red; Andrej Lambro-pulos, minister 2a poljedelstvo, Nikola Eksarkos, minister za prevoz, Aleksander Postapulo, minister za higieno.
Ne podcei-jUiemo vloge ideološk.h činiieljev v današnjih mednarodnih odnosih, ker nedvomno tudi imajo važno vlogo. Zadostuje, da se samo enkrat ozremo na sedanje stanje t“‘i odnosov, pa bomo videli, da te zadeve ne moremo omejiti na ideologijo enega ali drugega družcenega sistema. Danes so spori med državami, katerih politika nima nobeie zveze z ideologijo socializma. Po drugi strani pa je tudi sovjetski napadalni pritisk proti Jugoslaviji, ki je vodena z ideologijo socializma. Ako govor.mo o ideološkem temelju sovjetske politike, tedaj ne gre za ideologijo marksizma - leninizma, temveč za to, da Je notranji razvoj sovjetske družbe privedel do takih sprememb v strukturi tega sistema, da se Je v njej lahko razvila tendenca po hegemoniji nad drugimi narodi. Take tendence, kakor vemo » zgodovine, niso nove In niso lastne samo sovjetski politiki. Toda eno je nesporno: le te so namreč popolnoma tuje ideologiji socializma in dokazujejo prav odstopanje od te ideologije, ne pa njeno posledico.
Toda kakor sem že dejal, Imajo hegemonistične težnje v današnjem svetu mnogo izvorov, toda vsak hegemonizem je izvor spopada med narodi, potemtakem tudi sovjetski».
Kakor smo že omenili, v n«ši zadnji številki je tov. Kardelj omenil tudi govor Višinskega o tržaškem
Mimi EVROPSKEGA SVETA
so zasedali v Iti ni n
■	Z® bUo te dni fcrrtko
c (fon j« ministrskega komiteta ropskoga svota. V nedeljo se i, zasedanje končalo — reku , manjšim pompom, kot se je prič Vprašanje evropske armade si prizadevanju Schumann konin predložili v okvir organica atlantskega pakta. Ministri so b tem zadovoljni, ker se niso hi vtikati v nasprotja med Washin Vom in Parizom.
Prav tako administrativno so ‘ n<Lk tudi s Schumanovim planom »Ca skupaj » priporočili potv VQMie skupščine predložili posar hini viadam. Italija je zastopala po kateri naj bi posebna ko renca diplomatov razpravljala o viziji statuta evropskega sveta, to irprašanje so postavali pose komisijo, ki naj preišče možnosti k e reforme.
Da rte bi prišli fninisfnj «arto»
Rim, so pa vseeno razpravljali o konvenciji o zaščiti človeških pravic. Angleži so nadalje protestirali proti ruski «mirovni propagandi». Med najvažnejšimi sklepi je priporočilo vladam, naj podprejo pariško organizacijo za evropsko sodelovanje (OEEC). Obenem so izrazili ministri svojo solidarnost turškemu predstavniku, ki se *e pritožil zaradi izgona 25.000 Turkov iz Bolgarije.
V nedeljo zjutraj po koncu zasedanja je bilo Več tiskovnih konferenc. Na angleškem poslaništvu je odposlanec Bovina izrazil svoje zadovoljstvo. V hotelu «Excelsior» sc nemški novinarji izrazili bonnslci delegaciji svoje razočaranje nad tem, da štrasburška organizacija ka ie vedno slabše znake življenja. V Poteči Farnese pa je Schuman povedal, da Franclja ne bo sprejela nobene odločitve glede oborožitve Nemčije.
FRANCOSKA VELIKA SKRB: VOJNA V INDOKINI. DAN ZA DNEM NOVI PORAZI OBČUTNO MANJŠAJO TO NJIH KOLO-NIALNO POSEST. NA SLIKI VOJNA V DŽUNGLI. POT PO REKI SE ZDI NAJPRIPRAVNEJSA
«MaUbar Princess», letalo tipa Constellation se je na poti iz Indije v London ponesrečilo 200 m pod vrhom Mont Blanca. Po dolgem Iskanju je letalo naš'o švicarsko letalo tipa Dakota. V ; o e rečenem letalu Je bilo 40 potnikov In 8 mož posadke. Pri iskanju letala Se je ponesrečil nek vodnik. Letalo naj bi prevažalo tudi zlat« lističe v vrednosti 180 milijonov lir.	•
Časopis «Dagens Nybeier» poroča iz Londona, da bo ruski vice admiral Stelagowsky postal na povelje Rokosovskega komandant poljske flote. Stelagowsky naj bi nadomestil poljskega admirala Wlodzimierza Steyra, ki Je bil pred kratkim odstavljen.
Požar je nastal v nekem angleškem skladišču orožja v Al-deershotu. Zgorelo je nekaj sto vozil in tankov.
Nekako v sredi ZDA so še pred tremi dnevi nosili poletne obleke. Sedaj pa je nenadoma zapadel sneg.
Albanci so obtožili Italijane, da so iz letal 16. oktobra metali propagandne listke nad albanskimi mesti. Obrambno ministrstvo v Rimu pa Je objavilo, da nobena italijansko letalo ni letalo 16. oktobra 1950 nad Albanijo.
«Photo-Pac Camera Manufacturing Company» je dala na trg nove fotoaparate, izdelane iz kartona. So zelo poceni in fotografije so odlične.
Univerza «Yale» je dala letos nagrado «Bolligen» za najboljšo pesem nekemu uslužbencu zavarovalnice, ki je to pesem napisal med delom.
V Verhojansku so Imeli pred dnevi že 40.o pod ničlo. V Moskvi pa se toplota giblje od 2 do 3.0 C.
Truplo Bernarda Shawa so upepelili in potem zmešali s pepelom njegove žene, kot je bila njegova Stelja,
4
WutòKi TEDNIK
Kronika
Porotna sodile ie obsodilo na dve leti 6 mesecev in 10 dni jefe 27-letnega Studenta Josipa Albanese iz Recanati. Obtožen je bil ropa in nasilnega vdora v stanovanje Marije Urbančič v bi1- Rossetti 20, ji pobral iz njene torbice 19.000 lir in odnesel tudi nekatere dragocenosti.
Pred istim sodiščem se je tudi začeia razprava proti 19-letnemu Lucianu Comolliju in 20-letnemu Francu Maranu, H* sta 6 septembra ugrabha malo Orieito Glavino in jo odpeljala v Benetke. Razpravo pa so odgodili, ker bo na zahtevo branilcev obtoženca pregledal psihiater.
Glavni ravnatelj za civilne zadeve ZVU general Clyde U. td-dleman se bo na ukaz ameriškega vojnega ministrstva vrnil v Washington. Njegov naslednik bo brigadni general Charles C. Blan-chard. ki je b i dve leti v sružbi prt ameriški vojaški upravi na japonskem pod generalom Mac Arthurjem.
S plinom si je vzel življenje 42-iet.ii šofer Jakob Sc-rda iz Ul. Caraucci 24. V ta namen sl je vtaknil plinsko cev v usia. Pomorščak Al ton Velia iz Malte si je prerezal ž le in so ga našli nezavestnega »14 u 1jci. 21-leinu Lina Natri je zaužila večje število tablet Verainon m so ji v bolnici izprali želodec. Ker ni mogla plačati 10.000 lir dolga, se je 41-letna Oreana Stelcer, zastrupila in si z rezi.cem porezala r^ke. Ozdravila bo v d.eh tednih. Preveliko količino uspavalnega sredstva pa je zaužila 15-leuia Melania Godma iz Ut. Castagneto 60.
Anagraf ki urad bo obnovil svojo narujteko, maja 1931 pa boda napravili l.uusko štetje.
V	Nabrežini je bil pretekli torek drugi živinski sejem, ki pa je bil le slaba obiskan.
V	iniiustnLki coni v Zavijah boda zače i graditi lovan.o vžigalic. Zaposlila bo cd 150 uo 180 delavcev. Investicije za obrat bodo znašale okoli pol milijarde lir.
Planinsko društvo bo imelo svoj obč..i zbor 16- t. m. ob 20. uri s sledeč.m dnevnim reuorn: nagovor predseuh ka, poročila oubormkov, program bodočega delà, vol.tve in razno.
Ko se je vrnil domov, je Bruno Caui našel v kuhinji im tvega svojega očeta Bonifacija Cauija, po stanovanju pa je smrtleio po plinu. Ugotovili so, ea je Caui, ki je imel obe nogi mrtvoudni, padel po tleh, se zadel v plinsko peč, od katere se je odklopila cev. Iz nje je nato puhtel plin, ki je Canija zastrup i.
Tramvaj je v lorde opolnoči na Ul. Carducci povozil 58-letne-ga Viktorja Saina, poštnega sla, ter mu povzročil tako težke poškodbe. da se zdravniki niso hoteti izieči o njegovem stanju.
V	nedeljo 12. t. m. bo na stadionu «Prvi maj» ustanovna skupšina Razrednega sindikata raznih strok za tržaško občino.
S strehe št r na. strop.ie h še na Martovih poljanah 4 je padel 3-letni otrok Leonardo Aiagna In bil pri priči mrtev. Otrok je v materni odsotnosti zlezel po lestvi «a streho.
Kos železa je padel na glavo 47-letnemu električarju Emilu Sforzini iz Ul. Archi 5, ko je delal v Tržaškem arzenalu.
V	nede Jo so v Gropadi počasti, li padle * narodnoosvobodi ni borbi. Počastitve se je udeležilo veliko število vaščanov. Spregovori je tov. Turk.
Francu Pankraciju iz Doline ;,o tatovi odnesli, 46.800 lir.
Delavca Marij Brezca In Bruno D’Ambrosi sta v Ul. Veltro popravljala plinsko napeljavo. Nenadoma pa je vanju buhml plin Ir) Brezca je padel v nezavest. prepeljali so oba v bolnico.
V	zvezi z znano afero o eroinl {mamilu) ie bolonjska policija prijela 51-lctnega Itala Sartorija in 69 letnega Antona Vezzali, o-ba iz Bologne.
17-letni Emilio Teliini in 19-Iet-nl Lino Canciani iz Skednja, ki sta pred dnevi zbežala z doma, sta se skesano vrnila.
Preteklo soboto so otvorili obnovljeni talasografski institut.
Civilna policija je po nekaterih vaseh najprej zahtevala, da morajo ljudje zbrisati s svojin hiš razne napse napredne vsebine. Ker ljudje niso tega storili, je policija najela delavca, ki je v Saležu, Zgoniku, Gabrovcu in drugod napise pobelil. Cernu policija raje ne poskrbi, da se Odstranijo stari fašistični znaki in napisi?
S Tržaškega
IL\ I OTEČEJO BOOTBE DBUGI PA HUJSKAJO
V tem je edina razlika med fašističnimi teroristi in italijanskimi ministri, ki prihajajo v Trst
Italijanski šovinisti so hoteli dati letos proslavam. 3. in 4. novembra prav poseben poudarek. Organizirali so razne kongrese in povabili nanje ministre italijanske vlade, poslance in senatorje. Na teh kongresih je bilo na ducate «pa-triotičnih govorov», sledili so številni sprejemi, zakuske, slavnostne večerje itd. Tržaški župan je imel tako zopet lepo priložnost, da je izpraznil vrečo svojih palriotičnih čustev in se dosita naihtel. Retorike je bilo na pretek, režija vseh proslav je bila dovršena, motili so jo nekoliko le študenti ob slavnostni o-tvoritvi nove univerze in akademskega leta.
Uvod v vse te lažnopatriotske ma-nifestacijp so dali fašisti z bombnimi napadi na sedeže demokratičnih organizacij in ustanov, tako da je bilo ozračje zanje čimbolj primerno. Na praznik sv. Justa pa je škof San-tin v svoji pridigi z lece z osladnimi toda prozornimi besedami potrdil to šovinistično ozračje in jokal o «trpljenju sinov iz cone B, za katere še enkrat zahtevamo versko svobodo in človei.čanske življenjske pogoje». Hudoval se je tudi nad «materializmom in makiavelizmom nekaterih državnikov, ki obiskujejo in poveličujejo neke države». Pri tem je seveda mislil na Jugoslavijo in v svojem srcu prav gotovo voščil jugoslovanskemu ljudstvu, da bi poginilo od gladu.
Istega dne popoldne so slovesno
fiXJAWA
slovenskih visokošolcev
Slovensko . hrvatski akademski klub «Jadran» nam je posili v objavo svojo izjavo, ki jo je hotel dati ob otvoritvi novega poslopja tržaške univerze, kar pa ni bilo mogoče, ker je rektor univere prof. Cammarata odklotnii zahtevo tega kluba, da t« se pridružil otvoritvi, Klub pravi v izjavi med drugim, da ima tržaška univerza še posebno poslanstvo, ker je Trst stična .točka med dvema kulturama, med slovansko in italijansko. Zato mora vršiti poslanstvo uravnovešanja, posredovanja in pomirjevanja med našima narodoma, ki kot avtohtona živita na teh tleh drug ob drugem že stoletja.
Naša univerza naj z novim sedežem ne pridobi samo novih in prostornih poslopij, ampak predvsem novega duha, duha razumevanja ter medsebojnega spoštovanja med Slovenci in Italijani. Naša univerza mora in mora postati most s slovanskimi narodi.
otvorili novo poslopje tržaške univerze. Glavni govornik pri otvoritvi je bil italijanski minister za prosveto in sekretar demokrščamke stranke Concila. V svojem govoru je povedal, da se je Trst stoletja boril za svobodo. Zato so bile njegove besede, da mora Trst kakor vedno družiti in ne ločiti, čisto navadna hinavščina. Rektor Cammarata pa je šel še dalje in govoril o Rovinju, Pulju, Reki in Zadru, ki jih je treba osvobodili. Končno je spregovoril še župan o «okrvavljenem Krasu, kjer so italijanski vojaki prelili potoke krvi». Tako je bila vsa ta ceremonija popolnoma prežeta s šovinizmom. Tudi izgredi italijanskih študentov, ki so molili škofa Santina, ko je opravljal obred blagoslavljanja, In medklici med govorom ministra Gonelle, kakor: živel Giordano Bruno! niso bili nič naprednega kakor so hoteli prikazati nekateri listi, temveč le plod razboritosti fašističnih in šovinističnih študentov.
Šovinizem in nacionalizem so uganjali tudi na kongresu italijan-skega macinljevskega združenja, ki se je začel istega dne pod predsedstvom prof. Salvatorelli ia. Tuch lu so govorili «o drugi rešitvi ne le Trsta, temveč vse Julijske krajine, ki čaka na povratek k materi Italiji».
3. novembra zvečer se je pričel tudi kongres Krščanske ' demokracije za Ti".! in Istro. Na tem kongresu sta govorila minister Concila in podtajnik pri prediedstvu vlade Andreotti. Concila je izjavil, da ne bodo tržaškega vprašanja nikoli zanemarjali, Andreotti pa je dejal, Ua je položaj Italijanov v coni B neznosen In da se Italija ne sme več poniževati, sicer bi Italijani na to odločno reagirali. Na istem kongresu so še drugi delegati mnogo govorili o i ; peči isfi» in zahtevali zanjo takojšnjo «rešitev».
Naj omenimo še kongres italijanskega preroda (Risorgimento,) ki se je zpčel 4. novembra v prostorih nove univerze. Tudi tu to govorili o vrnitvi «italijanskih ozemelj» Italiji, o «Mare nostrum» in podobno, Kongres ,e otvoril podtajnik Andreotti in pozval Tržačane, ki so «Latine! In Rimljani», naj ne priznavajo nobenega drugega jezika razen italijanščine. Vse to je seveda čisti fašizem, vreden Andreottijeve fašistične preteklosti.
Poleg vseh teh kongresov smo imeli tudi reko «karovano trikolore» kc so razni gospodje in «bojevniki» po dveh d vi) pirovanja in banketov odpotovati v Redipuljo, da si tam okrepijo po želodcih še duha.
Veliko n bilo kokodakanja, a malo
jajc. Vse le ceremonije so bile v ozkem krogu italijanske buržoazne klike, ki ima tu oblast v rokah, ljudstvo se pa za vse to ni brigalo. Kljub pozivom Lege Nazionale, esuloz itd. kljub vsem tem paradam je bilo v mestu mnogo manj zastav kakrir druga leta pri Sv. Jakobu pa nobene. Ce ne bi videli po mestu maškarad študentov in brucov ter nekaj oguljenih kap bivših kalabreških in sicilijanskih bojevnikov, ki so pred ceremonijo v Redipulji pokukali v Trst, bi niti re vedeli, da potekajo ti «prazniki odrešitve» Prsta, v nečem pa so bile te proslave le koristne. Po kazale so nam in ponovno potrdile, da ni med odgovornimi ministri Italijanske vlade in prenapetimi fašističnimi teroristi prav nobene bistvene razlike: vsi so do mozga prežeti s šovinizmom. Razlika je le v uporabi sredstev: eni mečejo bombe, drugi pa hujskajo na kongresih in proslavah.
OB SEJI GLAVNEGA ODBORA	OF
V nedeljo 12. novembra ob 3. uri
poročilo, OF v Istrskem okrožju, upravno gospodarski problemi, prou sveta in šolstvo, tisk, organizacijsko poročilo, priprava za proslavo 10. obletnice OF, sklepi.
2e iz dnevnega reda je razvidno, kgko važna bo ta seja, saj bo obsegal vse glavne panoge našega udejstvovanja. Osvobodilna fronta je po skoraj desetih letih svojega obstoja enako važna,, potrebna in nujna, kakor je . bila ob njeni ustanovitvi. Naše ljudstvo se mora še vedno odločno borili za svoje narodnostne in socialne pravice, še vedno ogražajo naš obstoj sile, ki so bile sicer vojaško poražene, a se hočejo ponovno uveljaviti in uživajo pri tem potuho tukajšnjih domačih in okupacijskih' oblasti. Pròti tem silam se moramo upirati ter braniti in krepiti našo šolo, našo prosveto, naše kultu m e ustanove, hkrati na krepiti slovansko-italijansko bratstvo, ki je pogoj, da ohranimo, kar smo si priborili in si še priborimo vse ono, kar nam gre.
PRIPRAVE
za novoletno jelko
Odbor za novoletno jelko je že pridno na delu. Po sektorjih in okrajih so že razdelili nabiralne pole, s katerimi bodo žena, mladina in člani množičnih organizacij nabirali prispevke za novoletno jelko. Zcne so obljubile, da bodo izdelale večje število igrač in so pričele to svojo obljubo že uresničevati, prihodnji teden pa bodo sklicali plenume in sestanke, na katerih bodo sklepali, kako" naj bi se akcija za novoletno jelko čim bolje izvedla. Rešuje se tudi že vprašanje prodajanja smrekovih drevejse bo na sedežu OF v Ul. Ruggero in dvorane za glavno prireditev v Manna 29 seja glavtnrga odbora korist novoletne jelke. Vsebina aa-QF. Na dnevnem redu so: politično Im bo približno enaka lanski.
NOV OOICAZ gsuezanssii iiMrijceu m sinfliiloij
V ZNAMENJU "SRAMOTNE PRETEKLOSTI SO PARTIZANI ZA KOMINFORMISTE MORILCi
Pred porotnim sodiščem sta bili v posle injem času dve razpravi proti paruzanom, ki so maja meseca leta 1945 aretirali iaš stične ovaduhe, kateri so pozneje dobili zasluženo kazen. O prvi razpravi smo že pisali. Takrat so obsodili v odsotnosti bivšega partizana Domenica Mafricija na 21 let ječe, Petra Grassija Iz Milj pa oprostili. Obema je obtožnica očitala, da sta ustrelila poveljnika stražarjev rafinerije «Aquila» v Zavijati,
Te dni pa sodi porotno sodišče v odsotnosti Danila Penota, Franca Marušiča in Alberta Grudna, ki jih obtožujejo, da so maja meseca 1945 aretiraii in likvidirali nekega Angela Morandinija, nadzornika delavcev v kamnolomu Emila Segulija, ki jt med vojno izdajal antifašU'ične borce Bivše borce vlačijo prcl sodišče kljub amnestiji, ki jo je izdala vojaška uprava za vsa dejanja, storjena v osvobodilni borbi. Vse to delajo zato, da lahko blatijo osvobodilno borbo. V tem blatenju se odlikujejo razili državni pravdnlki, v tem procesu Je govoril javni tožilec Battiggi-Stabile, blatil narodnoosvobodilno borbo tn
Enobr.i razredni sindikati se pripravljajo na kongres. Sklicanje tega kongresa narekuje sploòni sindikalni in gospodarski položaj tržaškega delavstva. Ne gre torej za trenutno sind'ikair.o politično potezo temveč za dogodek, ki je dozorel iz objektivnih pogojev. Tržaško delavstvo je tak o rekoč razoroženo pred ofenzivo delodajalcev. Delavska zbornica, kakor vedno, zvesto služi kapitalistom; Enotni .sindikati pa so s svojimi ponižnimi prošnjami in ponudbami za sindikalno enotnost s to zbornico še Ijolj razkrinkali svoj oportunizem. Zato se pa tuoi njihove vrste vedno bolj redčijo. Borba delavstva Za iz-boljšacje razmer Pa se vendarle mora stalno nadaljevati, sice-r bi bili delavci potisnjen j v pogoje, v katerih so živeli za časa fašizma.
Ker niti Enotni sindikati niti Delavska zbornica ne predstavljata pravih interesov in teženj delavstva, je nujno, da se ustvari nova organizacija, ki bo te interese zastopala in jih branila. Vse delavstvo, ki so ga preslepili z demagoškimi frazami in tudi z ustrahovanjem, se sicer že ne zaveda v celoti, kako ga ti sindikati izdajajo, vendarle pa so vedno bolj številni delavci, ki vedo, da se stvari ne morejo dalje razvijati v tej smeri. S konkretnim delom v tovarnah, s propagando in prepričevanjem je treba vsejn tem delavcem pokazati, katera pot je pravilna.
To nalogo pa lahko najbolje opravljajo zavedni tovariši, ki delajo v velikih tovarnah in podjetjih in ki so tam z drugimi delavci v tesnem stiku. V nekaterih podjetjih so že bili izvoljeni zaupniki Razrednega sindikata industrijskih delavcev Teh zaupnikov pa ravnateljstva podjetij nočejo priznati in skušajo na vse načine ovirati njihovo deio. Jasno je, da tu rij Delavska zbornica in Enotni sindikati napenjajo vse sile, da bi preprečili tem zaupnikom vsako aktivnost. Zavedajo se namreč, da bi bilo s tem njihovega m»-n opola v tovarnah konec In da 'oi ru, kakor da bi šlo za kriminal in ne delavstvo sledilo zaupnikom Razza pravično kazen fašističnega ovadu- j	sindikata, ki Jim je g avna
ha. Tudi o drugem procesu poročajo,
Jugoslovansko armado. Dejal je celo, da je Jugoslovanska vojska arbitrarno zasedla Trst. Končno je zahteval za Grudna in Pertota kar po 24 let in pol ječe. Branilca Zennaro In Carlini sta potolkla vse argumente Javnega tožilca in dokazala, da je imela Jugoslovanska vojska tu redno oblast.
Mi se ne čudimo zagrizenosti raznih javnih tožilcev, ki so vedno bili hudi sovražniki osvobodilnega gibanja. Poudariti pa hočemo tudi ob tej priliki zadržanje kominformistov, ki ponovno potrjujejo, da je zanje vsa osvobodilna borba le sramotna preteklost. Ob prvem omenjenem procesu so poročali v naslovu takole: «Fattaccio» iz maja 1945 pred porotnim sodiščem. V članku samem pa govorijo o umo-
kakor da bi šlo za kriminal in pišejo, da so bili Pertot, Gruden in Marušič obtoženi umora. Niti z eno besedo ne povedo, da gre za partizane In da je bil likvidirani Morandini nacistični ovaduh. Tako nizko so padli, ker se osvobodilne borbe sramujejo.
skrb blagirja delavstva.
Preprečevanje dela Razrednega sindikata y tovarnah se je najbolje videlo te dni ob volitvah tovarni-škeg'a odbora v tovarni strojev.
Enotni sinkldati in Delavska zbornica so odbili listo, ki jo je ob teh volitvah predložil Enotni razredni
sindikat industrijskih delavcev, ravnateljstvo pa se je na vse načine'.;z-mikalo, da ne bj priznalo dosedanjih-zaupnikov ter jim s tem omogočilo njihovo delovanje.. Vse te spletke ponovno dokazujejo, da se ■ Ejiolini siodikat; povežejo, če- je tr-eba tmli. z delodajalci, le. da onemogočijo vsako pobudo Razrednim sindikatom v tovarnah. Vse to mora seveda .prenehati in ravno bodoči kongres JE-., notnih razrednih sindikatov bo važna etapa v razbijarju monopola OZ in ES v tovarnah in razkrinkavanju njune povezanosti z inchutrijci.
Enotni razredni sindacai i-fidu-strijskih delavcev je ob volitvah to varniškega odbora v tovarni strojev podal izjavo, ki jo na kratko posnemamo; Te volitve niso bile ras pisane z namenom, da bi se okrepila sindikalna borba v Trstu ili posebej v topnimi strojev, marveč bode-sluiile zgolj uzakonitvi vsega slabega politično sindikalnega in .gospodarskega stanja, kakor je nastalo po krivdi kominforfnisiične politike, ki je bila vnese-na na sindikalno področje.
Po svoji obliki in v svojem pjstru bodo te volitve sluiile le ožji kliki, da b; si ohranila monopol v tržaškem sindikalnem delovanju. Enotni razredni smdikat je postavil svojo kandidatno listo, toda obe sindikalni organizaciji sta se sporazumeli, da preprečita sleherno propagandno v oliv no delovanje Enotnega razrednega sindikata in da z različnimi spletkami onemogočita tudi njegovo udeležbo na volitvah, Zato bodo volitve v tovarni strojev formalno dejanje brez vsakršnega stvarnega pomena za okrepitev sindikalne borbe tovarniških odborov. Te volitve so v škodo delavskemu razredu, zato poziva ERS delavce, naj ne volijo.
Ali sle že
narečeni na
■ f'*t>s«y TEDNIK
'S
y.m 5 ài'
5
GLAS PODEŽELJA
Bazovica
V naSI vasi že dolgo Čakamo na napajališče za živino. Imamo sicer dva kala: enega pred vasjo, drugega pa za vasjo, katerih voda pa ni prevež zdrava za živino. Poleg tega pa en kal Se puSCa vodo. Po mnogoštevilnih zahtevah se je obCina konCno Odločila in odobrila 1.200.000 lir kredita za zgraditev napajaliSCa na kraju pred vasjo, kjer je prvi kal. VaSCani, ki so zahtevali tri napaja-Ušča, niso bili z izbiro kraja zadovoljni. VeCina živine se namreC pase na pašnikih na obeh straneh ceste, ki vodi iz Bazovice proti Lokvi. Občina je seveda odobrila graditev napajališča pred vasjo, ker gre tam mimo prav	glavna vodovodna
cev In bi bili stroški manjši. Ce bi zgradili napajališče na tem kraju, bi morali ljudje s pašnikov za vasjo goniti po glavni cesti živino skozi vso vas, kar bi oviralo promet in bilo tudi nevarno za živino. Na vse te tehtne ugovore je Kmečka zveza opozorila pristojne občinske oblasti. Na kraj je šla nato občinska komisija skupno s predstavniki Kmečke zveze, odobrila predlog, da se napajališče zgradi za vasjo ter spremenila prvotni načrt. Za zgraditev tega napajališča bi bilo treba napeljati 120 m cevi za dotok in odtok vode. ACE-GAT-u so poverili nalogo, da napravi proračun. Po tem proračunu bi stroški za gradnjo tega napajališča znašali 450.000 lir več. ACEGAT je izročil proračun občini, občina pa vojaški upravi, oziroma tehničnemu uradu v odobritev. Vojaška uprava je občini odgovorila, da nima na razpolago denarja in da zato ne more odobriti načrta. Ta kredit bi morala zato dati občina. Ta pa stva.r odlaša in ljudje v Bazovici zaman čakamo na napajališče. Zato pozivamo občino, naj se končno zgane in določi še omenjeni naknadni kredit za napajališče, kar bi spričo naših potreb še itak bilo premalo.
Nabrežina
Tovariš Martin Okretič kolar In mlinar Iz Nabrežine, zvesti čitatelj našega lista nas je obiskal v uredništvu in nas povabil, naj pridemo malce pogledat na njegov dom, kjer da nam bo marsikaj zanimivega pokazal In res, ko smo ga obiskali, nismo bili razočarani. Te stvari seveda vsi Nabrežine! že vedo in poznajo, toda nabrežlnske novice zanimajo tudi ljudi iz drugih krajev.
Tov. Okretič je star že 81 let pa Je še vedno čil, živahen, iznajdljiv in podjeten. Se sedaj popravlja razno kmečko orodje, izdeluje stiskalnice In tuhta, kako bi Izdelal kaj pripravnega in koristnega. Največji njegov ponos je seveda mlin. V tem mlinu nam je pokazal stroj za luščenje ječmena In čiščenje žita, ki ga je sam izdelal. Podoben stroj je razstavil leta 1932 v Ljubljani in dobil zanj 5000 din nagrade. Stroj je pozneje razstavil tudi v Trevisu, kjer so mu dali diplomo. Razen tega luščilnika nam je pokazal še mnogo drugih predmetov. Pred kratkim je bral v «Ljudskem tedniku» članek o žveplanju sodov, pa je izdelal posebno črpalko za žveplanje. Povedal nam je tudi, da je bil po letu 1930 več let v Jugoslaviji, kjer je Postavil tri mline.
Na koncu nas je povabil še na pokopališče. Tu nam Je pokazal zanimivo grobnico, pri kateri je marsikaj sam napravil. Na grobnici je roka iz brona. Nad to roko Je ime Martin Okretič, spodaj pa napis: Tudi ti boš umrou! V grobnici Je razložljiva mizica, ki jo je tudi tov. Okretič sam izdelal. Poslovili smo se od prijaznega moža ter mu želeli, da bi njegova grobnica ostala še dolgo let prazna ter da bi še marsikaj zanimivega in koristnega izdelal.
Sil smo pogledat po Nabrežini še drugod In zvedeli, da ljudstvo ni prav nič zadovoljno z uradom za delo. Ta urad nima niti prave evidence in na njem pravijo, da ni za razna dela V občini dovolj delavcev. V občini pa Je veliko število polproletarcev, ki so
po celih 6 mesecev brez posla. Na u-radu za delo se sicer izgovarjajo, da so dobili ukaz, da se ne smejo zaposliti kmečki sinovi, toda vsi dobro vedo, da se pri nas ljudje ne morejo preživljati z nekaj krpami zemlje in da o pravih kmetijah ne moremo govoriti.
Tudi v Cerovljah so nezadovoljni. Vas je popolnoma Izpadla Iz seznama zimskih del in ljudje se sprašujejo, zakaj so na občini pozabili nanje.
V Mavhinjah pa so v ponedeljek otvorili otroški vrtec, s čimer bodo matere pri svojem delu precej razbremenjene.
Prosek-Kontovei
Naše matere s Proseka in Konto-vela so se že veselile, da bomo tudi v naših vaseh dobili otroški vrtec. Didaktični ravnatelj je napravil potrebne korake pri šolski upravi in tam so mu zagotovili, da bodo za vrtec na razpolago prostori v šoli, kar je tudi najbolj primerno, posebno zato, ker je pred šolo lep vrt, v šoli sami pa velika veža, v kateri bi se otroci ob slabem vremenu lahko igrali. Pripravljali so že vpisovanje, pa je prišla na Prosek in Kontovei nežna na oseba, ki je na svojo roko začela pobirati podpise za vrtec v prostorih prosvetnega doma.
Pred vojno je že imel tam svoje prostore. Ob koncu vojne pa je bil ves prosvetni dom opustošen. Prosvetno društvo Prosek-Kontovel je z udarniškim delom preuredilo prostore in uredilo tudi dvorano. Prostori naj bi služili za sedež organizacij, predvsem za prosvetno delo, dvorana sama pa za prireditve.
Danes pa je, žal, prosvetni dom zopet zanemarjen, ker teče pravda zanj med našim prosvetnim društvom in vldalljevci. Tl nočejo prav ničesar prispevati za vzdrževanje prosvetnega doma, kot n. pr. ne prispevajo za luč, za snaženje prostorov itd. Poleg tega se poslužujejo dvorane za treniranje odbojke, pri katerem razbijajo šipe in luči, ne pobrigajo pa se za nadomestilo. Dom v takem stanju kot Je, ni primeren za otroški vrtec. Poleg tega bi bilo naše prosvetno društvo močno prizadeto, ker bi nam odvzeli vse prostore razen dvorane. V spodnjih prostorih so hoteli namestiti slovenski otroški vrtec, v zgornjih pa poseben vrtec za Italijanske otroke, čeprav jih je le okrog 5. Naš pevski zbor in dramska družina ne bi imeli več možnosti za vaje. Vsi vemo, da je vrtec nujen v naših vaseh, ker je preko 60 otrok, ki bi ga obiskovali, vendar bi pa bilo nepravilno, da bi bilo zaradi njega prizadeto prosvetno društvo, ko so bili vendar zanj že določeni primernejši prostori v šoli.
Prav zaradi tega samovoljnega nastopa vidalijevcev v našem kraju, se je vprašanje otroškega vrtca zavleklo. Prostore, ki so bili v šoli namenjeni vrtcu pa sedaj preurejajo v stanovanje za novega šolskega slugo. Tako smo ostali zdaj na Proseku In Konto-velu brez vrtca.
V rocolskem otroškem vrtcu
uiiiiiiiiliiiuuiliiluiiiuilil(iliiiiuiniiiiuuiiiuuimiiliuiimhiiuiiiliiiiu<iluhuiii>iiiiiuiiiiiiuiiiiiilliii'iiiiitiiiiiiiiiiiiiiii||iiiiiiiiliiiiiiiiiiiiili;llilll!lillililll
Redkokdo od obiskovalcev priljubljene gostilne «Pri lovcu» ve, da peljejo ista vhodna vrata tudi v slovenski otroški vrtec, ki je prisiljen bivakirati že od svoje ustanovitve v skrajno neprimernih prostorih. Neštetokrat je že prosil roditeljski svet, naj bi vrtec, ki ga oskrbuje SIIP7,, dobil pravico javnosti in naj bi mu nakazali dostojne prosiore, ki jih je precej v 'bližnji okolici; a vse prošnje, vsi podpisi prizadetih so odjeknili v prazno, v ta otroški vrtec, ki ga oblasti tako zapostavljajo, smo se namerili danes, da bi povedali našim bralcem nekaj o življenju rocol-skih cicibanov.
Potrkamo na vrata in vstopimo. Zgodaj je še, niso prišli še vsi otroci. Najbolj Zgodnji se pogovarjajo v majhnih skupinah; Fabio razkazuje in razlaga prednosti svoje nove žoge, na drugem koncu dvorane deklice vneto postavljajo kocke, blizu vhodnih vrat pa tepe svetlolasa debe-luška svojega lesenega petelina, ker je baje ne uboga. V gostih presledkih trka na vrata; to so mame, ki so pripeljale svoje malčke. Sedaj lahko odhite mirne duše in brez skrbi za svojimi vsakdanjimi opravki. Vedo, da bo otrok v skrbnih rokah vrtnaric in da bo 'prejemal najboljšo vzgojo. Nad trideset otrok o-biskuje redno rocolski otroški vrtec. V glavnem so slovenske narodnosti, je pa med njimi tudi nekaj Italijanov, kar je tudi dokaz popularnosti tega našega vzgojevališča.
«Qh, ko bi imeli dostojne prostore», nam tožita mladi vrtna-
rici; «pa je bilo še huje. Ko smo začeli kmalu po koncu vojne z našim delom, sploh n; bilo poda in nismo imeli niti primernih šolskih khopi». Danes so stene prijetile okrašene s papirnatimi živalskimi silhuetam!, klopi so zelo lične peč suši sicer zelo vlažne stene.
Končno je uspelo vzgojiteljicam urediti otroke. Težko se je namreč ločiti od kock in od talco lepih igračk. Sledi pregled rok in ušes, a med otroki ni nikogar, ki ne bi bil čist; dobro so si zapomnili Zupančičevo pesem o Cicifuju. Na vrsti je sedaj jutranja telovadba; na mah se vsi otroci prelevijo v vrabce in krilijo z rokami ter čivkajo in se pritožujejo naa nuaoono zimo.
Za konec zapo jo še o sončecu, spremljajoč svoje petje z ljubkimi kretnjami. Nato prično z risanjem. Tovarišica vrtnarica je narisala na tablo sonce; vsi otroci, od triletnega Albinčka pa do onih, ki so zaenkrat sicer še škrbasti, a bodo imeli zato kmalu že «prave» zobe, se trudijo, da bi tudi sami narisali čim bolje in treba je reči, da se jim je to skoraj posrečilo. Zlasti deklice so pridne. Za risanjem pride pouk v materinem jeziku, za tem malčki malo računajo, potem pia se zopet igrajo, jedo, počivajo in kar naenkrat pride četrta ura, ko morajo domov. Nobenemu se ne ljubi, a je že tako, da se se vsaka stvar neha, ravno ko je najprijetneje.
Tako teče življenje rocolskih otrok v zadovoljstvu in sreči. Se bolj pa so zadovoljne mame, saj jim je vrtec odvzel nemajhno
Naše jesensko tekmovanje
JČfiuMti tednik
Zopet Je prišla jesen. Pospravili smo pridelke. No, letos se ne moremo preveč pohvaliti z letino: Suša je zelo prizadela naša polja, posebno pozne pridelke Zelenjave je bilo eno tretjino manj kot običajno. Sedaj je doba odmora, ko so kmetje spravili letino in se pripravljajo za nova poljska dela. Posejali smo ozimine in sedaj je mlado žito že pognalo iz tal. To pa ne pomeni, da na kmetijah ni dela: pretakanje mladega vina, pripravljanje silažne krme in še mnogo velikih šn drobnih opravkov je tu.
Slovensko italijanska antifašistična unija, ta naša največja politična organizacija, je poklicala prebi-balstvo Istrskega okrožja na tekmovanje za izpolnitev raznih nalog pri gospodarskem, organizacijskem in prosvetnem delu. Ta pobuda ni slučajna, temveč je v zvezi s sedanjo problematiko Istrskega okrožja.
V začetku tega leda smo sprejeli enoletni gospodarski načrt. Njegove glavne značilnosti so: dvigniti proizvodnjo do najvišje mere, povečati aktivnost na področju gradenj, pri čemer imajo prednost gradnje, ki služijo reprodukciji, elektrifikaciji
vasi, večati investicije za obnovo turizma, večja pomoč zadružništvu, zlasti kmetijskim obedolavalnim zadrugam in pospešena graditev zadružnih domov.
Vsa gospodarska politika Istrsl, ga okrožja teži za razvijanjem produkcijskih sredstev in vseh možnosti, ki jih nudijo naravni pogoji, pri čemer predpostavlja najširšo mobilizacijo delovnih ljudi. Naloga mobilizacije pripada zlasti množični«! organizacija;« s SiAU na čelu,
Temeljne organizacije SIAU so že prve dni tekmovanja, ki se je začelo 10. oktobra, pokazale, da razumejo pomen tekmovanja, ki ga je razpisal Izvršni odbor. Zlasti na deželi so se organizacije resno lotile dela na objektih, ki imajo pomen za gospodarsko izgradnjo našega podeželja. Ljudje so se odzvali s prostovoljnim delom zlasti pri gradnji zadružnih domov, pri popravilih cest in drugih napravah, ki so potrebne njihovi vasi. Naši ljudje imajo popolno zaupanje v bodočnost v ljudski oblasti. Zato se tudi zavedajo, da jih nihče «e ho oropal tega, kar so napravili a pro-
stovoljnim delom. Prav v tem je odgovor, zakaj se naše prebivalstvo udeležuje delovnih akcij, ki jih nakazuje ljudska oblast.
Mobilizacija delovne sile pa je v Istrskem okrožju potrebna ne samo za dela krajevnega značaja, temveč tudi za gradnje, ki imajy splošen pomen. V vrsto teh objektov spada na primer cesta, ki ve-že Istrsko okrožje čez Rižano, Hrpelje in Divačo z avtomobilsko cesto proti Sloveniji in Reki. Prvotni načrt, ki je predvidel samo popravilo obstoječe ceste je bil spremenjen in sedaj gradijo široko avtomobilsko cesto, kakršno zahteva vedno večji promet z Jugoslavijo. Jasno je, da zahteva ta gradnja mnogo več delovne sile, kakor jo je predvidel prvotni načrt Te dni je bila ustanovljena IV. brigada prostovoljcev, članov SIAU, ki pomagajo pri gradnji te ceste.
Naša mesta in vasi so dosegle v dvomesečnem tekmovanju že vidne uspehe. Najboj se je izkazal Umag, ki je dobil prehodno zastavo za uspešno delo. Tekmovanje je sedaj zajelo vse naše kraje In kmalu bomo lahko zabeležell njihove uspehe.
skrb glede otrokove vzgoje. O-troc| niso prepuščeni cesti, kot je W zal prepogosto posebno
med revnejšimi sloji, marveč so lahko starši uverjen'\ da klešejo vzgojiteljice njihovega otroka v zavednega tržaškega Slovenca.
Ob tako koristnem delu tega našega otroškega vrtca je zato še bolj nesprejemljivo vedenje oblar sti. Njihova naloga je, ali bi vsaj morala biti, da bi skrbele za vzgojo mladine. Nikjer na svetu se ne dogaja, da bi otroški vrtci, ki skrbe za javno dobro, bili v rokah privatnikov in s tem seveda nujno zapadali v. finančne ali druge neprijetnosti. Zato še enkrat Kličemo: priznajte nam
naše vrtce! Ne samo rocolškega, marveč tudi vse one, za katere starši že toliko časa zaman prosijo. Ce ste v popolnoma slovenskem Devinu ustanovili italijanski vrtec za komaj 15 otrok, dajte jih tudi nam, ko smo vendar s številkami v rokah dokazali, dd je število naših otrok v posameznih vrtcih najmanj dvakrat večje.
iz tržaškega reakcionarnega tiska
«Unità» poroča, da je ob proslavi 4. novembra in «romanju» v Redipuljo federacija KPI za Gorico poslala pozdrav in izdala proglas, v katerem piše med drugim: «Oni, ki sedaj vodijo našo državo, se odpoveuujejo obrambi nacionalnih interesov, ki jih tepta Titova klika... Soški komunisti pozdravljajo borce vseh vojn, ki so dobrodošli gostje našega ozemlja.»
Goriški «komunisti» torej pozdravljajo one borce, ki so se borili za italijanski imperializem in s tem pomagali zasužnjiti naš narod. Poleg tega poznravljrjo tudi borce vseh vojn, torej tudi borce v abesinski vojni, tarče, ki so se borili proti republikancem v Španiji, irf one, ki so se borili giroti Sovjetski zvozit
«Giornale di Trieste» piše: «Giuliani bolj kot vsi drugi čutijo dolžnost, da se vrnejo na položaje, s katerih so šli v borbo maja 1915. Stari račun je zopet neporavnan. V borbi za osvoboditev teh krajev je padlo 302 Giulianov,
Kaj pa naj poreče naše ljudstvo, ki je imelo v tej vojni 46,0»« žrtev! Mislimo, da Je račun res neporavnan — toda za nasi
6
rfimnm
Iz republik Jugoslavije
Kronika
JUGOSLOVANSKI NARODI SO SLAVILI
OKTOBRSKO REVOLUCIJO
z visoko dvignjeno zastavo marksizma
Na smrt z obcšenjem so obsodili v Sarajevu 2 križarja, 3 pa na smrt z ustrelitvijo, ostale pa na zaporne kazni. Obsojeni so bili zaradi zloiinov, ki so jih vršili med in po vojni.
2099 študentov se bo že letos naselilo v študentskem mestu v Beoaradu.
Na proslavi Oktobrske revolucije v Ljubljani je govoril minister vlade L,R Slovenije ing. Pavie Zavcar.
Konec novembra pričakujejo na
Reki prvo prekooceansko ladjo z živili iz ZDA.
V	Jugoslaviji se mu_l delegacija
osrednjega o >bora škotskih 'iraoe Unionov.
Iz mednarodne organizacije lesne stroke je Izstopil jugos-o-vanski s ml kat te stroke.
V	Pariz Je pri pria jugoslovanska delegacija, ki se bo pogajala s francosko, obravnavali bodo tudi vprašanje francoskega podržavljenega premoženja v FLRJ'.
Maršal lito je čestr.sl predsedniku Trumanu zaradi neuspelega atentata.
Med FLRJ In Còe so bili vzpo-stav.je.ii diplomatski odnosi in konzularni stiki.
Na mednarodni konferenci za napredek bibl.og.af.je sta Jugoslovana Borlslav BlagojevlC iz Beograda in Minko Rupel iz Ljub. ijane.
Iz notranjosti Bolgarije je v Jugoslavijo pr bež: la nova skupina Bolgarov.
Jugoslovanski novinarji so tudi izstopili iz Zveze kovinarskih oe» lavecv Svetovne sindikalne iede-racije. V sklepu izjavljajo, da se ne bodo vrnili v svetovno zveza vse dotlej, dokler ta ne preneno s sovražno politiko oo jugoslo-vansk.n kovììi, rjev.
Več kmetov je bilo kaznovanih z zaplembo voza in konj, ker kljub temu, da imajo dobro vprežno živino in vozove, niso pi Sli vozit lesa.
Nove pro.zvode bodo Izdelovali delavci mariborske livarne v po-čas itev 10. obletnice OF. Izdelovali bodo prevrnete za široko potrošnjo, predvsem Jedilni pribor
■	in vžigalnike.
12:0 kg kruha na uro izdeluje prva industrijska pekarna v Splitu. Take pekarne grade še v Titogradu in za nase je Titovih rudnikov Banoviči.
Tovarno montažnih hiš grade tudi v Podsusedu pri Zagrebu.
Obratovati bo z_čela 1. maja prihodnjega .leta» Skppao a tov-rmj v Splitu bo proizvajala letno 10.000 hiš.
Nova tekstilna tovarna bo kmalu začela obratovati v Prijedoru v Sandžaku. Elekti ičao energijo bo tovarna dobivala iz lastne termoelektrarne. Ob reki Limu pa grade moderno stanovanjsko naselje.
Investicijski sporazum je bil podpisan 1. novembra med FLRJ ‘n Zahodno Nemčijo. Določa zamenjavo blaga v vrednosti 35 milijonov dolarjev za obe strani.
Drugi veliki plavž v železarni pri S sku je dograjen. Izdelan Je v celoti doma.
V	Celovcu Je gostoval študentski pevski zbor iz Ljubljane in dosegel velik uspeh. Posebno sta navdušili partizanska «Jutri gremo v napad» in Prešernova «Zdravica».
Poplave so bile v Medžimurju
■	in severni Hrvatski. Poplava je začela ogrožati premogovnike v Ivanjcu. Del predmestja v Čakovcu je bilo pod vodo. Gasilci ih pripadniki JA so preprečili, da poplava ni napravila večje škode
7 novih delavnic bo opremila Ljudska tehnika ljubljanskim pionirjem. Imele bodo najrazličnejše orodje, s katerim si bodo pionirji lahko izdelovali radijske aparate, zmaje, avtomobilčke, kar bo pri njih dvignilo zanimanje za tehniko.
Potrošniške svete so izvolili v Ljubljani na iniciativo Fronte.
300.000	prostovoljnih delovnih ur na raznih gradbiščih so napravili v letošnjem letu frontovci Kranja.
Kuiturno-umetniško društvo so ustanovili pripadniki madžarske manjšine v Kneževu na «Beiju».
Gorski Kotor je dobil svojo gozdno železnico dolgo 14 km. Z izgradnjo te proge se bo povečalo izkoriščanje bogatih gozdov.
V slavnih mestih jugoslovanskih reoublik so 6. novembra praznovali 33 letnico Oktobrske revolucij'?, v Beogradu je govoril Mijaiko Todorovič, minister zvezne vlade, ki je med drugim dejal:
Tepa dne je ruski proletariat pod Lenàtovim vodstvom uposfu-uil novo, svojo, sovjetsko oblast. Tako je začela nova doba v zgodovini človeštva, 'doba socialističnih revolucij in socializma. Oktobrska revolucija je pretrgala svetovno verigo imperializma, zlomila imperialistično buržoazijo v svoji deželi in privedla na oblast v vsem svetu tlačen in izkoriičan razred — proletariat. S tem je podprla in vlila nove moči proletariatu ostalih dežel. Njena zmaga je zmaga leninizma nad oportunizmom v delavskem gibanju.
Oktobrska revolucija je proletariatu odvisnih in kolonialnih dežel pokazala na njih vodilno vlogo v osvobodilni borbi narodov. Zaradi tega ima tudi Oktobrska revolucija svetovno-zgodovinski značaj.
Ruski narod je v Oktobrski revoluciji dal nečloveške žrtve in zato se ideje revolucije v ruskem narodu ne dajo izbrisati. Kljub lažem, zablodam, despotizmu in vsakršnim okovom, ki jih je birokratska kasta naložila ruskemu narodu, so ideje revolucije v njem žive in morajo priti do izraza.
Jugoslovanski narodi in Partija so ponosni, da letošnjo obletnico Oktobrske revolucije, ki je v času idejnega kaosa v mednarodnem delavskem pokretu, proslavljajo z visoko dvignjeno zastavo Mcxsa in Lenina, prav isto zastavo, pod katero je Lenin v oktobru 1917 vodil delavce in kmete v odločilno bitko proti ruski kapitalistični trdnjavi.
Ko oživljamo dneve Oktobrske revolucije, se pred nami posebno jasno kaže vsa teža izdaje te velike zmage, izdaje današnjega vodstva Sovjetske zveze.
Voditelji Sovjetske zveze skušajo potvoriti Oktobrsko revolucijo, da bi revidirali in izbrisali nekatere izmed najbistvenejših idej, da bi zmanjšali vlogo Lenina kot voditelja in organizatorja revolucije. Vse bolj zapostavljajo leninizem
Namesto mednarodnega revolucionarnega sodelovanja in borbe za mir, za neodvisnost in enakopravnost vseh narodov, je vodstvo SZ vso svojo aktivnost podredilo hegemonističmm težnjam velike ruške države.
Odtod izvita zaviranje osvobodilnih borb na eni strani in is't^ časno potiskanje narodov v vojne za tuje hegemonistične interese, odtod pretvarjanje komunističnih partij drugih držav v navadne agenture sovjetske birokratske kaa‘e; iz teh teženj izhaja borba za delitev interesnih sfer z imperialističnimi silami.
Namesto vsestranskega sodelovanja vodi vlada ZSSR politiko podrejanja in ekonomskega izkoriščanja, spreminjajoč tako vzhodnoevropske države v odvisne in polkolonialne dežele. S tem je dejansko Zavrla vsak njihov razim}.
Kot izraz te hegemonistične politike je prišlo do «‘eorije» o vodilni naciji, ki se v bistvu ne razlikuje od rasne teorije o «herren-volku« razen v tem, da svoje kontrarevolucionarna jedro skriva za Oktobrsko revolucijo. Prav zaradi tega je ta politika toliko bolj nevarna, ker je preračunana na omamo milijonov delovnih ljudi v svetu, ki vse svoje nade upravičeno polagajo v socializem.
Na proslavi četrte obletnice Oktobrske revolucije je Lenin dejal: »Vprašanje imperialističnih vojn tiste mednarodne politike finančnega kapitala, ki danes dominira v vsem svetu, ki neizbežno rodi nove imperialistične vojne, nezaslišana krepitev nacionalnega Hd-čenja, kraje, razbojništva, dušitve slabotnih, zaostalih malih narodov PO peščici «naprednih» velikih, »tl.
to vprašanje je od 1914. leta dalje postalo osnovno vprašanje celokupne politike vseh dežel na zemeljski obli ... in v tem vprašanju je naša Oktobrska revolucija odprla novo dobo svetovne zgodovine». (Lenin in Slatin o Oktobrski revoluciji str. 167)
V	lem vprašanju je vodstvo Sovjetske zveze izdalo Oktobrsko revolucijo. Naši narodi, ki vežejo svoje interese s splošnimi interesi ljudskega napredka in socializma, so vodili in vodijo pogumno in načelno borbo Za mir, za pravične m enakopravne odnose in sodelovanje med narodi — malimi in velikimi, razvitimi in zaostalimi. V tej borbi, na čelu s herojsko KPJ so podpirali in bodo podpirali osvobodilne težnje in gibanja narodov, neusmiljeno pa bodo obsodili vse imperialistične in vojno-hujskaške poskuse podrejanja narodov, od kogarkoli là ti poskusi prihajali. V tem cilju mora biti težišče naše borbe kot vseh naprednih gib a rt j v svetu naperjeno proti revizionizmu in hegemonizmu vodstva ZSSR kot glavne nevarnosti za enotnost naprednih in miroljubnih sil v svetu.
V	tem vprašanju vidimo izpolnjevanje svoje intemacionalistič-ne dolžnosti in v tem vprašanju smo mi pravi nasledniki Oktobrske revolucije.
Hegemonistične težnje vodstixx SZ v mednarodnih odnosih so v tesni zvezi z notranjim stanjem v ZSSR. Ze 33 let se bore elementi kapitalizma in komunizma. Kapi-talistično-birokratski elementi so se v popolnoma novi obliki ne le obdržali, temveč so se celo okrepili. To je predvsem despotska vlada birokratslee kaste, ki se d ekonomskem pogledu naslanja na državno lastnino sredstev za Proizvodnjo, s katerimi skoro izključno sama upravlja.
Vprašanje socialistične demokracije je v Sovjetski zvezi tre-dueirano v najboljšem primeru na formalno pravico ljudstva, da en-
Po vsej državi Je začela s prvim novembrom prevedba delavcev v nazive. Posebne komisije, pri katerih sodeluje preko 40.000 ljudi, izvajajo odredbo Zvezne vlade, po kateri bo prevedeno okrog 1 milijon in pol delavcev. Delavci bodo razvrščeni v skladu s stopnjo razvoja proizvodnih sli in družbene delitve dela. Uredba izrecno postavlja izpopolnitev sistema usposObijanja delavcev, za razvoj Želje po večjem strokovnem znanju m za izdelavo novega sistema plač, ki bo ustrezal jugoslovanskim razmeram.
Prevedba delavcev v zvanja bo dala strukturo strokovnih delavcev in pregled nad številom delavcev, ki delajo v posebnih okolnostih, s tem pa tud elemente za pravilno obravnavanje novega plačilnega sistema.
Sistem izobrazbe, sistem napredovanja in plačilni sistem so velikega so-cialno-gospodarskega poioena za državo, ki se bori za zmago resničnih socialističnih načel in za demokratičnost pri upravljanju gospodarstva in države
V nasprotju z vsemi dosedanjimi sistemi razporejanja delavcev upoštevajo novi predpisi izključno strokovno sposobnost In čas zaposlitve pri delu. S pravilnikom je za vsako stroko m vrsto strokovnega dela določen minimalni čas. ki ga mora delavec pre- j bit« pri delu, da se lahko razvrsti v j višji naziv, razen tega pa so za višje nazive predpisani tudi posebni izpiti V kovinski industriji n. pr. bo moral biti delavec zaposlen najmanj 22 let, da bo lahko dosegel naziv mojstra kovinostrugarja. V tem času bo prešel , 8 nazivov in bo moral opraviti tudi | vrsto izpitov.
krat v štirih letih voli člane sovjeta, ki pravzaprav ne rešujejo problemov, kajti vse zaključke izvede sovjetska birokracija in to v Obliki najhujšega centralizma.
Kritika in samokritika v Sovjetski zvezi ne predstavlja kritike, borbe delovnih mas proti ostankom kapitalizma. Kateri despotski režim bi dovolil ljudstvu, da ga kritiziral
Po revoluciji je Lenin nasprotoval, da bi v Sovjetski zvezi bilo 6 vrst plač za delavce. Danes Pa se plače gibajo od nekoliko stotin rubljev do nekoliko desettiso-čev. Takih razlik ne pozna niti ena današnja država: niti absolutistična monarhija niti buržoazna republika. Cela hierarhija številnih birokratov živi izven družbe na račun Ijudstm.
Podobno je tudi v gospodarstvu, kjer bi država morala začt«* odmirali.
Ruski proletariat je pod vodstvom Lenina vrgel kapitaliste in začel ob velikih težkočah z izgradnjo socializma. Toda zaradi neverjetno težkih pogojev (tehnična in kulturna zaostalost, zelo nizka proizvodna moč, državljanslca vojna itd.), zaradi revizionističnega tolmačenja in prilagojevanja mar-ksizma-lenlnizma na dane pogoje in končno zaradi pomanjkanja dosledne in odločne borbe za razvijanje socialistične demokracije — zaradi objektivnih in subjektivnih faktorjev se je namesto uničene buržoazije ugnezdila na hrbtih delovnega ljudstva SZ birokratska kasta, ki uvaja despotska tlačenje in izkoriščanje delovnih ljudi in neruskih narodov ZSSR. Ta kasta je nosilec teženj za nadvlado tudi nad drugimi narodi izven Sovjetske zveze. Ona je za obrambo svojega položaja vpregla vse, kar ima na razpolago: oboroženo silo, sodstvo, filozofijo, zoo dovino, politično ekonomijo in druge družbene vede, književnost, umetnost itd. Na takih tleh so vznikle in rastejo revizija mar-
Komisije so sc pred pričetkom prevedbe pripravljale na to svoje delo. Imele so več seminarjev, kjer so se spoznale s sistemom prevedbe. Izvedi» so tudi nekaj poskusnih prevedb kot n. p»-, v tvornici cementa v Benčinu in rezultate sporočili delavcem, vsi delavci so bili zadovoljni s prevedbo, le eden je zahteval, da mu korigirajo delovno dobo, kar je komisija tudi storila.
Komisije morajo svoje deio kpn-čatl do 31. decembra, ker pa so se pripravile, bo delo verjetno končano mnogo prej in se *>odo člani komisije lahko prej kot j« bilo predvideno zopet vrnili na svoje deio v produkcijo.
in leninizma
ksizma-leninizma, potvarjanje zgo dovine, pseudorealistična in pseu-dorevolucionama umetnost itd. Zaradi tega se tudi državna lastnina trroglaša za najvišjo družbeno lastnino, zaradi tega se tudi sovjetsko ljudstvo odgaja v prazno, vernem strahu do države in do večne modrosti in nezmotljivosti vodje.
Vse to hočejo voditelji Sovjetske zveze proglasiti kot edini pravi, zreli socializem. Zaradi tega predstavlja informbirojevsko vodstvo Sovjetske zveze glavno oviro v borbi proti imperialističnemu izkoriščanju, največjo nevarnost za delavsko gibanje in za ljudsizi napredek sploh.
V borbi proti Informbiroju je jugoslovanska Partija razumela, da gre tu za usodo socializma sploh, hi zato je povedla o borbo svoje narode, kljub težavam, ki so štale pred njo. Danes ima v svojih rokah nepremagljivo orožje — revolucionarni nauk marlxìzma-leniniznia in zato bo končna zmaga v tej zgodovinski borbi na strani Komunistične partije Jugoslavije in drugih naprednih ljudi in gibanj svetit.
Volitve v osnovne frontne organizacije
V nedeljo so bile v mestih Ljubljana, Kranj, Jesenice in Celje tez v okrajih Šoštanj, Trbovlje. Idrija. Sežana in Tolmin volitve odborov osnovnih organizacij ‘er okrajnih, rajonskih in mestnih odborov Osvobodilne fronte.
Udeležba na volitvah je bila najvišja v tolminskem okraju t. j. 99,70 odst- in najnižja v okraju Šoštanj 93,45 odst. članov Osvobodilne fronte. V Ljubljani je glasovalo 97,04 odst.
Pred volitvami so bile frontne organpsacije zelo razgibane in so si prizadevale, da izbol 5 ijo delo osnovnih, frontnih organizacij ter da pri teh volitvah izvolijo iz svoje arede najboljše, ki se bodo dosledno borili ?.a izpolnjevanje programa Osvobodilne fronte in Partije. V zadnjem času se je vidno povečalo sodelovanje frontovcev pri reševanju gospodarskih in političnih nalog. Težišče dela se je vse bolj preneslo na izvoljene organe OP.
Od 5, do 12. novembra Teden tehnike
Teden tehnike ni program kakih kampanjskih prireditev, temveč ima namen, da vzbudi iniciativnost za reševanje tehničnovzgojnih vprašanj, katerih rešitev je marsikje pogoj z« povečanje proizvod' je.
Poleg tega bo Teden tehnike piv svetil pažnjo tudi tehnični izobrazbi vasi, ki je še na nizki stopnji.
SOCIALI GOSPODAIISId POMEN
sistema izobrazbe in napredovania delavcev
L iucsfci TEDNIK
OD BOHINJA DO ULCINJA BOGATA LEŽIŠČA BOKSITA
mozaiki predstavljajo do sedaj največje figuralne kompozicije, 7ci so jih odkrili na jugoslovanskem ozemlju iz dobe pozne antike in zgodnje bizantinske dobe. Vse te izkopanine pričajo, da je bilo to naselje na visoki kulturni stoiMji,
Imena tega starega mesta še niso odkrili Bizantinski pisatelj Prokcpij trdi, da je cesar Justinijan v svojem rojstnem kraju zgradil talco mesto. Edini podatek, ki bi podkrepil to trditev, pa je Justinijanov mono-gram, ki je vklesan v steber ob vhodu v srednjo ladjo bazilike.
Ekipa Arheološkega instituta je končala tudi Z odkopavanjem bazilike v južnem delu Caričinega grada. Pred baziliko je bil nekelaj večji atrij s centralnim dvoriščem pod milim nebom. V sredini so odkrili dobro obzidan vodnjak, v katerem je bila v letošnjem suhem letu edina voda v Caričinem gradu. Odkrili so tudi kamenite stopnice in stebre v katerih so bile vdolbine za vodovodne cevi.
Izkopali so tudi večjo količino denarja, ki je bil v obtoku o dobi od vlade Anastazija do Heraklija, oz. do prihoda Slovanov v te kraje. Ekipa je našla tudi več sledov slo. vanskega naselja z ognjišči. To priča, da so v Caričinem gradu živeli i Sloveni še po padcu mesta.
Dragocene izkopanine so dobro konservirali, tako da so obvarovane pred uničenjem. Posebna pažnja je posvečena konserviranju mozaikov.
TOVARNA LESONITNIH PLOSC V LJUBLJANI
3600 KM PO JUGOSLAVIJI
Zadružništvo v Jugoslaviji in obisk v makedonski zadrugi
Na posvetu metalurgov in rudarjev v Sarajevu so strokovnjaki poročali tudi o velikih ležiščih boksita, ki se razprostirajo od Bohinja Pa vse do konca jugoslovanske morske obale, do Ulcinja in v notranjost države, Po dosedanjih cenitvah imajo svetovna ležišča boksita 800 milijonov do miljarde ton boksita, Jugoslavija pa ima 800 tisoč do miljo ?a ton dragocene aluminijeve rude, to se pravi, desetino svetovnih zalog, čeprav je ozemlje Jugoslavije razmeroma majhno.
Z e pred vojno je bila proizvodnja boksita na današnjem ozemlju Jugoslavije, vštevši istrske rudnike, največja na svetu. Leta 1338 je znašala v Franciji 683.000 ton, na Madžarskem 530.000, na sedanjem jugo slovanskem ozemlju pa 766.000 ton, t> ZDA 316.000 ton.
Do leta 1937 Jugoslavija sploh ni proizvajala aluminija, temveč je rudo izvažala. Pozneje je kljub majhni frroizvodnji izvažala 1000 ton aluminija, zaradi česar se tudi ni mogla razviti predelovalna industrija. Po petletnem planu se bo proizvodnja aluminija povečala na 13 000 ton in bo tako 7,3 krat večja kakor pred vojno.
Bogate rudnike boksita ima tudi Crna gora. V Belih Poljanah vodi iz Nikšiča cesta, ki še ni dokotičana, vendar pa je že lep čas v prometu. Rudnik ne more čakati; potrebuje mehanizacijo in eksploziv, delavci vodo in hrano, a iz rudnika je treba izvažati tone boksita. Pri rudniku je treba zgraditi cisterno, postaviti do-. m ove za delavce. Boksita je že sedaj mnogo, a potreb« od dne do dne rastejo.
Stroji ne smejo stati niti minuto, na minuto pa uporabijo 60 litrov vode, ki jo je treba dovažati 30 km daleč. V Belih Poljanah so šele lansko leto začeli kopati boksit. Zaradi slabih cest ga niso izvažali, tako da ga je zdaj pripravljeno okrog 5 milijonov kilogramov. In koliko materiala so delavci šele izkopali, da so dobili tonico te dragocene rude. Najmanj lo krat toliko. Vse to je izkopalo nekaj desetin delavcev, in vsak izmed njih je pretočil gotovo petkrat več znoja, kolikor znaša njegova teža. Koliko goriva je bilo potrošeno in kakšne množine vode. Jezero bi nastalo iz nje!
Sedaj pripravljeno rado odvažajo. Na tisoče Um je je že na železniški postaji v Nikšiču. Tudi delavcev je zdaj več in k letu jih bo trikrat toliko. Pripravljajo tudi teren za žično železnico in za gradnjo novega rudniškega mesta.
Velike količine rude pa bodo predelovali doma, ne bodo je izvažali Za smešno majhno ceno v inozemstvo, da bi potem od tam dobivali za dragoceno valuto aluminij ali aluminijaste izdelke, kakor je to delala predvojna Jugoslavija. Veliko tovarno bodo zgradili pri Mostam, ki ima v okolici dovolj premoga, električno silo p<i bo dajala mogočna jabla-niška elektrarna. Tako bosta tovarni v Stmišču pri Ptuju in v Mostaru v Hercegovini zadostili domačim potrebam predelovalna industrije aluminija.	_____
DBAGOGEDE IZKOPANIItE V SRBIJI
V Caričinem gradu v Srbiji je skupina znanstvenih delavcev ter študentov arheologije in arhitekture raziskovala baziliko v tem starodavnem bizantinskem mestu. Odkrili so precej dobro ohranjen mozaik, ki predstavlja veliko dragocenost. Mozaik so našu na tleh srednje ladje bazilike. Sestavljen je iz steklenih, pozlačenih, plavih in drugih raznobarvnih ploščic in obsega 16 krat 8 metrov. Na njih so velike kompozicije z raznimi prizori iz življenja ljudi in živali. En del predstavlja pastirja s čredo, drugi prizor kaže borbo človeka z levom, tretji lovca, ki gom medveda z mladiči. Posebno so zanimivi liki centavra In amazonk na konjih. Podobne scene so tudi v Carigradu v preddvoru st). Sofije in v carski palači, ki jo pred vojno odkrili ameriški arheologi.
Vrednost mozaika v Caričinem graau nx te v raznooarvnosn m
nenavadni življenjskosti prizorov, temveč tudi p posebnem senčenju človeških in živalskih likov, Ti '
Socialističnega preobražanja V Jugoslaviji ni mogoče zasjeniti samo V ustvarjanju težke industrije, pač pa tudi v preobražanju krneč-’ kega gospodarstva. Konkreten odraz tega preobračanja so kmečke obdelovalne zadruge, ki jih je v Jugoslaviji nekaj kot 7000. Čeprav gre pri ustanavljanju zadrug za načelno gospodarsko politiko Partije, so vendar vse zadruge osnovane na prostovoljni osnovi in prav zato je postopno naraščanje števila zadrug od leta do leta odraz stopnjevanja zavesti kolektivnosti in pa odraz stopnjujočega se spoznavanja prednosti kolektivnega gospodarjenja na vasi. Širina tega stopnjevanja kolektivne zavesti je najbolj razvidna iz številk: 1. 1945 je bilo 31 kmečkih delovnih zadrug: 1. 1946 je njih število narastlo na 454; 1. 1947 na 779; I. 1948 na 1318 in leta 1949 na 6603 zadruge, v kateri ie vključenih 340.739 kmečkih gospodarstev in 1.856.527 ha zemlje. Pomen kolektivnega gospodarstva na deželi se je mnogo povečal z vključitvijo državnih kmečkih posestev, ki jih je bilo L 1949 že 1948.
Zadružno življenje na vasi ne spreminja samo načina produkcije, marveč način življenja na splošno. Zadruge so žarišče Ijudsko-prosyetnega delovanja v kraju In okolici, so šola, ki vzgaja socialističnega človeka s miselnosti in v dejanjih.
Čeprav so te kmečke obdelovalne zadruge raztresene po vsej državi, smo si prvo ogledali šele v Makedoniji v bližini Tetova, in to ne samo slučajno. Makedonija nam je najmanj poznana republika, zato smo si najbolj želeli stika s pre-prosUmj ljudmi ravno v Makedoniji. Zadrug je v Makedoniji yeč in nekaj med njimi je vzornih, prvorazrednih. Najbolj znana ie zadruga v Ldzaropolju, ki pa že presega okvir kmečke obdelovalne in prehaja v splošno gospodarsko zadrugo z gojenjem zadružne obrti itd. Izbrali smo si bližnjo v Br-vencah pri Tetovu, kraju ki je znan Po prvovrstnih prozornih jabolkih.
Bilo bi neumestno, če bi skušali zamolčati zaostalost Makedonije. Te zaostalosti ni Y ljudeh, pač pa je dediščina razmer y preteklosti, ko »o razni jugoslovanski režimi
i vladali v Makedoniji s knuto in puškinimi kopiti žandar jev. Ko prideš v Brvenoe po slabi in prašni poljski cesti, se ti zdi, kot da bi prišel v indonezijsko vas. Slabe. z blatom grajene hišice, podprte s koli. ustvarjajo v.dtz provi-zornosti. Taka provigornost je
pred vojno v resnici obstajala.
Sredi vasi se pode otroci, perjad in prašiči. Starejši so na delu, ki ga v lem jesenskem času ne manjka. Zato je bilo treba nekaj časa, preden so priklicali predsednika zadruge. Možu je videti, da je že vajen obiskov raznih radovednežev, zato ni v njem nič kmečke okornosti. Povabi nas v zadružno pisarno, prinese «rakije», nato pri-
dejo še tajnik, podpredsednik, računovodja in zadružni agronom. Sami veseli ljudje srednjih let razen agronoma, ki je šele prišel iz šole. Gospodarstvo zadruge imajo
v mezincu, kot pravimo. Vse številke imajo v glavi. Površina zadružne zemlje znaša 320 ha, od tega 250 ha orne xem»je. 24 ha livade, 14 ha deteljišča, 5 ha sadovnja. kov, 4.75 ha vinogradov Itd, Vseh ljudi v zadrugi je 454, vseh družin 73, to se pravi: vse družin« v vasi. Sprva ni bilo tako. Zadrugo je osnoyalo nekaj najnaprednejših kmetov. Sivari so se lotili resno in le Z malenkostno pomočjo republiške vlade kmalu dosegli take uspehe, da so postopno vstopili v zadrugo vsi kmetje. Danes ni za to žal nobenemu, saj mu od kar živi, ni šlo tako dobro kot sedaj v zadrugi. Delo ima odmerjeno, preskrbo zagotovljeno, razen tega more brez škode zase prodati, na prostem trgu produkte svoje ohiimce, to je zemlje olerog hiše v izmeri pol ha, na kateri goji bodisi kravo, ali prašiče in perjad I^ni je zadruga imela 22.000 din čistega dobička, ki je bil razdeljen med Člane. Produkte prodaja zadruga po vezanih cenah državi, od katere dobi prav tako po vezanih cenah industrijsko blago. Ce imajo zadružni produkti po vezanih ce. nah nizko ceno, pa so zato industrijski produkti po vezanih cenah temu primerno poceni. Oskrbe £ prostega trga c e potrebujejo. Delovni čas se jim šteje po mah, plačani pa so delno v produktih, delno x denarju. Dela nezmežn« člane zadruge oskrbujejo kruiine, h katerim pripadajo, one, ki so brez
I družin, pa oskrbujejo iz socialnega [ ionda.
Ko smo se pomenili še o tem in onem, smo si ogledali nov zadružni hlev. To j« nova stavb« popolnoma izven vasi. Zadrug« ima krasno goved in nekaj nad 10 močnih delovnih konj. Potožili s« re, da bodo imeli težave s prehrano živine preko zime, ker je suša močno žgala po vsej Makedoniji, vendar je bil pridelek v glavnem le zadovoljiv, predvsem pridelek tobaka. Imajo traktor in sedaj bodo kupili avtomobil. Zgradili bodo silos in shrambene prostore. To, pravijo, 4e letos, v naslednjih letih pa vso vas, novo, čisto, belo in moderno. Takrat ne bo več koč, ki apominjsjo na Indonezijo. Po. žgali jih bodo in z njimi sramoto preteklosti in zločin protiljudskih režimov star« Jugoslavije. To je cilj. ki ga v temeljih ie vidiš, cilj, za katerega so dali življenja mnogi makedonski sinovi, med njimi mladenič C domir Momirovski iz Brvenc, po katerem nosi zadruga ime. Siva vrhova Ljuboten in Turčin ne bosta gledala pod seboj več žalostne Makedonije, pač pa novo, vredno sinov naroda, ki ume bolj kot kateri koli drugi ceniti svobodo in ljudsko demokracijo.
1M&	IM?
$40.739
«t.Sia	1.854.52r
GRAFIKON PORASTA KMEČKIH OBDELOVALNIH ZADRUG V JUGOSLAVIJI GLEDE NA NJIH ŠTEVILO, VKLJUČENA GOSPODARSTVA TER POVRŠINO
PLEMENITE BESEDE —
KOM1NFORMISTICNA DEJANJA
V	Političnem komiteju OZN je Višinski postavil pretilog o prepovedi vojnohujskaške propagande in o obsodbi vojnih hujskačev Skoro vsi delegati, ki so odgovarjali Višinskemu, so v svojih govorih omenjali Jugoslavijo, Vzhodno Nemčijo, iz katere se širijo bojni klici za združenje, pa čeprav s silo, Korejo, dalje Vzhodnoevropske države, katerih radiopostaje sipajo vojnohujskaško propagando proti Jugoslaviji, izzivajo na mejah in pozivajo jugoslovanske narode k uporu.
Višinski je tudi postavil predlog o prepovedi atomskega orožja. Zanimivo je, da za ZSSR ostalo orožje ni napadalno, verjetno zaradi tega, ker misli, da ima v njem prednost, saj so znane velikanske vsote, ki jih Sovjetska zveza vlaga v oboroževanje.
V	to miroljubno politiko Sovjetske zveze spada nedvomno tudi predlog o zaključitvi pakta petih velikih sil, ki naj bi krojile usodo svetu in črtale zemljevide po svojih trenutnih interesih. Jasno je, da so proti temu zadnjemu predlogu predvsem male in srednje države; vsak poskus delitve na interesne sfere je danes obsojen na propast.
Sovjetska zveza poudarja, da Je bila vedno za mednarodno sodelovanje. Z besedami je bila ZSSR res vedno za mednarodno sodelovanje, toda svojih besed ni uresničila niti s konstruktivnim delom niti z enim rubljem. Žrtvovala ni niti enega kilograma žita niti ni pomagala s tehničnimi strokovnjaki (ne političnimi agenti!), ki so bili in so še vedno tako potrebni po vojni opustošenim In gospodarsko zaostalim deželam.
GOSPODARSKA BLOKADA — IMPERIALISTIČNI TRIK
Predsednik češkoslovaške vlade Antonio Zapotocky je imel v Pragi govor o gospodarskih nalogah CSR. Govoril je tudi o vprašanju gospodarske blokade in ugotovil, «da je gospodarska blokada star trik kapitalističnih imperialistov, ki ga uporabljajo proti Ust m, ki se nočejo Slepo pokoriti njihovi volji».
Tega starega «imperialističnega trika» pa se poslužujejo tudi «socialistične» države v svoji borbi proti Jugoslaviji. Tega pa seveda Zapotocky v svojem govoru ni omenil.
32LETNICA ČEŠKOSLOVAŠKE NEODVISNOSTI
28. oktober proslavlja Češkoslovaška republika kot 321etnico svojega obstoja, ko se je 1918 rešila habsburškega jarma. Toda te leta 1921 je postalo jasno, da Je Češkoslovaška postala odvisna kapitalistična država, orodje zapadnih imperialistov.
Danes pa je postalo češkoslovaško ljudstvo — kot pišejo njihovi Usti in kot so govorniki poudarjali na proslavah — samo svoj gospodar, zahvaljujoč se revolucionarni borbi, ki so jo Cehi in Slovaki vodili proti nacističnemu okupatorju in pa Sovjetski zvezi, ki je nesebično podprla borbo češkoslovaškega ljudstva. «Od tistih velikih dni je Sovjetska zveza izkazovala svoje nesebično prijateljstvo češkoslovaškim narodom».
Med take izraze «nesebičnega prijateljstva» pa spada gotovo tudi gospodarska eksploatacija tako imenovanih držav Ljudskih demokracij, med katerimi prav gotovo ni na zadnjem mestu močno industrializirana CSR.
VELIKE BOLGARSKE VOJNE ZASLUGE
Razne bolgarske vojaške osebnosti, politiki, teoretiki, komentatorji Itd. že dolgo časa dokazujejo, da pripada levji delež za osvoboditev Jugoslavije bolgarski armadi. 16. oktobra pa je «Rabotničesko delo» objavilo članek, v katerem neki sofijski polkovnik Getman piše, da so hoteli izvojevati odločilne bitke za osvoboditev Jugoslavije, toda Jugoslovani tega niso dovolili, da bi tako pomagali Hitlerju in olajšali Chu-muu.
Res velike so zasluge bolgarske armije ne le za osvoboditev Jugoslavije, temveč tudi za osvoboditev svoje lastne dežele, ki Je z razliko od Jugoslavije vstopila k zaveznikom ob koncu leta 1944, v času, o katerem Je Stalin takrat pisal «da je bila vržena Iz zavezniškega «troja Nemčije Bolgarija,
PRIMORSKI OKTOBRSKA UVitSKI NAPtSi REVOLUCIJA
Predzadnjič smo se v Šmarjah ustavili ob križu v Ukmarjevem zidu z napisom iz 1. 1842. Dobrih sto7 korakov naprej proti vasi v Malalanovem zidu sreCamo Se drugi križ. Ta je kasneje izdelan in JepSi od onega (glej podobo).
V kamnu beremo:
92.	napis
TUKAJ JE UMERU MATIJA SLOBEC KRAJNA VAS. ROJEN 30. JANUARJA 1799
UMRL JE NA 18. MAJA 1860
NajstarejSi mož v Šmarjah — 85 letni Jože Jakopetov, ki se je rodil pet let pp smrti v napisu omenjenega M. Zlobca iz Krajne vasi, ne ve nič več kot to, kar moremo tudi sami razbrati iz napisa (posnet 12.1950). Vzrok smrti ni opisan nazorno kakor tam, kjer je T. Macarol Iz Križa «dol s ceste na nivo pov».
93.	napis
A iz Šmarij pojdimo, kamor smo dolžni iti za sledjo našega 89. napisa (ANDRE MAZAROLL S CHRISHA...). Na sredi kriškega pokopališča — po domače «že-gna» — stoji visok tenek križ. V steber, ki nosi gornji del križa, je takoj nad podstavkom proti zahodni strani vsekano:
MazaroLL
JOSEFA DVA Vkup sta narediLa Leta Chrish NA XXX
JENER 1840
(Prepisano 18.9.1947)
Tudi tukaj imamo kronogram: če večje črke sešteješ kot rimske Številke, dobiš letnico 1840. Ta je na dnu še posebej razrešena, pač iz usmiljenja do bralcev, ki se jim ne ljubi razbijati si glavo z rimskimi številkami, Prav to smo opazili že pri napisu v Šmarjah. Tudi črke so tu in tam enake, razen tega pa še pisava imena MAZAROLL in oblika CHRISH — domislica za to, da je sestavljalec dobil za kronogram potrebno stotico — C. Sama po sebi se vsiljuje misel, da moramo za obe deli iskati skupnega avtorja; majhna časovna razlika med nastankom obeh — 1840-1843 — temu prav nič ne nasprotuje. Pri šmarskem križu izvemo samo za naročnike, medtem ko mojster ni podpisan. Ne tako na kriškem spomeniku, ki sta ga z združenimi močmi naredila soimenjaka Jožeta Macarola. Na šmarskem znamenju Andre Macarol in njegov vnuk «vnek» sta bila križana, zato je naravno, da je bil tudi spomenik iz 1. 1842 naročen pri domačem klesarju. Po vsem tem upravičeno sklepamo, da je vsaj eden izmed dveh Jožefov Macarolov imel tudi tam svoje «prste vmes», kakor pravimo.
A kdo sta bila Jožefa Macarola! O kraških klesarjih tako malo vemo, da so nam celo imenltnejšl med njimi neznani. Dozdaj smo spregovorili nekaj besed le o Ja-. Icobu Oslu iz Avbera (v nadaljevanju št. 16 leta 1948). Za vesti o dveh Macarolih iz Križa pa smo se obrnili na župni urad v Tomaju. Iz odgovora župnika KJudra z dne 7.11.1947 posnemamo nasled-
nje podatke, vzete iz matičnih knjig In Iz ustnega izročila:
Jože Macarol «Tončlnov» (1811-1885) sta bila soseda. Prijatelja od mladega, sta vsa dela opravljala skupno. Zmeraj sta hodila skupaj in prav zanimivo Ju je bilo videti, eden Je imel skoraj 2 metra, drugi pa približno 160 cm. Niti smrt ju ni mogla ločiti, Ko je 8. decembra 1885. Jože Ivanov umrl, ga Je Tončinov prišel pokropit in mu Je vpričo vseh ljudi rekel: «Jože, pridem kmalu za tabo. Cez en mesec se bova videla!» In Jože Tončinov Je res umrl natančno mesec dni kasneje 8. jan. 1886. Pokopana sta skupaj. Z obdelovanjem kamna sta začela v zgodnji mladosti; že kot fantiča sta menda «oblala» stebre za cerkev Novega sv. Antona v Trstu. Križ za pokopališče sta delala v starem kamnolomu «na Obršacu» pri Fillpčjem brdu ponoči ob luninem svitu; to zato, ker sta podnevi imela opravka s kmetijo. Naredila pa sta ga brez vsake odškodnine, samo v čast božjo. (Mnoge izmed tukajšnjih podatkov dolgujemo pravzaprav potomcu Jožefa Macarola Ivanovega, upokojenemu sodnemu oficia-lu Jožetu Macarolu iz Križa, zdaj na Bocu pod Tomajem. Njegova slikarska žilica bo pač v zvezi s klesarsko tradicijo v rodovini)
(Se nadaljuje)
Znamenje v Šmarjah pri Sežani 1860
in moskovski revizionizem njenih velikih idej in sadov
7. novembra je minilo 34 let, odkar je zmagala velika Oktobrska socialistična revolucija, v kateri so delavci, kmetje io revolucionarni vojaki zrušili kapitalistično oblast in vzeli oblast v svoje roke. Oktobrska revolucija je uspela, ker je proglašala napredna načela o odpravi izkoriščanja človeka po človeku, enakopravnosti med narodi, o borbi proti imperializmu. Ta načela so potegnila za seboj ogromne množice izkoriščanih in zatiranih, ki so videli v njih osvoboditev iz stoletnega suženjstva.
Oktobrska revolucija je sprostila zato ogromne sile. ki so spale v ruskem in v vseh neruskih narodih. Vsi neruski narodi, ki jih je carizem zatiral in uničeval, so prosto zadihali, pravilna narodnostna politika, ki jo je proglašal in vodil Lenin, je pridobila vse zatirane narode za stvar revolucije. Tako je revolucija z geslom tovarne delavcem in zemljo kmetom reševala socialne probleme, z geslom o enakopravnosti in samoodločbi narodov pa rešila zapletena narodnostna vprašanja bivše carske Rusije.
Ta pravična načela so dajala revoluciji moč, da je prebrodila vse težkoče, odstranila vse ovire, zmagala v borbi proti belogardistom in tuji intervenciji ter začela graditi socializem. Tedaj je postala Sovjetska zveza država, v katero so se upirale oči izkoriščanega proletariata vsega sveta. Sovjeti so postali vsemu delavstvu svetel zgled nove socialistične oblasti, socialistična država pa podoba nove brezrazredne družbe, ki ne pozna izkoriščanja.
Pod vplivom velike Oktobrske revolucije so se začele po vsem svetu širiti revolucionarne ideje, zapadno Evropo je zajel revolucionaren val, delavska gibanja so se krepila in se otresala oportunizma socialne demokracije in socialšovinizma, ki sta med svetovno vojno toliko škodovala delavstvu. Toda dvignili se niso le upi izkoriščanega proletariata. Korenita pravična rešitev nacionalnega vprašanja v Sovjetski zvezi je vzbudila tudi upe zatiranih narodov, predramila je kolonialne narode, pokazala jim je revolucionarno pot v svobodo.
Kapitalizem, imperializem se je zavedal, da mu bije zadnja ura. Zato je napel vse sile, da bi zatrl revolucionarni poiet delavskih množic in osvobodilne težnje kolonialnih narodov. Imperializem se je sprevrgel v fašizem, v svojo najskrajnejšo obliko, da bi s silo preprečil napredek. Temu fašizmu je najbolje utirala pot oportunistična politika socialne demokracije, ki se je bala napredovanja komunističnega gibanja med delavstvom. Tudi ko je zavladal fašizem, je Sovjetska zveza, država delavcev in kmetov, kazala vsemu naprednemu ljudstvu pot borbe proti tej spaki.
Ko je začel fašizem svoje vojne pustolovščine, ko je Hitler napadel Sovjetsko zvezo, so evropski zatirani narodi po vzgledu Oktobrske revolucije in sovjetske domovinske vojne začeli odločno borbo na življenje in smrt proti fašizmu in nacizmu.
V tej borbi je prednjačilo ravno jugoslovansko ljudstvo, ki mu je bita Oktobrska revolucija in njen sad Sovjetska zveza pravi svetilnik, ki je žarel ves čas v temnih dneh okupacije. Jugoslovansko ljudstvo se Je borilo po načelih Oktobrske revolucije, za enakopravnost in samoodločbo jugoslovanskih narodov, za nov družbeni red, za ljudsko oblast in je v znamenju teh načel zmagalo.
Medtem pa se Je socializem v Sovjetski zvezi izrodil v bi-rokratičen režim na znotraj »n v hegemonizem na zunaj. V
3600 KM PO JUGOSLAVIJI \
_______OBISK PRI
makedonskih emigrantih
i®i
Vladimir lljić - Leni^
L
državi sami se Je razvila in utrdila birokratičI!j 7*’ ki ovira razvoj socializma, ki je pozabila na geslo: t°va ,| v' cem. ki ne izvaja načela marksizma o skupnem J^Ju proizvodnje. Ta birokratična kasta je začela v zima' ''tiki stopati po sledovih imperialistov in posnemati njW JMiko
blokov in vplivnih področij. Ta nova politika
odnosu do Jugoslavije že za časa osvobodilne bor**
se je po osvoboditvi vedno bolj krepila. Sovjetska ^ Na-
čela podrejati interese svetovne revolucije last#i®j velikoruskim interesom. Z državami, ki so šle na oblasti in socializma, je uvedla nadrejene odnos*«
je izkoriščati še huje, kakor so delali kapitalisti. '^I*sa,ni
,d
je izdala načela prave marksistične nacionalne P°a Lenina, ter ukinila dve avtonomni republiki, w valstvo pa preselila v Sibirijo.
Tej izkoriščevalski politiki se je uprla samo zato pa Je veljal njej ves bes sovjetskih oblastni« kratov. Edino Jugoslavija Je ostala zvesta načeloit revolucije, edina ona se odločno bori proti izroditvi edina ona sé odločno bori za enakopravne odnose stičnimi državami. Zato je njena borba ogromn« skega pomena za vse delavsko gibanje v svetu. N; borba naletava med naprednim ljudstvom vedno večje razumevanje in podporo ogromno škodo, ki jo je povzročita nistična politika sovjetskega vodstva revoiucioni skemu pokretu.
Zvestoba načelom Oktobrske revolucije, zv* revolucionarnim tradicijam, zvestoba čistemu ninizmu so porok, da bo jugoslovansko ljudstvo/ napredne sile v svetu kljub sovjetskemu reviž'0*, komimformizmu zmagale in uresničile načela i" Oktobrske revolucije.
se XWla
V in
|*vnim f'jjudsite ^ Jih
“«eia
»febi-
iC
Mnogo se je v teh povojnih letih govorilo y svetu o «makedonskem vprašanju?), bodisi o samem kot takem, ali v zvezi z «balkansko federacijo», v zvey-i z odnosi med Bolgarijo in Jugoslavijo ter Grčijo, govorilo se je celo o «makedonskem vprašanju» kot o vprašanju, ki je privedlo do spora med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo Ud.
«Makedonsko vprašanje» brez dvoma obstaja sicer tudi kot pojav diplomatskih spletk* y prej omenjenih zvezah, toda v tem ni njegovo bistvo. «Makedonsko vprašanje» je pravzaprav zajeto y vso zgodovino makedonskega naroda od njegove naselitve do danes, je zgodovina malega sto in sto let zatiranega naroda, ki je s svojo junaško borbo bodisi proti Turkom, grški in carigrajski cerkveni hierarhiji, velebolgar-skim, velegršldm in velesrbskim šovinistom ali pa grškim monarhofašistom m bolgarskim komihform istom dokazoval in dokazuje, da hoče živeti in da ima pravico živeti svoje lastno nacionalno življenje v enakopravnosti in v slogi z vsemi ostalimi balkanskimi narodi-Boji za narodno in kulturno osvoboditev v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, znamenita Ilindenska vstaja, vzpostavitev Kruševske republike, težave, na katere je makedonsko ljudstvo naletelo zaradi imperialistične politike sosednjih balkanskih držav, sklenitev Balkanske zveze 1. 1918 na osnovi razdelitve Makedonije med balkansko države in nje razkosanje med te države pò balkanskih vojnah, s čimer je bil zadan hud u Jarec makedonskim nacionalnim interesom, dalje režimi zatiranja, ki »o ga uve/ii ra svoiih področjih Ma-kediiii.e Veit grki, \ tleh. igari in Vtlesrbi, vse to je pripo-TOflglo, da se je med makedonskim ljudstvom razvila in utrdila zavest, da Ima bistvena nacionalna svojstva in da predstavlja poseben južnoslovanski narod. To zavest je tudi pri Makedoncih stopnjevala zmaga Oktobrske revolucije, revolucionarna borba Zedinjene ma-
	
kedonske revolucionarne organizacije, ki je bila ustanovljena leta 1925, zlasti važno vlogo Pa je pri tejn opravila naroctno-osvocodilna borba maJcedoerske-ga naroda od j. 1941 do 1. 1945, ki je stoletne težnje makedonskega naroda prvikrat stvarno uresničila v okviru Jugoslavije s proglasitvijo Makedonije za zvezno ljudstvo republiko.
«Makedopsko vprašanje» bi lahko imelò tu svoj pravičen in pravilen zaključek, če bi Makedonija teritorialno «e vedno ne ostala razdeljena med Jugoslavijo, Bolgarijo in Grčijo Ce so bili izgled;, za piav-Azo inr.-čitev položaja Maked« ncev v Bolgariji takoj po vojni z zmago ljudske demokratične oblasti — dobri, pa se je Grčija tudi no tej vojni spremenila za Makedonce v narodnostno, politično in kulliurr.o ječo, v kateri so Makedonci ramo ob ram; z grškim ljudstvom nadaljevali ob« '•r.zeno borbo proti grškim inr narhofašistom. Toda kak «r je (ri leta no vojni Boigaiija pod vplivom sovjetske revizionistične politike spremenila svoj dotlej pravilni odnos do Makedoncev v Pirinskem okraju v šovinistično, velebclgar-sko stališče, tako je prav ista izdajalska politika Kominfor. ma zadala nož v hrbet borečim se Makedoncem in demokratičnim Grkom y Grčiji in tako preprečila zmago osvobodilnih stremljenj Grkoy in Madekon-cev v Grčiji.
Vloga, ki jo ima v takem položaju makedonskega naroda Ljudska republika Makedonija, je postala še večja, kot sicer. V LR Makedonijo So danes uprte oči makedonskega ljudstva v Pirinski in Egejski Makedoniji ter oči vseh onih sto-tisečev Makedoncev, ki so v predvojnih letih emigrirali v daljni svet, največ v Ameriko in Avstralijo. LR Makedonija je * svojo resnično svobodo in ljudsko oblastjo postala ne več samo zamišljano si domovino makedonskih revolucionarjev vseh dob, temveč že ustvarjeni resnični cilj. Tega nam ne potrjujejo samo časopisne vesti o borbi Makedoncev v Bolgariji in v Grčiji, temveč izpovedi e-migrantov iz obeh držav, ki so se zatekli v Jugoslavijo, in katerih število gre v deset tisoče. Srečanje s temi ljudmi in raz-
UMRL JE BERNARD SHAW
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiii.iiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||.|||,t,|„|l|il|l|||„,iiiiiii)!,||||i|||iiiil||||„|||||miiui niiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii1111 pNint,1)1,1,1111111,iiiiii,iiiiiiiiii[iiiiii!iiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiipiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiii
V svoji hiši v Ayot St Lawrence je 2. novembra umrl veliki angleški pisatelj Bernard Shaw v '94 letu starosti. Z njim je ne le Anglija, temveč vsa Evropa izgubila enega svojih nataunovitepih, najnapreanej. tih in najpopularnejših predstavnikov v književnosti.
Shaw se je rodil 26. julija
pa jih niso marali tiskati. Leta 1882 se Shaw razvije v socialista in pod vplivom Marxa zahteva nacionalizacijo proizvodnih sredstev.
Leta 1884 se prodruži Fa-bijski- družbi, hi stremi po preosnovi konservativno okrne-le Anglije ter piše članke, v katerih se bori za zmago socia-
čel pisati dramska dela, ki so mu prinesla največ slave. Od leta 1892 do svoje smrti je na. pisal okrog 50 dramatskih del, v katerih se je med sodobnimi dramatiki izkazal kot najveiji enciklopedist.
V svojih komedijah je včasih bolj ostro, pa zopet igrivo in segavo obravnaval socialne
blem volje, ki ji pripisuje važno vlogo v človekovi osebni in družbeni usodi. Ostro biča predsodke in slabosti, ker veruje v boljšega človeka kakor je njegov povprečni sodobnik. Stra-sten nasprotnik vsega okorelega je tudi njegov «Don Juanu.
Med mnogimi Shawovimi i-grami so znamenite še «Zdrav-
pa je, dr. v sl’0^ moralizira, poe je mradoksov .p _
5«8Jr5-i-&
vanju nafcik .
nju popolnejših .1 'e«ja.
Toda Show, ki no biča človeSke v jedru etili ^

^tllll!lllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli:illlll|||,,|||||||||||,,11111,||||j^
|	Zapustil je bogato dediščino, polno optimizma, i&
J	katere bodo lahko še dolgo črpali vsi narodi svetti l 1
■ *'	J
1856 v Dublinu na Irskem kot sin siromašne uradniške d. užine. Dočim je bil oče nagnjen k pijančevanju, je bila njegova mati močno inteHgentna in muzikalna žena. S'n pa na srečo ni sledil očetu, postal je abstinent, nasprotnik kave in čaja ter ve-getarianec; vse svoje duševne sposobnosti je podedoval po materi.
Po izstopu iz šole je postal Zasebni uradnik in se preselil v London, kjer je pisal glasbe, ne kritike in članke o družbenih ter verskih vprašanjih, napisal je tudi nekaj romanov, ki
lističnih idej. S svojimi prispev. ki v «London Star» in «The World» je postajal čedalje bolj slaven. Pisal je tudi ostre glasbene referate in gledališke kritike ter propagiral imena, ki so bila v takratni Angliji nova m prevratna: v glasbi Wagner ja, v dramatiki Ibsena, V spisu: The Quintessenee of Ibsenism (1991) označuje kot osnovno idejo Ibsenovih dram njih nasprotovanje tradicionalnim vzo. rom, v «The Perfect Wagnerit» pa skuša dokazati socialistične sestavine v Wagnerjevi glasbi.
Pod Ibsenovim vplivom je za-
probleme. Svoja prva dela, kakor «Hiša vdov», «Ljubimec» in «Obrt gospe Warrena je 'me :o. val nerazveseljive igre, naslednje pa «Orožje in mož», «Candid», «Nikdar ne moreš reči», ter «Moč usode» pa razveseljive. Pod naslovom igre za puri-tance so izšle: «Hudičev učenec», ki opisuje osvobodilno borbo Amerlkancev proti An. gliji, «Cezar in Kleopatra» ter «Spreobrnjenje kapitana Bras-sbounde». Zelo zanimivi sta Shawovi deli «Človek in nadčlovek» ter «Nazaj k Metuzale. mu», v katerih obravnava pro-
nik na razpotju» «Androclos in lev», «Pignvilion», «Ameriški cesar» zlasti pa še «Sveta Ivana» (1924), ki velja danes za eno najvidnejših dramskih del v svetovni literaturi. V tej drami in tudi v člankih, kakor «Uvod v socializem za razumno ženo», ne vidimo v Shawu znanstvenega socialista. Tako n. pr. ne upošteva meščanstva, ki je tedaj igralo vidno vlogo.
Shaw nastopa v vseh svojih delih kot ostpr kritik družbe, predvsem angleške: ostro biča in smeši neiskreno solzavost in moralno hinavstvo. Znač’ino
najlepše Ijivec, toda ” bilo polno . ’
Shawova sct^^iiU tn prodorna, tod& JjjFìK izražena, da 11 fimn ias niti slano	i *Ve-
žosti njegove	^ ^
tudi v pozni Syld ia ni podlegel pesi^tf« n{ gegova komediju, u*	-a kar bi sicer potre
boo», ki je	leti, bomo premikali
pred njegovo * r ka- spreminjali rekam tete Kar mi. mediji odgovWtPji) ! t ■ fci mogrede». Ves prihranjen čas trdi, da je	nam bo napravil življenje bolj
orodje za	zanimivo, in ne bomo več dvo-
BERNARD SHAW PISE SVOJE POSLEDNJE SPISE
mogli v. dveh urah opraviti to, za kar bi sicer potrebovali dve gore in tek kar mi.
«Ko bomo Z
mili, če se izplača živeti».
Avtor imenuj«, to svoje delo, komedijo, hi se nam smehlja in nam daje upanje.
B. Show je zapustil bo jato dediščino, polno optimizma, iz katere bodo lahko še dolgo trpali iz nje vsi narodi sveta.
govori z njimi so bili najzanimivejši dogodek našega potovanja po Jugoslaviji.
Tovariš Mihajlovski, naš spremljevalec, nas je na našo željo najprej odvedel do sedeža organizacije beguncev iz Pi-rinske Makedonije. Njih prostori so’ skromni, toda čedni; kar nič begunskega ni na njih, vse je lepo urejeno, v klubski sobi imajo čitalnico in nekaj šahovskih mizic. Funkcionarji begunska organizacije so neki učitelj, mlado dekle, bivša rajonska sekretarka v Pirinu, in še trije, štirje kmečki možje srednjih let. Zelo zgovorni so in na vprašanja odgovarjajo z nasmehom, ki izdaja preproste, toda odločne in preizkušene ljudi. Vsa njih izpovedi so pretresljiva zgodba o življenju
24.000	Makedoncev y Bolgariji.
Pred resolucijo Kominforma so Makedonci v Bolgariji imeli svoje osnovne šole in nekaj gimnazij ter še druge kulturne ustanove. Ro resoluciji nimajo ničesar več. X. plenum bolgarske partije je zadal smrtni sunek nacionalnim pravicam in svobodi makedonskega ljudstva v Pirinski Makedoniji in z eno samo potezo peresa prekrižal vse tisto, kar je bilo ustvarjeno zadnja leta za razvoj narodne kulture in za olajšanje združitve Makedoncev v Pirinu z LR Makedonijo. Toda bolgarski šovinisti se niso zadovoljili samo s temi protimakedonskuni ukrepi. Nad makedonsko manjšino so začeli izvajati sistematičen osebni teror z masovnimi aretacijami vseh, ki niso soglašali z omenjenimi ulcrcjn, Iz pirinskega okraja So v živinskih vagonih izselili preko 300 družin proti romunski meji. Priseljenci so smeli odnesti s seboj samo osebne premičnine, v njihove domove pa so se naselili bolgarski teroristični -agenti, uradništvo in vojaštvo. Kdor je le mogel, je pobegnil iz tega pekla v Jugoslavijo, toda že ta-kGi ko so pobegnili • prvi, so bolgarske oblasti zastražile vsak meter meje le te redko kateremu sc je še posrečilo pobegniti. Samo organiziranih be. guncev iz Pirinske Makedonije je v LR Makedoniji blizu 200, neorganiziranih in po drugih republikah jih je še mnogo več. V Skopju izdajajo svoj tednik «Pirinski glas», kj si najde pot tudi v Bolgarijo, za kar skrbe sicer redki dvolastniki iz Pirinskega okraja. Čitanje «Pirinskega glasa» v Bolgariji kaznujejo najmanj z internacijo, sicer pa tudi s smrtjo.
Vendar pa ves ta teror in laži, po katerih segajo tisk in oblast y Pirinski Makedoniji, m rodil zaželenih uspehov. Člani odbora so nam zagotavljali, da se Makedonci v Bolgariji ne bodo nehali boriti za svoje pravice in za svojo resnično nacionalno svobodo v združeni Makedoniji. Od tega cilja ne bo odvrnil Makedoncev v Pirinu nihče, najmanj pa izdajalski komite, ki ga vodi pobolgarje-ni Makedonec Cahalarov.
Prav Jalto težka, toda Se bolj krvava je usoda makedonskega ljudstva v Grčiji, oz. v Egejski Makedoniji. O njej so nam pripovedovali begunci, ki smo jih prav tako obiskali y njihovem sedežu.
Isto okolje nas ie sprejelo kot pri Pirincih. Ista resnost, urejenost, morda je bilo pri njih čutiti nekoliko več vojaškega duha, saj so vsi ti ljudje pravkar odložili orožje, s kate-rbn so še včeraj tolkli monar-hofašističnega sovražnika. Z na. mi je obiskal egejske begunce tudi neki švicarski novinar, ki je potoval v Grčijo in se nam je za ta obisk priključil. Ne bi ga omenjal, če ne bi bil prisiljen opisati tega smešno začudenega in obenem prestrašenega človeka, polnega propagande grškega reakcionarnega časopisja o Makedoniji, ko je v enem izmed beguncev spoznal človeka, po imenu Goce Pi-movski-Ilija. Dim.ovski, doma blizu Larise, je bil prvi partizanski komandant makedonske
brigade 1. 1941 in 42. in ves čas pozneje član Glavnega štaba Grške narodnoosvobodilne vojske vse do Markosovega izginotja in Zahariadovega izdajstva. Njega je monarhofašistični tisk prikazoval kot bandita, morilca in mu pripisal vse nečloveške lastnosti, kakor jih je pač pri nas pripisoval partizanom italijanski fašistični tisk. Našega švicarskega novinarja je spreletela groza, ko mu je segel v roko, vendar mu je grozo kmalu pregnal nasmeh s tipičnega slovanskega obraza tega makedonskega prvoborca in heroja tako, da je začel postavljati vprašanja in se zanimati za mnenje in nastrojenje make. donskega ljudstva v Grčiji. No, izvedel je mnogo, kar je hotel in še več. Najprej ga je presenetilo dejstvo, da živi v Grčiji
250.000	do 300.000 Makedoncev, ki jih skušajo Grkj. zamolčati in da je v Jugoslaviji do 35.000 beguncev, ki so pribežali delno po 1. 1941, v večjem številu pa po 1. 1945 in posebno pa po 1- 1948. Sicer Pa je egejskih beguncev po svetu še mnogo več, saj se jih je samo 1. 1912 izselilo nad 120.000. Potem ga je začudilo dejstvo, da je danes v Grčiji nad 30.000 Makedoncev v zaporih, med njimi samo v Averofu 700 žena. In znova je bil naš sopotnik začuđen, ko je zvedel, da si egejski Makedonci žele enotno Makedonijo v obliki Ljudske republike.V okviru Ju. goslavije, medtem ko o tem grški tisk molči.
G oc e Dimovski, ki so ga Grki nasilno prekrstili v Demajkisa nam je pripovedoval še o popolni nacionalni, kulturni in politični brezpravnosti Makedoncev v Grčiji, o tem, da nimajo niti ene šole v lastnem jeziku, nobene politične ali kulturne organizacije razen one, ki živi v njihovi zavesti in to je EAM, kateri je med vojno pripadalo 90 odst. prebivalstva. V Markosovi-partizanski vojski je bilo nad 30000 Makedoncev in mnogi med njimi so zaradi svoje hrabrosti in kljub opaznemu grškemu šovinizmu, ki je prišel popolnoma do izraza šele po Markosovi likvidaciji, zavzemali visoke politične in vojaške položaje v narodnoosvobodilni vojni.
Sovjetski agent Zahariades in dejanski likvidator grškega partizanskega gibanja je grški šovinizem razvnel do skrajnosti, celo tako daleč, da danes s svojimi provokacijami namerno povzroča nadaljnja iztrebljanja makedonskega ljudstva po grških monarhofašistih. Ta-ko provokacijo je pred časom izvedel s svojimi agenti v makedonski vasi Konomlati (po grško: Makrohori). Po radiu iz Albanije je objavil provokatorske vest, da je prebivalstvo navdušeno sprejelo «njegove borce» in jih pogostilo. Cez nekaj dni je v vas pridrla četa mo-narhofašistev in poklala vse ljudi, ki so biii v vasi. Cilj teh provokacij je, odvrniti makedonsko ljudstvo od borbe za nacionalno svobodo, ker sloni sovjetska kominformistična politika na izrabljanju borbe makedonskega naroda za protijugoslovanske namene.
Čeprav izdani v svojih najsvetlejših stremljenjih nadalju. jejo Makedonci v Grčiji svojo borbo, pa naj se vanje zaletavajo tako monarhofašisti kol kominformistični agenti. Zanje ni težav, pred katerimi bi se morali ustaviti. Prišel bo čas, ko egejski begunci x Jugoslaviji ne bodo več begunci in ko bo jnakedonsko ljudstvo na svoji zemlji svoj gospod.
O «makedonskem vprašanju» se bo takrat govorilo samo še o vprašanju, ki je bilo rešeno po stoletnih prizadevanjih ljudstva tako, kakor to veleva neiz. bežen zakon zgodovinskega razvoja, tako, kakor je delno rešeno že danes v Ljudski republiki Jugoslaviji.
'	J. K.
TEHNIKA
in
ZNANOST
ORJAŠKA KAMENITA GLAVA
Pred petimi leti je odkril dr. Matthew W. Stirling v džungli, ki se razteza pri Vera Cruz v Mehiki, velikansko glavo, ki je bila Izklesana iz kamna. Po sodbi strokovnjakov je bil ta kip Izklesan približno v prvem stoletju našega štetja. Najbrž je ta glava del kipa, kl naj bi jiredstavljal kralja oimekov, kl so vladali v oni deželi pred nastopom maja in azteške kulture. Glava je visoka preko 2,5 m, nje največja širina pa znaša 1,8 m. Kakor kažejo računi, je bil blok bazalta, iz katerega so izklesali glavo, težak najmanj 15 ton. Zagonetka pa je, kako so takratni prebivalci prenesli glavo v kraj, kjer jo je omenjeni raziskovalec odkril. Najdišče te glave je namreč 100 km daleč od najbliž,,ega kamnoloma.
NOVODOBNA PNEVMATIKA ZA AVTOMOBILE
Tvrdka Michelin je izdelala svojevrsten plašč za avtomobilska kolesa. Tej pnevmatiki jo ime Mlcheiin «X». Vendar ta nova vrsta pnevmatike ni neka izboljšana Izdelava, temveč Je njo ustroj popolnoma nov In svojevrsten, jedro pnevmatike Michelin «X» je zgrajeno iz tkanine In žičnih niti. Ta pnevmatika ima namreč pod gumijasto oblogo izmenične piasti žične mreže ter plasti močne bombaževe tkanine. Je
' Izredno odporna ter prožna in obnesla se je predvsem na mokrih cestiščih.
KOLIKO AVTOMOBILOV JE NA SVETU?
Neka avtomobilska revija podaja zanimive statistike o številu avtomobilov, kl krožijo na vsem svetu. Po teh statistikah je letos na .vsem svetu v rabi okoli 63 milijonov osebnih in tovornih avtomobilov ter avtobusov. Navajamo številke za posamezne kontinente. Prvo število velja za osebne avtomobile, drugo za tovorne avtomobile tretje pa za avtobuse.
Afrika: 734,283, 34.500, 8.309.
, —- Amerika (brez ZDA); 2, milijona 643.782, 1,157.144, 76.920.
—	ZDA:	35,555.832, 7,732.807,
140.512.
Azija: 376.789, 385.902, 63.384.
—	Evropa:	8.208.523. 5.037.143,
247.662. — Oceanija:	1,063.484.
517.781, 8.133.
SREDSTVO PROTI ROPOTANJU
BENCINSKEGA MOTORJA
Kadar uporabljamo za pogon bencinskih motorjev bencin nizkega oktanskega števila, se bo pojavljalo v motorju pri povečanju pritiska neprijetno ropotanje. To odpravimo, če uporabljamo bencin z visokim oktanskim številom ali če primešamo bencinu svinčev te-traetil, in sicer na 1 1 bencina 4-10 kub cm svinčevega tetrae-tila: to je oljnata teksčna, težja od vode. Je brezbarvna ter zmrzne pri - 156 stop. C. V vodi je svinčev tetraetll netopljiv, topi se pa v alkoholu, bencina in bfncolu. Svinčev tetraetll je zdravju škodljiv. Ce ga namreč dalj časa vdihujemo, povzroča zmanjšanje krvnega pritiska ter škoduje tudi živcev, u.
Pri normalnem gorenju razpade svinčev tetraetll v vodo, ogljikov dvokis in svinčev oksid. Svinčev oksid se tali pri 900 stop. C. Izhlapeva šele pri tako visokih temperaturah, katere ne nastajajo v valju bencinskega motorja, kadi.r eksplodira mešanica bencinskih par in zraka. Zato pri eksploziji izhaja del svinčevega oksida z Izpušnimi plini na prosto, del svinčevega oksida pa obloži notranjost motorja. Da to preprečimo, dodamo mešanici bencina in svinčevega tetraetlla še nekaj etilenovega dlbromida in etllenovega diklorlda. Tl snovi povzročita, da se pri gorenju v eksplozijskem prostoru motorja stvorljo hlapne svinčeve spojine, ki izhajajo skozi izpuh na prosto.
Mešanice svinčevega tetraeti-la ter etilenovega dlbromida in diklorlda so v prodaji pod o-značko 1-T (fluid za letala) In Q (fluid za avtomobile).
Q - fluid je iz 63,3 delov svinčevega tetraetila, 25,75 delov etilenovega dlbromida, 8,72 delov etilenovega diklorlda in 2,225 delov anlllnskega barvila, raztopljenega v petroleju. G -fluid je običajno rdeče obarvan. 1 liter Q - fluida moramo zmešati z najmanj 2500 litri avtomobilskega bencina.
^wwrmTTm
Za gospodinjo in dom
NALEZLJIVO VNETJE
priušesne slinavke ali mumps
Mumps nastopa sporadično ali pa v obliki manjših epidemij in to najrajši po šolah in vojašnicah, sploh tam, kjer je odmerjen večje, mu številu ljudi ozko začrtan prostor. Najpogosteje se pojavlja pri šoloobvezni mladini od ti. — 15. le* ta, vendar pa tudi odrasli niso varni pred njim. Prištevamo ga med virusna obolenja, se pravi med bo. lezm, katerih povzročitelji so tako majhni, da jih z današnjimi mikroskopi ne moremo videti. Njegov povzročitelj je v slini in pa v krvi bolnika. Bolezen se prenaša od člo-veKa na človeka s t- im. kapljično infekcijo, vendar se pa lahko okužimo, če pridemo v dotik s predme, ti, ki jih je uporabljal za mumpsom oboleli. Na’.ezljivost se prične že nekaj dni pred izbruhom bolezni in traja navadno kakih štirinajst dni, računajoč od početka bolezni. Raz-vojna doba izza okužbe pa do izbruha bolezni, tako imenovana inkubacija, traja običajno dva do tri tedne, v izjemnih primerih pa tudi samo nekaj dni ali celo po več
ke, temveč tudi drugih za življenje važnih organov. Da se bolezen ne razširi, moramo bolnika osamiti ter mu prepovedati stike z drugimi ose. bami. Bolnika moramo spraviti v posteljo, izpirati mu usta s kakim razkuževalnim sredstvom in mu mazati oteklino z oljem ali kakim mazilom, za lajšanje bolečin mu pa dajemo aspirin ali piramiden.
Dr. S. S.
NASVETI
m odgovori ljudskega zdravnika
Tržačanka: Ze teden dni me vsak večer, skoraj ob isti uri, prične boleti glava. Sem hudo slabokrvna, a-petit imam še precej dober. Kadar hodim navkreber, ml prične srce močno biti, istočasno pa čutim tudi boleče udarce v glavi. Kje naj iščem vzroke glavobola?
tednov.
Bolezen se prične nanagloma s povečano telesno toplino in z zna. ki splošne utrujenosti, včasih celo z angino in driskami. Polagoma pričenja otekati priušesni slinavki odgovarjajoči del obraza. Oteklina sega od spodnjega roba žvekavke pa tja do uhlja. Prav tako je za-brekla tudi jamica med uhljem in spodnjo čeljustnico, zaradi česar štrli uhelj proč od glave. Klobasasta oteklina napenja kožo in zaradi velike napetosti ter bolečin bolnik le nerad odpira usta in težko govori. Bolnik dobi svojski izraz lica, ki je podoben izrazu bebca. Zato je dobila tudi bolezen svoje ime, kajti ai.gleško se pravi «mump» pačiti obraz. Oteklina navadno splakne po 8 dneh. V tri četrtine primerov bolezen napade le eno žlezo, najčešće levo, druga žleza navadno oteče nekaj dni pozneje. Včasih se pa tudi zgodi, da obolijo tudi ostale žleze človeškega telesa.
Mumps mine večinoma v enem ali dveh tednih. Zabrekli slinavki se navadno ne ognojita in ko oteklina zgine, se bolniku vrne zdravje. Izmed neprilik, ki večkrat nastanejo v bolezenskem poteku, je najbolj pogosto vnetje moda, ki se pa pojavi večinoma le pri odraslih bolnikih. Modo se vname iz večine teden dni po pričetku mumpsa in traja dober teden. Zaradi vnetja moda se lahko ta organ popolnoma osuši, kar vodi, če »ta oba organa osušena, do neplodnosti. Tudi se zgodi, da Je pri mumpsu prizadeto osrednje živčevje, kar se izraža z močnim glavobolom, bruhanjem In visoko temperaturo, včasih celo z otrpnjenjem tilnika, kar je znak vnetja možganskih open. Kot komplikacijo moramo omeniti tudi vnetje srednjega ušega ter obolenje slušnega živca, ki povzroča lahko tudi gluhoto.
Iz navedenega sledi, da je mump? resna bolezen, kajti vdor njegovih povzročiteljev v telo često povzroča ne samo obolenje priušesne slinav-
Ođgovor: Glavobol ni pojav sam zase, ampak skoraj vedno znak kake bolezni. Premalo ste povedali, da bi bilo mogoče ugotoviti vzrok vašega glavobola. Vzrok je lahko v slabokrvnosti, slabi prebavi (ali je vaša prebava redna?) lahko pa je tudi vzrok živčne utrujenosti ali slabega delovanja notranjih žlez. Pojdite k zdravniku, da vam dobro pregleda srce, ker močno utripanje Prl hoj* ni normalno.
S.S. Iz Steverjana: Pričela me je boleti leva noga v členku. Boli me še posebno kadar hodim. Noga mi v členku tudi oteče. Sem bolna na jetrih.
Odgovor; Tudi vaše vprašanje je pomanjkljivo. Koliko let imate? Ali so vaša stopala morebiti ploska? Imate krčne žile na nogi? Ste že imeli revmatična obolenja sklepov? Si le-ve noge niste nikoli zvili?
Zaskrbljena mati: Moja 8-mesečna punčka dobiva zobke In je zaradi tega zelo sitna in jokava. Močno se slini in sl tlači ročice v usta. Moja babica pravi, da so vsi otroci taki, kadar dobivajo zobke. Mene pa le skrbi, ker ima vročino, hujša in bledi. Ali naj počakam, da bodo zobki zrasli ali moram k zdravniku?
Odgovor: Res Je, da nekaterim otrokom ne delajo prvi zobki nobenih preglavic, res pa Je tudi, da mnogim vsak nov zobek povzroča vročino in hude bolečine ali kašelj ali drisko ali pa vse te pojave hkrati, tako da je videti otrok res hudo bolan. Upam, da je vaši punčki že vse dobro in se ji v ustecih svetijo prvi zobki. Ce pa ni tako, Ji dajte vitamina ali kalcija, kar naj predpiše zdravnik.
E. P. iz Lokev; Od poroda mi Je ostala v križu bolečina, ki Je posebno huda tedaj, ko vstanem ali hodim. AH so morda poškodovana vretenca?
Odgovor; Ne, vretenca zaradi poroda ne morejo biti poškodovana. Bolečina je lahko ali revmatičnega značaja in v tem primeru vam bo pomagala gorkota, ali pa je vzrok vnetja ali slabe maternične lege. Za to pa morate k zdravniku.
Preprosto kosilo
slovenske gospodinje
GOVEJA JUHA
Čeprav vemo, da znaš dobro pripraviti govejo Juho, ti bomo kljub temu napisali navodilo, morda le vsega ne veš. — Goveje meso oplakni v mrzli vodi, ga nekoliko potolci, priden! govejih kosti in 5 dkg jeter ter dolij potrebno količino, mrzle ali mlačne vode (nikdar vroče!). Juha se mora počasi kuhati najmanj 2-3 ure, da je dobrega okusa. Mast, ki se pri kuhi nabere na površini, posnemi s cedilcem. Ko se Je meso kuhalo 1/2 ure, dodaj dobro opran in ostrgan korenček, 2 korena peteršilja z listjem vred, strok neolupljenega česna, glavico neolupljene, na šu.dilniku prepražene čebule, 4 poprova zrna, 2 lovorova lista, nekoliko hrena in po okusu tudi nekaj muška-telca in paradižnik; osoli. Ko je meso mehko in juha dovolj čista, odstavi, prlllj 1 dl mrzle vode in pusti stati J/2 - 1 uro. Pred uporabo juho prece-
di, daj na ogenj in ko zavre stresi vanjo domače rezance.
MEŠANA SOLATA
Pripravi različne solate, ki jih pač dobiš v tem letnem času; vsako posebej zabeli in jih naloži na širok plitev krožnik. V sredo daj precej visok kupček krompirjeve in zeljnate solate, ostale pa okrog lepo razporedi po barvah.
OMLETE Z VANILJINO KREMO Speci na maslu 10-12 tankih omlet, Jih na debelo namaži z vaniljlno kremo, zvij, položi v ponev drugo pol» g druge, potresi s sladkornim praho..i, deni v pečico, da se dobro pregrejejo, nato jih spet potresi s sladkorjem in ponudi.
Krema; Vmešaj rumenjake, 1 žlico moke, 6 dkg sladkorja, nekaj vanilije ter dolij 1/4 1 mleka, dobro stepi, nato pa na vročem štedilniku neprestano stepaj, da zavre.
TUDI OD VAS JE ODVISNO
kaj bo dala kuharica Marija v Dijaškem domu v lonec, ko bo skuhala kosilo 180 dijakom- Pomagajte tudi vi kuharici Mariji in prispevajte za «Dijaško matico»-
RIBJI TRG:
SARDON
Sardelo in sardona je kaj lahko zamenjati, treba se Je le naučiti razlikovati ju. Sardon je dolg od devet do petnajst centimetrov. Od strani je sploščen, trebuh je oblast. Prav ta trebuh je važen, ker pri drugih njegovih sorodnikih je oglat. Sardon je sedemkrat daljši kot visok. Dolžina glave je četrtina celotne dolžine telesa. Gobec je priostren. Oči so velike in so blizu krajnega roba koničastega gobca. Hrbtna plavut je v sredini. Trebušni plavuti sta sredi trebuha, za nijma pa je predrepna plavut. Jasno sta omejeni in ločeni temna barva hrbta in srebrni sij spodnje sirani. Glava se sveti kot bi bila zlata.
Celo poletje Jih je mogoče kupiti na ribjem trgu. Njih meso je zelo dobro. Preden jih evro, jim odrežejo glave.
Tudi sardon je selivka. Na površj« k obali pride le poleti. Love jih ribiči z mrežami. Spodnja čeljust J« daljša od zgornje. Jeseni izgine od obale. Pokrita je z dokaj velikimi luskami, na glavi pa ni lusk, marveč neka močnejša koža, ki najbrže varuje ribi glavo pred večjim pritiskom vode, ko gre riba v Večje globine morja.
NEKOLIKO SPRETNOSTI IN POTRPEŽLJIVOSTI IN SVOJI NAJMLAJSI LAHKO SAMA SESIJES TAKLE PLAŠČEK IZ 1,30 M RDEČEGA DEBELEGA BLAGA. IZ OSTANKOV PA NAPRAVI SE TAKO LJUBKO CEPICO. ZA SVOJO ŠOLARKO IN ZATE PA BO TREBA K ŠIVILJI
Zdravilne rastline
RUTA
Ruta jd rastlina, ki jo ljudje ze- I mo jn se z njo drgnemo po koži, /vmiio ir» i: rvrinJ«inoin vr-Hiro I se koža vname. Po mnogi zaužiti
lo cenijo in jj pripisujejo veliko zdravilno moč, zato jo imajo skoraj pri vsaki hiši, če že ne na
vrtu pa vsaj doma v lončku. Pa je to že od nekdaj tako. Ce bj se zanimali za vse naše zdravilne rastline, bj najbrže ugotovili, da sta sloves in vera v ruto od vseh zdravilnih rastlin najstarejša. Ze od davnih časov je bila ruta cenjena, pa tudi v srednjem veku je bila nje veljava izredno velika in tudi danes jo ljudje poznajo in cenijo. Toda modema veda in modema Izkustva so ugotovili, da se z ruto ni igrati, ker je strupena. Res je, da je marsikateri strup v veščih in izkušenih rokah zdravilo in isto je z ruto, toda priznati moramo, če smo pošteni, da gre marsikatera smrt na račun rute in strupa, ki je v njej.
Ruta je rastlina, ki se k njej zatekajo predvsem ženske. Tako zelo rade poskušajo ženske z ruto, če ob mesecu ni kaj v redu. Pravijo, da če ni kaj hujšega, da napravi ruta svoje in zopet je tako kakor mora biti. Znana pa je ruta kot rastlina, ki povzroča, tudi krčenje v maternici, če je užijemo preveč. Tudi ob porodu nastopajo krči, včasih Pa hoče katera izzvati te krče mnogo prej kot je pa zato primeren čas, Pravijo, da je ruta zelo strupena in mnogo strupa je lahko tudi smrt. Zato naj noseče žene nikoli ne uživajo rute. kajti kaj vemo, kdaj je kateri preveč.
Poleg drugega so ugotovili v ruti tudi salicilno kislino, ki blaži revmatizem. Ze od nekdaj gre o ruti glas, da se bori proti sitnemu revmatizmu.
Da je ruta nekaj posebnega, vidimo že iz tega, da če ruto zmečka-
OCVRT KROMPIR Olupi krompir, ga operi in zreži na krhlje debele 1/2 cm, osoli In stresi na cedilo, da se odteče. Nato osuši s svežim prtičem, povaljaj v moki In raztepenem Jajcu ter ocvrl na masti ali olju. Ko Je lepo zlatorumeno ga poberi in daj na cedilo, da se mast odteče. Ponudi takoj, sicer izgubi dober okus. Daj gs h govedini, s katero sl skuhala Juho.
ruti se človeku zožijo zenice, kot onim, ki uživajo morfij; jezik oteče in zelo se prično cediti sline; nastanejo bolečine y prebavilih, ker se vname v želodcu in črevesju sluznica; tudi ledvicam da ruta svoje, okvarijo se, da cede tudi kri v mehur in gre od človeka z vodo tudj kri. Posebno se poveča pritisk krvi v organe spodnjega dela trupa in s tem V zvezi vpliv rute, če ni kaj prav s krvjo ob mesecu.
Buta ima zelo močan vonj. Za zdravilo Imajo Uste, predvsem posušene. Obirajo jih, preden ruta cvete to »ato jih suše v senci. Ta močni vonj izhaja Iz močnega olja, ki je v njej. To olje je zopet mešanica čudovitih snovi. Tudi v tem olju je salicilna kislina in valerl-janska kislina. Valerijansko kislino poznate, ta je tudi v baldrijanu, ki ga tako radi pijejo nervozni ljudje, ker jim miri in jim lajša živčne bolečine. Zato ni nič čudnega, da so ljudje pri raznih živčnih sitnostih radi nesrečnikom skuhali rutine liste. Tako so lajšali histerijo in božjast, mirili loče in močno bitje srca; krepili človeka v nezavesti in ga pomirjali v velikih živčnih razburjenostih. Sevedia so vedno skuhali prav rahel čaj in v tem čaju je bila za ugoden uspeh nemajhna zasluga valerljanske kisline.
Preveč iute, sem že rekel, je zelo nevarno. Pri vsaki zastrupitvi se pojavijo vrtoglavost, bruhanje, hudo vnetje prebavil, človek omedli in če ni pomoči, pride koščena žena.
Pravijo, da je seme rute zelo dobro proti glistam. Kakor hitro pride seme v črevo, beže gliste pred njim kot hudoba pred že gnano vodo.
T. P.
V Jadranskem in Črnem morju ter v ostalih delih Sredozemskega morja je sardon kaj navadna riba. Ni pa tudi v Severnem in Vzhodnem morju. Pri nas ima velik pomen za ribištvo, v severnih krajih p» ne. Tam igrajo glavno vlogo v ribištvu sardonovi krvni sorodniki sledi in trske. Poleg sardel Je sardon za naše ribiče najvažnejša riba, te dve ribi še najbolj poplačata ribičem njih trud.
Sardon živi kot sardela; poleti se drži obale, pozimi pa na globljih mestih. Hrvati pravijo sardonom brgljua,
Nasveti
Tipke kakor vse predmete Iz slo* novine čistiš z alkoholom ali tnešanH co vodikovega prekisa in etra.
Oljnate madeže odstraniš z les» marmorja, pološčenega platna, če Jt» zdrgneš z mešanico 80 gr limoninega soka, 400 gr lanenega olja in 60 gr krompirjevega škroba. Osuši • čisto krpo. Mešanico pripravi v steklenički, ki jo pred uporabo dobro pretresi.
4M»*
Rumenkaste madeže, ki nastanejo zaradi kapljanja iz slabo zaprtih piP na dnu kopalne kadi ali umivalnik», odstraniš z milom in plovcem. Ce P* so madeži zastareli, zlij v kad vrelo vodo s sodo, počakaj nekaj ur. nato pa zdrgni z milom, in plovcem,
*•*
Crte in odtise umazanih rok odstra* niš z javorovega lesa s čisto belo krpo, ki jo komaj omasti z pelo past» za parkete, nato pa skrbno izlošči * mehko volneno krpo.
•»*
Vse predmete Iz neobarvanega usnj» (torbice, listnice itd.) očistiš s čistln, bencinom, s sredico belega kruha a11' kar Je tudi najbolje, s surovin mlekoro-
***
Ako hočeš odstraniti rjo z noža a'| srebrnih predmetov, namoči zarjavel* predmet v kislo mleko za 12 ur, nat« dobro obriši In zdrgni s plovcem,
•••
Ako se hočeš prepričati, če potrebi*' Je sobna cvetlica vode, udari s čie**” kom po lončku. Ako Je zvok vote1* pomeni, da Je zemlja suha, če pa j® zvok poln, Je zemlja dovolj vlažna i*1 cvetlice ni trepa zaliti. Prepogosto .llvanje namreč škodi, ker prično J«' radi prevelike vlage korenine gnit*-«*•
Ce je zamašek prevelik, ga vrzi ** nekaj minut v vrelo vodo. Plutovi«* bo tako postala elastična in zamaš®» boš lahko potisnila tudi * ozek V®** steklenice,
Stran naših kmetovalcev

11
KO VINO preneha kipeti
Pretakamo vselej, ako ie mogo-ie, ob lepem, jasnem vremenu In gledamo, da se klet, oeiroma vino med pretakanjem preveč ne ohladi. Pred pretakanjem klet najprej za-žveplajmo nato pa prezračimo.
Pri lepem vremenu in visokem barometrskem pritisku uhaja manj bukatnih snovi in ogljikove kisline iz vina, kar je važno posebno za staro vino. Mlado vino potrebuje srak. Pa vendar ga ne smemo vse-lej zračiti, zlasti ne, ako je podvrženo rjavenju.
Kako naj prvič pretakamo, nam Pove vino samo.
Nekaj dni pred prvim pretakanjem vzamemo iz vsakega soda kozarec vina in ga pustimo najbolje na sodu, od koder smo ga vzeli (da ni pomote) ali pa doma v sabi ter vino opazujemo, kako se spreminja v dotiku z zrakom.
Ce je vino zdravo in če je dobro pokipelo, se bo v nekaj dneh začelo od zgoraj navzdol lepo čistiti. To je znamenje, da vino potrebuje zraka, da je torej prav, da ga pri pretakanju prezračimo. To pa naredimo tako da pritrdimo na pipo razpršilo ik, ki je podoben onemu, ki ga rabimo pri zahvalnih škropilnicah. Na ta način pa-ši vino iz pi-Pe v finih curkih v škaf in se v obilni meri nasrka zraka.
Ce nimamo takega škropilnika. s» pomagamo tako, da denemo v fitaf pod pipo kako metlico, košek, rešetko ali kaj podobnega, kar povzroča, da se vino močno peni in Zrači.
Vino bo seveda po pretakanju zaradi izgube ogljikove kisline bolj «Ubito» in bo zaradi beljakovin in sluznin že bolj motno kakor je bilo poprej Sele po kakih 14 dneh bomo videli blagodejni učinek takega pretakanja. Vino se predvsem bolj učisti in dobi čistejši in milej-Si okus kakor pred pretakanjem. Dobro je tudi, zlasti če je vino zadosti pokipelo in ni prekislo, da sod, v katerem vino pretakamo, hekoliko zažveplamo.
Ce pa ostarne vino v kozarcu, tako, kakršno je bilo, je to znak, da je v njem najbrž ie precej sladkorja ali takih snovi, ki se ne morejo izločiti, zlasti sluznin.
Gotovo bo tudi temu vinu koristilo zračenje. Ce pa ima vino še Več sladkorja, ga ne tomo žvepla b, ker bi tò preprečilo dokipeva-hie, ki se sicer v topli kleti po pretakanju rado razvija. Ce pa je vibo že popolnoma pokipelo in ne sladi več, ga zažveplamo.
Imamo pa tudi primere, da se Vino v kozarcu ne učisti, ampak še bolj zgosti, porjavi ter dobi neprijeten okus.
Tako vino vsebuje neko kvasilo loksidazo), ki povzroča, da se v "Vin-u na zraku pričnejo razkrajati razne snovi (beljakovine, barvila, čreslovina itd.).
Razkrojene snovi, večinoma pr »ten inske spojine, se izločajo in pa. dejo kot neka rjava. Matu podob-ha gošča na dno kozarca. Tako vibo vsebuje tudS dostikrat glivice sli bakterije, ki tvorijo na površi-bi vina rdeče in vijoličaste made-in je v nevarnosti, da se pokvari:
Ker zrafe na tak» vino slabo vpliva, ga je treba tako pretočiti, da Pride čim manj mogoče z zrakom V dot;ko. Najbolje je, da vinske •««alke in sod. v katerega vino Pretakamo, močno zažveplamo.
Žveplo pa u>ora«io (kakor vselil šele neposredno pred pretrka-bjem v sodu zažgati, ker se sicer Žveplov dvokis prej izkazi. se pravi v sodu izpremeni, preden pride * vinom v dotiko.
Močno žveplan je zelo pospešuje brka cev, ker je podobna škropil-biku za zračenje vina. Cev vtak-b«n0 v sed skoz.l odprtino vehe i« Vino teče v tenkih curkih v žve-Plov plin v sodu.
Ce vino diši po žveplovem vodi-*b (rinliih jajcih) ki se je med ki-b^djom razvil iz žvepla, ki je pri-lo tako ali drugače v kipeči most,
K treba tako vino prezračiti in preiti v dobro zažveplan sod.
pretakanje vina rabimo razno N-f-vK kakoT P'P® škafe, lije, itd.
1 boljša pa je vinska sesalka.
Drugo io aadatjuja pretakanja Po prvem pretakanju se večlno-fb' v vinu plavajoče blato (drož. «istalčki vinskega kamna, strjenih beljakovin itd) iz vina izloči in pa-na rimo, kjer tvori tako imeno-Vabi kalež.
Čeprav takega kalei» ni tako ve-
liko kakor diroži, se vendarle v pomladni toploti lahko razkroji in vino pokvari. Zato je treba, da vino, pretočimo, še preden nastane v kleti višja toplota. To pretakanje opravimo marca meseca, najkasneje pa do maja.
Ce vino še sladi, in sicer brez napak, ga pri tem ne bomo žveplali, ker se s pretakanjem osvežijo v njem kdpelne glivice in vino se začne prašiti, dokipevati.
Ko vino popolnoma pokipi, mu zmerno žveplan je prav koristi, da postane bolj čisto, stanovitno in svetle barve.
Ce se vino v enem mesecu po drugem pretakanju dovolj ne Uči-sti, potem ga učistimo umetno, in sicer s kakim čistilom ali pa da ga filtriramo.
Ce vino staramo, morda, za vste-klen.ičenje, ga pretočimo v drugem letu še dvakrat do trikrat, vendar pa vedno tako, da se ne meša preveč z zrakom.
Pri vsakem pretakanju pa vino nekoliko zažveplamo.
SODI SO POLNI MLADEGA VINA. BURNO KIPENJE JE PRENEHALO IN SLADKO KAPLJICO JE TREBA PRETOČITI, SICER SE PREJ ALI SLEJ POKVARI.
Navodila sadjarjem
v času sajenja sadnega drevja

skve, marelice, smokve, slive, jablane in hruške.
Razvojna možnost sadjarstva je pri nas izredno velika. Naše sadje ie že pred prvo svetovno vojno bilo poznano širom po vsej srednji Evropi. Naše Češnje so slovele v Pragi in na Dunaju. Ce pa nas nanese pot p0 ozemlju, se lahko prepričamo, koliko praznih prostorov je še, ki bi bili lahko posejani s sadnim drevjem. Sadjarstvo in vinogradništvo sta edini gospodarski panogi, ki nista podvrženi škod. Ijivemu vplivu suše. Sadjarstva se moramo v bodočnosti že bolj oprijeti. Sedanje sadjarjenje ne zadostuje. Potrebno je, da preidemo od ekstenzivnega k intenzivnemu sadjar j en ju.
Bliža se čas saditve sadnega drevja in zato dajemo našim sadjarjem nekatera glavna navodila in nasvete.
na slepo naročali sadike iz tujih drevesnic. Sadno drevje je prispelo v naše kraje iz Italije, kjer je drevje raslo in se razvijalo v drugačnih podnebnih in talnih razmerah. V bodočnosti moramo sadna drevesca sami vzgojiti.
Ako hočemo naše sadovnjake ob. noviti v 20-30 letih, potrebujemo letno najmanj 10.000 sadnih dre vese. Danes lahko rečemo, da je gojitev drevesc prepuščena posameznikom. V bodočnosti bomo morali organizirati sadne drevesnice za vsak sadni okoliš posebej. Seme za vzgojo drevesnih sadik mora biti dobro in zdravo: mora biti nepoškodovano in sveže naravne barve. Najbolj priporočljive so divje vrste in sicer pri breskvah, češnjah, jablanah in hruškah. Iz semena divjakov vzgojimo možna, zdrava in trpežna drevesa. Za samorodna plemena sadnega drevja (orel,, ko-
ZAKAJ DIŠI vino po žveplu
Dostikrat se nam pripeti, da dobi . Ija j mo ie tiste azbestne trakce (en vino duh po žveplu. Pri tem mora- žvepleni tratc JdožJll	™
mo razlikovati duh nn	v.,   za ostuje navadno za
mo razlikovati duh po žveplenem I dimu (žveplena sokislina) in duh ' po gnilih jajcih (žvepleni vodik).
Ce smo pri predelavi mošta v vino ali pri pretakanju vina uporabili preveč žvepla, to se prani, če smo pred pretakanjem vina sod preveč zažveplali ali vinu dodali preveč bisuljita, doki inno duh po žvepleni sokislini. Ta duh ni prijeten ter daje vinu neugoden okus neredko boli po tem vinu glava in samo po sebi je umevno, da tako vino ni mnogo vredno. Duh po žveplu dobe navadno nestanovitna Vina nizke graduacije, kadar uporabijo kletarji preveč žvepla, da se jim vino ne skvari.
Duh po gnilih jajcih ali po žveplenem vodiku je se bolj neprijeten Za okus kakor duh po žveplu: Povzroča glavobol bolj pogosto kakor duh po žveplu.
Zaradi kipelnih glivic se namreč sladkor spreminja v alkohol in ogljikovo kislino. Glivice pri tern odtegujejo kisik vodi in sproščajo vodik. Oproščen vodik se spoji z žveplo n (če je ta v moštu) v žvepleni v^dik, to je plin, ki diši po gnilih jajcih.
Žveplo pride v mošt ali vino, če smo žveplali trte tik pred trgattrijo in ni dež izpral žvepla iz grozdov. Žveplo pride tako v mošt s tropi, nami. Pride pa žveplo v mošt tud» če smo prazno posodo pred trgatvijo žveplali tako, da je pri tem kapljalo goreče žveplo v posodo ter ostalo na dnu posode.
Kako odpravimo duh po žvepleni sokišlini?. Pri žveplanju uporab-
8-10 hi vina). Zažveplano vino ne smemo takoj uporabljati, temveč moramo čakati vsaj JO dni, V tem Času se bo izpremenila vsa žveplena sokislina u žvepleno kislino in ta se spoji s kalijem, ki je v vinskem kamnu, tako da duh in okus po žveplu v tem času popolnoma izgine.
Kako odpravimo duh po žveplenem vodiku (gnilih jajcih)? Žvepleni vodik je zelo nestanoviten plin in ga prav lahko odpravimo tz vina. Cim opazimo ie med kipenjem, da dobiva mošt duh po žveplenem vodiku, ga takoj po pre. stalem burnem kipenju, kadar so se droži nekoliko polegle, pretočimo. Cim dlje leži vino na drožeh, tem bolj smrdi po omenjenem plinu. Pri pretakanju mora vino priti čim ueč » dotik z zrakom. Na zraku se namreč žvepleni vodik s pomočjo kisika, ki je v zraku, izpreminja zopet v vodo. Žveplo se pri tem oprosti ter poleže na dno soda.
Ko se vino učisti (približno 20
dni pp prvem pretakanju), moramo zopet vino pretočiti, in sicer v dobro zažveplan sod. Žveplena sokislina se pri tem spoji z žveplenim vodikom in da vodo ter prosto žveplo, ki se v obliki finega belega prahu poleže. Potrebno je seveda, da vino čez nekaj časa ponovno pretočimo, da se izločeno žveplo zopet ne .spremeni v žvepleni vodik.
Z večkratnim pretakanjem kakor tudi z žveplanjem sodov, kamor dišeče vino pretakamo, se duh po žr'"'lenem vodik« popolnoma izgubi
stanj) rabimo žlahtno seme.
Posebno skrb moramo posvečati sadni sorti. Prava sorta mora priti na pravi kraj! Potreben je pregled sedanjega sadnega izbora. S časom moramo odstraniti neustrezne sorte. Saditi moramo le one maloštevilne vrste, ki so določene za določeni sadni rajon. Pri rajo. nizaciji moramo upoštevati razen podnebnih in talnih razmer tudi zahteve tržišča.
Priporočljive vrste: Upoštevajoč dosedanje izkušnje, lahko priporočimo naslednje vrste za najbolj važno sadno drevje.
Češnje: črna tarčentanka, zgodnja goriška.
Breskev: Priporočljive vrste so tiste, ki dozore vsaj do konca meseca julija. Za poznejše vrste moramo omeniti, da sq podvržene inozemski konkurenci. Naše vrste so že več let potisnjene v stran. Zelo priporočljive so naslednje: Ams-den, May Piover (majski cvet), Triumf in Halle.
Marelice:	ogrska in mansiška
marelica.
Češplje, slive in renklodi: domača češplja, nameni renklod in sliva Burbank.
Mandelj: Pri nas imamo več vrst mandeljnov. Lepe vzorce smo videli na gospodarski razstavi v Kopru. Priporočljive so vrste s tenko lu-pinoi
Hruške: Za hruške je omeniti, da
je po prvi svetovni vojni zelo obnesla gojitev po sistemu navpičnih kordonov. Hruške, vzgojene na ta način, morajo biti cepljene na kutini. Beli trn je primerna podlaga le na kamenitem ozemlju (Kras in Bujščina). Najbolj priporočljive vrste so: Viljamovka, zelena mag-dalenka, Hardyjevka maslenka. Pa. storjevka (curato), koš ja. Duchessa Anguelen in Pass Crasan.
Jablana: Omeniti je, da naše o-zemlje ni prikladno za gojitev jablan. Kljub temu vidimo na raz-stavah v Kopru že seč let prav lepe vzorce jabolk. Potrebno bi bilo ugotoviti sorte in se odtočiti za najbolj prikladne.
Oreh: Pri nas oreh prav dobro uspeva povsod. Za zemljo ni izbirčen. Koliko dvorišč je še nezasa-jeruh, kjer bi lahko uspevali orehi! Zelo cenjen je orehov les enako plodovi. Oreha ne smemo mnogo presajati in tudi ne obrezovati. Najbolj priporočljiva vrsta je tankoiu-pinasti «Sorrentmski oreh».
za specializiran sadovnjak (nasadi breskev ali «navpični kordoni hrušk»), Ce pa sadimo v luknje, morajo biti prostorne. Cim bolj je zemlja zbita (ilovnata tla ali kraŠKi kameniti teren), tem bolj široke in globoke morajo biti luknje. Korenine ne smejo v času razvoja naiti na zapreke.
Drevesom moramo že ob saditvi dobro in pravilno pognojiti z domačimi in umetnimi gnojili. Pri tem moramo paziti, da gnoj ne pride v dotiko s koreninami, ker je nevarno, da segnijejo ah pa jih gnoj v suhem letu sežge. Od umetnih gnojil ne smemo pozabiti na superlosfat.
Drevesa moramo preo saditvijo pravilno obrezati, korenine pa navadno prikrajšamo za eno tretjino. Pred sajenjem jih namakamo v zmesi, katero smo pripravili iz ilovice. kravjeka in vode.
Kol postavimo k drevesu ured saditvijo. Ce zabijemo, ko je drevo že vsajeno, je nevarno, da mu poškodujemo korenine.
Ze pri kopanju lukenj moramo ločiti gornjo plast rodovttne zemlje od spodnjih plasti. Korenine mora-j"o biti pokrite z rahlo in plodno zemljo.
Pri tem moramo paziti, da ne ostane med koreninami praznega prostora. V tem primeru bi se korenine posušile ali splesnile. Pri saditvi moramo paziti, da ne sadimo ne preplitvo ne pregloboko. Sadika mora hiti vsajena tako, da pride korenski vrat na površje zemlje, enako kot ie drevo raslo v drevesnici.
Saditi inorata dve osebi, prva drevesce drži, druga pa zasipava in narahlo potlači zemljo, da se bolje oprime korenin.
Po končani saditvi moramo drevesce privezati h kolu. Ce imamo vode na razpolago, je priporočljivo drevesa zaliti.
Druga velika napaka, katero o-pažamo v večini naših sadovnjakov, je razdalja med poedin;mi sadnimi drevesi. Glede razdalje se moramo držati sledečih navodil:
1.Sadno drevo mora imeti dovolj sončne svetlobe za razvoj, pravilno oploditev cvetja in dozoritev plodov.
2.	Sadno drevje je podvrženo raznim boleznim glivične in bakterijske narave (Fusikladij, plesen, gniloba itd.). Ugotovljeno je, da se te bolezni zelo pogosto pojavljajo v obsenčenih in gostih nasadih.
3.	Pregosto sajena drevesa je zelo težko gojiti in škropiti proti zajedavcem in boleznim.
Drevo mora torej imeti dovolj prostora za razvoj korenin, dovolj zraku in svetlobe, da tvori krono. Pregosto sajena drevesa ne morejo dihati in ko dorastejo moramo odstraniti vsako drugo drevo, v nasprotnem primeru dobimo zelo pičel in slab pridelek Ni mogoče ločno navesti razdaljo med drevesi. Odvisno je od lege zemljišča in od narave zemlje. V glavnem pa se moramo držati naslednjih razdalj:
Breskve sadimo vsaj 5 m narazen. Češnje sadimo vsaj 10 m narazen. Jablane in hruške v razdalji 8—10 m. Orehe sadimo vsaj 12 m narazen. Smokve 5—8 m narazen. Slive sreonje debele 5—6 in narazen. Hruške, cepljene na kutini in vzgojene v «navpičnih kordonih».
0.7—1.2 m narazen.
Pravilni saditvi sadnega drevja pri nas žal ne polagamo dovolj važnosti.
Kdaj je pravi čas sajenja? Najbolj ugoden čas za saditev sadnega drevja je pozna jesen, dokler zemlja ne zamrzne. Spomladi ni pri nas priporočljivo saditi drevesa (posebno ne na Krasu), ker se sadika dobro ne ukorenini in je zaradi tega podvržena suši.
Pred saditvijo moramo zemljišče globoko preorati ali prekorati (rigolanje) in to celo površino, če gre
ČEBELARSTVO V NOVEMBRU
Kdor jih še m, mora v tem mesecu vzimiti evoje čebele. Razumen čebelar je že v oktobri naredil vsa jesenska dela v čebelnjaku, pregledal vse družine, po potrebi dodal medu, zožil gnezdo, združil slabiče itd. V tem mesecu nima drugega dela, kakor 'Ja zavrnute svoje čebele pred mrazom in nezgodami. Zato naj zamaže vse morebitne razpoke na panjih. , kitom in prazna medišča napolni s suhim listjem in slamo. Zrelo zoži na nekaj cm.; kdor ima v čebelnjaku miši naj nastavi strupa ali pasti, ker miži zelo vznemirjajo čebele pri zimskem počitku. Vzimljene čebele pusti lepo na miru. Ne sekaj dry v bližini čebelnjaka. Vznemujene čebele porabijo mnogo več medu. To ni v tvojo ne v njihovo koridt
liudski TEDNIK
12

*4
%
DOBERDOB

Kar je ta čas navdajalo feldvebla. je bila dosledna odkritosrčnost; odkritosrčno je bil tudi odločen, da gre rajši na fronto, katere se je dotlej iaogibal kakor poži-ravnika sredi polj, kakor pa da bi še ostal v karantenskem oddelku, kjer se mu je odpiralo celo brezdno nevarnosti. In zdaj se je priliv teh ruskih banditov šele pričel ter je bila šele ena sama baraka dobro polna. Kaj bo, kadar napolnijo tudi ostale?
Podpolkovnik se je tedaj spomnil, da je njegova dolžnost braniti delo vrhovne komande pred podložniki.
«Tako nevarno spet ni! To, kar se godi zdaj, je pač prvi naval. Počasi se bodo vračajoči se vojni ujetniki ugnali, se navadili — tistim pa, ki se ne bi ohladili, bomo o pravem času prirezali peruti... Tudi fronta, kamor bo večina kmalu odšla, bo storila svoje...» Njegov obraz se je cinično blestel.
Narednikov obraz pa se navzlic temu ni hotel razjas- . niti. Razjasnil se je nekoliko šele, ko se je podpolkovnik obrnil k njemu z nenadnim vprašanjem;
«Kaj pa gospod komandant..,?»
«Gospod lajtnant Domin?»
«Da...?»
Podpolkovnik Fortis je dobro poznal narednika Roma ter tudi lajtnanta Domina, ki mu je nedavno bil že drugič prideljen. Obema je zaupal. Mladi poročnik se je šele pred kratkim vrnil z bojnega polja. Njemu je komanda zaupala začasno poveljstvo nad vračajočimi se ujetniki. Domin je imel za to vse pogoje: Bil je zanesljiv, čeprav je bil Slovenec; prsi sq mu bile okrašene z odlikovanji, znal je vse v poštev prihajajoče jezike, bil je vesten in vnet. Vprašanje povišanja za nadporočnika je bilo tudi že v teku. — Vendar je imel svoj namen, ko je stavil Romu to vprašanje.
Rom tudi ni na naglo padel, da ne bi razumel jedra stavljenega vprašanja. Zavedal se je, da je pri komandi posebno dobro zapisan in da je njen zaupnik. Tudi ni bil tako preprost, da bi z zaupanjem, ki ga je užival, razmetaval. Naposled tudi ni mogel kaj očitati svojemu komandantu. Zato je naredil nedolžen obraz, ko je kakor brez zanimanja rekel;
«Mislim, da je gospod lajtnant najboljše volje...»
«Dovolj strog...?»
«Skoraj prestrog!
«Ali imajo rešpekt?»
«Hm — tega si kljub strogosti menda ne zna pridobiti».
Podpolkovnik Fortis ni vrtal dalje. Ta feldvebel je res pravi tič. Tak je Domin, kaj ga je. Tudi franta ga ni predelala. Na njegovem mestu bi plorai biti človek, ki bi tem revolucionarjem zlezel v dušo in jih od znotraj podrl, vse razkopal. Sama disciplina ne zadostuje. To bi nazadnje že Rem opravil. Obrnil se je h naredniku;
«Sestaviti bi bilo trefcq listo najglasnejših kričačev. Tako...».
Narednik je pravilno razumel, da želi komanda zaiupno, pod roko, a ne uradno sestavljeno listo.
«To bo <toig seznam»!
«Vseeno — to je, kar potrebujem».
Rom se je zamislil.
«Največji kričač je neki frojtar Možina Karel — neki Slovenec...».
«Dobro — na listo z njim, pa bomo videli, kaj bo treba ukreniti».
«A kaj bo z menoj? Kakor sem rekel, rajši na fronto kakor v karantenskem oddelku», je hitro dodal Rom, hoteč se še v poslednjem trenutku kolikor mogoče poceni oprostiti posla, katerega se je bai celo on, feldve-bei Rom — ta neustrašena zaledna podgana.
Toda podpolkovnik se ni dal ugnati. Odpravil je narednika z besedami;
«Bomo videli...!».
Kljub temu, da njegov vojni raport še m imel zaželenega uspeha, se je Rom vendarle pomirjen vračal v kararjten-ski oddelek. Strah, k; mu je zalezel že globoko v kosti, mu je tudi povečal voljo do obrambe, do «hranitve. Mislil je na Usto in njegovi rabeljski prsti so kar sami od sebe zaigrali, kakor takrat, ko je v™Tl1 |n oblačil v barakah za lazaristovsko kasarno. Avstrija m vse take reči so bile pri tem silno oddaljene. Zavedal se je le, da brani sebe, ako brani cesarsko monarhijo, in da brani Avstrijo, ako brani sebe....
JUDENBURG
I.
Bil je lep aprilski dan, jasen, brez dežja, prvi te pomladi, ko je sonce moglo razsuti vso svojo razkošnost po deželi. Po ozki dolini Mure je pihljal južni veter in njegove prebujajoče se sape so s pomočjo sončnih žarkov preganjale zimo iz dolinskih leg proti goram; sneg, ki je še pred dr.evi obroblja! stinska pobočja gozdov, je izginil, kakor bi trenil. Plesnoba rjavih travnikov okrog mesta je začela bledeti in čez polja je dahnil prvi dih vigredne svežine. Sneg, ki se je z vrhov oddaljenih gora svetil v dolino, se je zdel, kakor strmeč, pred mladino se umikajqf starec.
Navzlic temu, da je od vseh strani dihala vigred in klicala s polj, z gozdnatih pobočij in iz globoke struge za mestom, se taborišče kraj mesta, kjer je bil nastanjen 41. mršbataljon 17. regimenta, nikakor ni moglo otresti zimske puščobe; mrko -in dolgočasno so se stiskale barake med polje in čeprav je bil;, nedelja, se je na prvi mah zdelo, da je taborišče neobljudeno. Posamezne, okrog barak se stiskajoče soldaške postave pa so pričale, da temu ni tako; vigredna toplota je silila tudi skozi planke in privabljala na dan prebivalce, ki so se na soncu stresali, kakor bi prihajali iz lukenj dolgega zimskega spanja.
Za barako druge stotnije se je sončila skupina plesnivih, okornih Soldatov, oblečenih v koprivu a te cape,
: :
ii
ki so ohladno mahedrale okrog ostrih kosti. Sončni žarki, ki so razgrevali planke, so počasi tajali vojake. Ti so se pričeli sumljivo pregibati.
«Madona!» je zaklel Demark, ko se je nekaj časa kakor govedo brezuspešno drgnil s hrbtom ob planke. «Človek res ne ve, alj je za soldata boljši mraz ali pa sonce. Komaj se malo ogreješ, te že začne mučiti ta prekleta golazen in ti piti še tisto kri, ki jo imaš».
Njegove obupar.'e oči so begale po tovariših, kakor bi pri njih iskale zaščite. Znano je bilo, da Derr.arka uši posebno ljubijo. Brez golazni seveda ni bil nobeden, toda Demarka so uši huje napadale kakor pa njegove tovariše, ki so ga dražili, da ima najbrže slajšo kri.
«Jaz se ne morem ravno pritoževati», je nagajal Stefaniž in pozabil, da si z desnico venomer sega pod levo pazduho jn drobi nalovljeno ušje seme. Tretje, ki je čepel na tleh in preobračal slečeno suknjo, je bil Davtovič; dalje ob plankah sta slonela še Palir in Orahovina, ne meneč se za početje tovarišev ne za kaj drugega. Oba pa sta menda prisluškovala kruljenju svojih želodcev.
«Ruske uš; so hujše do laških!» je Davtovič že drugič začel razlagati. «Je namreč ta stvar, da ruska uš neprestano žre, medtem ko se laška nažre, potem pa miruje, dokler spet ne postane lačna. Meni so ljubše laške».
«Kakšne so pa naše?» je ujedljivo bleknil Stefanič. Toda na odgovor je zaman čakal, pač pa je Demark zamišljenega obraza dejal:
«Veste, kaj bi storil, če bi dobil v reske tiste, kj so zakrivili sedanjo vojno in nočejo nehati? Zaprl bi jih v poseben prostor, v kako dvorano ali kam, kjer ne bi bilo nobene oprave, ampak samo gola cementna tla. Nato bi vsul v prostor nekaj vreč uši — na vsakega eno vrečo. Pravih živih, lačnih uši! Tako, zdaj pa le začnite... To bi bil ples, kaj? Ali bj se kanalje otepali, pomagalo jim pa ne bi nič. Ti bj pa od, časa do časa gledal skozi linico, kako daleč je že s to južino. Rečem vam, da bi bilo vojne takoj konec! To bi bilo bolje, kakor vsako natikanje na kol ali podobne reči...».
Vse te obraze je za hip preletel samozadovoljiv sijaj, ki je sinil' tja iz njihovih trpinčonih, obupanih duš.
«Tako sem lačen, da sem čisto slab!» je vzdihnil Gra-hovina in se zastrmel s takimi očmi v zemljo pred seboj, da bi zaustavile črva, krta al; kačo ki bi se ta hip plazila po njej. Glad je trpinčil vse, dasiravno je bilo po kosilu, toda najbolj je mučil Orahovino, ki je pri kompaniji veljal za največjega požeruha.	—.
«V Judenburgu je še hujše, kakor v Lebringu», je menil Stefanič. «V Lebringu si vsaj lahko ves dan ležal, tukaj moraš biti pa ves dan na nogah. Da bi ie že bili godni za fronto, potem me ne bodo več videli ne tukaj ne v Strntšču ne v Lebringu...»	.
«Mòbius je hujši kakor Fortis», je dejal Demark.
Začeli so kratek, malomaren pogovor o oficirjih, o majorju Mbbiusu, o nadporočnikih Seunigu, Vesevku in drugih, katerega Pa je zaustavil Orahovina s krčevitim glasom:	. ,
«Ne, jaz ne zdržim več! Moram kje kaj dobiti, naj se zgodi, kar se hoče. Danes je nedelja».
Dvignil se je s tal in napeto premišljeval, kaj bi. Z njim vred se je dvignil tudi Palir. Potem je vsa petorica zapustila drugo skupino vojakov, ki je stala pred vhodom in zijala zdaj na tla, zdaj pod ostrešje.
«Rad bi vedel, kdo je naredil to svinjarijo?» je rentačil korporal Hafner. Izza ostrešnika t je viselo nekaj štren razdrtega ptičjega gnezda, večji del gnezda pa je ležal ria tleh. Nizko nad ostrešjem barake to nad glavami scldatov je žalostno čivkal lastavičji par, kakor bi se pritoževal nad razdejanjem. Vojaki so molčali, toda kor-poral se je še dalje razburjal:
«Jaz bi le rad vedel, katera svinja je to naredila? Kaj ima kdo od tega, razdreti nedolžnim živalim gnezdo?»
Demark, ki je še malo prej razlagal, kako bi mučil tiste, ki so za vojno odgovorni, se je sklonil k razdrtemu gnezdu ter ga z nekim posebnim spoštovanjem preobrnil, rekoč:
«Ali je bilo že kaj notri?»
«Se r.e, saj sta ga ptiča komaj skup znosila», je razložil Meglič, ki je bil iz te barake.
Vojaki so se s Hafnerjem na čelu pričeli odpravljati proti izhodu taborišča. Tu jih je pozdravil četovodja Rogelj, ki je imel bataljonsko stražo,
«Tebi pa so prilepili danes!» se mu je nasmehnil Hafner.
«Kakor skoraj vsako nedeljo!» mu je z vedrim glasom odvrnil Rogelj in namignil fantom, ki jih je poznal. «Menda sem se kaj pregrešil, da me imajo tako radi».
«Nas vse imajo radi in nas bodo imeli čedalje rajši!» je s smehom dodal Hafner. Gruča se je obrnila proti mestu. Cez nekaj časa se je oglasil Demark.
«Kam pa pravzaprav gremo? Jaz nimam niti ficka y žepu!»
Obstali so sredi poti, kakor bi se šele zdaj spomnili, da res nimajo nobenega pravega cilja. Bila je prva lepa nedelja te pomladi, kljub temu ni bilo na cestah pravega življenja. Večina vojakov je ostala doma zaradi prevelike izmučenosti in zaradi pomanjkanja sredstev za okušanje tiste pičle zabave, ki jo je tako mesto, kakor je bil Judenburg v začetku osemnajstega leta, moglo nuditi. Posamezniki pa, ki jih je sonce navzlic vsemu le izvabilo na dan, so brezciljno tavali po mestu in se še bolj mrki in nejevoljni vračali v kasarne in barake. Pogled na prazničnost okolice, s katero se je mučilo sonce, jim je še nazorneje predstavil njihovo nebogljenost in ves nesmisel življenja, ki ga morajo živeti proti svoji volji. Tisti, ki so imeli kak denar, so ae zatekali v sta-roveške krčme in se prepuščaj! omotični šmarnici ter sadjevcu, ki so ga vlačili tja kmetje iz oddaljene lahoške
J t ! t M ! ! : ! ? ? ? : : ?
:
J F*
i:
PREŽIHOV : ; ;
IhIÌÌ'oorohc ... liilUiimuiiini
I
doline in kateremu so krčmarji prilivali špirit. Iz teh staroveških krčem je pozno v noč šumelo tvegano razpoloženje obupancev ali lahkoiivcev, katerih je bilo vedno več. — Podobno kakor z vojaštvom je bilo tudi s civilnim prebivalstvom.
«Jaz tudi nobenega!» je rekel Stefanič.
Isto je potrdilo še nekaj drugih vojakov.
«Jaz bi lahko dal za liter mošta», se je oglasil Meglič.
«Jaz tudi za enega!» je dodaj korporal Hafner.
«Za tebe pa ni dobro, če boš hodil po mestu z nanii, navadnimi infarjteristi!» ga je poučil Palir. «Ce te vidi nadporočnik Seunig alj pa celo major Moebius, ae boš lahko za ušesi popraskal...».
«Kaj mi kdo more?» se je hydobavčil korporai.
«Kakor Roglju, ki je vsako nedeljo privezan s kako službo. Jahali bodo na tebi, da boš kri znojil. Znajo ti gospodje, znajo-.-».
Hafner je zamahnil z rako. a Demark je hitro skušal znova naplesti prekinjeni razgovor:
«Za dva litra torej že imamo. Koliko nas pa je?»
Bilo jih je šest, Grahovina je bil medtem že nekafn izginil. Bilo je toliko, da se je na vsak način izplačalo pogledati kam. Počasi so namerili proti krčmi za kmečke ljudi, ki je bila v ulicj za glavnim trgom. Kljub zgodnji uri so bili prostori že polni. Pirkšmid je imel poleg šmarnice še najboljši sadjevec in tudi špirit, ki ga je točil, ni tako hudičevo smrdel, kakor pri Gruberju ali pa pri Zaparki. Novi gostje se še niso dobro razgledali po zakajenih izbah, ko je iz neke mize zaklical znan glas:
«Palir!»
Poklicani se je ozrl že vzkliknil:
«Barfuss!»
Bil je v resnici njihov nekdanji tovariš Barfuss, ki so ga zapustili v Lebringu že pred meseci. Takrat, ko so odhajali, sicer nj bil slab, toda zdaj je bil tako debel, da bi ga skoraj ne moglj spoznati. Prisedli so kar k njegovi mizi. Srečanje je bilo res nepričakovano, toda kmalu jim je Barfuss pojasnil, kako }e prišel sem. Bil je doma iz bližnje okolice in je pravkar že drugič odhajal na dopust. Ker ni maral hoditi peš, je čakal na k*n®to iz svoje vasi, ki je bil tu po opravkih. To je povzročilo, da ga je imel že precej pod kapo. Janezi se ga kar niso moglj nagledati, tak je sedel za mizo; ušesa so mu štrlela iz pravih maščobnih jam in poteze, ki jih je zadobil v Galiciji in potem na Doberdobu, so popolnoma izginile; uniforma je bila popolnoma nova, a na prstih se mu je blestela bronasta kolajna, zaslužena na Doberdobu.
Kmalu sq bili vsi kakor družina.
«Alj sl še zmeraj y Lebringu pri bacilih?» ga je podražil Palir.
«Se vedno in me tudi noben zlomek ne spravi stran!» je vpil Barfuss, «Jem, kolikor hočem, spim, kolikor hočem in čakam, kdaj bom začel nositi bacile. Ta dr. David je izvrsten čkjvek — raj ga hudič vzame! Kakor koli me vidi, mi začne kvasiti o bacilih. Kvasi, si mislim jaz, samo da me pustu v miru».
Potem je Barfuss pripovedoval, da je dr. David medtem pometel z vsemi simulanti, nagna] je iz taborišča tudi Segala, katerega je ščitil feldvebel Rom, nazadnje pa je nagnal tudi Roma samega. Janezom je bilo skoraj prijetno slišati take stvari, čeprav je vsak, ki je ime* opravka z Lebringom, preklfcjal Davidovo inie.
«Dr. Taggel je zdaj pri nas!»
«Da, tudi vse svoje pomočnike je razgnal».
Barfussu je bilo lahko; imel je denar In odhajal je na erjomese&ij dopust. Dejnank je že mežikal Palirju, češ naj ga malo potiplje, vendar je bilo to popolnoma nepotrebno. Barfuss gg je že razkoračil za mizo in vpil:
«Pirkšmld, vina na mizo! To so moji tovariši, s katerimi sem bil na Doberdobu. Vina na mizo!»
Potem so pili bratovščino z dobrodušrdjn Barfusson» tudi tisti, ki sq ga danes prvikrat videli. Vedel se je kakor gospodar.
«Vidite, Kranjci, to je moja domovina! Kar tukaj Vidite — moja domovina! To je nekaj drugega, kakor tisto vaše kamenje, tisti Kras...».
«Vsi kraji so lepi za tistega, ki je tam doma», mu j® ugovarjal Stefanič. «Ce bi bil mir, bi se človek tudi Doberdobu rad vmij domov».
Štajerec se je malo zamislil, potem pa rekel;
«Imaš prav Stefanič! Vedno sj imel prav! Sploh ste vi Kranjci imeli vedno prav...». Po teh- besedah je P1®" meteno poškilil po omizju.
Stefan šmarnice je zadostoval, -da ga je vsa šestorica s korporalom Hafnerjem vred čutila in še en noV Stefan je povzročil, da so se pivci pričeli motno gledati' medtem ko so se Po tretjem Stefanu že vikali. Razto oziri, ki so jih malo prej še čutili, so padu to zavladal« je neusmiljena odkritosrčnost.
«Kaj pa s tvojo sestro?» je Stefanič vprašal Barfusša.
Toda 3 tem je nehote dregnil v sršenovo gnezd«* Barfuss ga je najprej zabodeno pogledal, potem P« vzrojil;
«Jaz nimam nobene sestre, jaz nimam noben® sestre...!».
«Kaj se boš onegavil? Tista, katera se fe z Rusom speč aia?»
«Tista ni moj« sestra!» jo je skušal zatajiti Barfus8' ki je bil podoben tigru, pripravljenemu, da se vsak hip spusti na svojo žrtev. Tako ga je držalo nekaj č«5®’ dokler ga ni izpustilo in se je naposled ves potrt zgrbi* za mizo.
«Ko sem bil zadnjič na dopustu, sem jo nagnal °d hiše. Take cafute ne potrebujemo pri nas. V naši hiši ne**
Demark in njegovi tovariši ao se mu pričeli ro0»“' Hafner se je široko zasmejal ta rekel:
(Nadaljevanje »ledij,
Kultura • umetnost
ESSSESSìShQSGGS
PROSVETA MEP SiJUPSTVOM
0 naših dramskih družinah
Naše dramske družine Po Trža-ikem ozemlju so že prav pridno na delu. Med prvimi, ki so sg pri-tele udejstvovati, je dramska družina v Borštu, ki nam je še dobro ostala v spominu iz lanskega leta, ko je uspešno nastopila z veseloigro «Trije snubci». Za letos si je izbrala nekoliko zahtevnejši program,, m sicer Molierovega «Na-mišfjenega bolnika», komedijo v ■ ireh dejanjih. Vloge so razdeljene med Borštane in Ricmanjce, režira pa igro tov. S. Raztresen, član SNG v Trstu. Poleg dramske družine imajo v Borštu in y Ricma-njih tudi svojo . godbo in folklorno skupino. Posebno razveseljivo pa je, da je v zadnjem času v Borštu znova začel delovati mešani pevski Zbor.
Prav nič ne zaostajajo za Borštom Plavje, kajti tudi dramska družina iz Flavij se je resno lotila dela. D očim so lansko leto igrali enodejanko Volkašin, nameravajo letos nastopiti z Golarjevo trode-ianko «Dve nevesti». Plavčani se zelo disciplinirano udeležujejo vaj, ki jih vodi tov. Nakrst, član SNG. Pa tudi sicer je pri Plavčanih prosvetno življenje precej razgibano: tniajo mešani pevski zbor, pionirji pevski zbor in tudi svojo godbo.
Nabrežinci, ki so v pretekli se-2°ni nastopili z Lipahovim «Glav-
nim dobitkom» in želi z rjim velik uspeh tudi v Portorožu, študirajo zdaj Fodorjevo «Mature». V tej igri nastopa kar 16 oseb, kar dokazuje, da je lanski uspen pritegnil nove moči k sodelovanju. Sploh Pa so Nabrežinci precej agilni: se u-deMvujejo v pevskem zboru, v folklorni skupini, imajo knjižnico, v načrtu pa tudi samostojen lutkovni oder.
Tudi dramska družina prosvetnega društva «Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu v Trstu je že prejšnji mesec pričela z vajam; za novo igro. Lansko leto so nastopili z Nušičevo enodejanko «G„nib». zdaj pa pripravljajo Nušičevo tridejan-ko «Dr.» Zelo hvalevred 10 jc, da je k sodelovanju pristop.lo mnogo mladine. Vlogo režiserja je prevzel član SNG tov. Fišer, vendar pa je referert dramske družine, tovariš Vrbec, tako ' požrtvovalen, cle lahko tudi z njim vadije, če je tov. Fišer zadržan.
Kriška dramska družina pa deloma še ponavlja Standeserjevo «Prevaro», da bo s to igro opravila še nekaj gostovanj po Tržaškem ozemlju, deloma pa "Jdi pripravlja novo igro, in sicer Anzengruberje-vo trodejanko «Slaba vest». Delo režira domačin R. Košuta.
Prosvetno društvo- Lonjcr-Kati-nara, ki ga poznamo, ie po dobrem
pevskem zboru, ima tudi svojo dramsko družino. Lansko leto so Lonjerci nastopili s Hudalesovo «Vrnitvijo» in z njo tudi na Goriškem lepo uspeli, letos pa hočejo fiostaviti na oder igro «Zakfrnci stavkajo». Lonjerska družina je precej močna; kar 15 oseb bo zaposlenih v novi igri. Zgledno pa je tudi, da imajo vaje trikrat tedensko. Vodstvo igre je prevzel domačin Ljubo Cok.
Tudi dramsko društvo v Bazovici je zaživelo in se resno oprijelo dela. Pripravljajo se, da nas kmalu presenetijo z Nicoderaijevo igro «Učiteljica».
Dolina, ki slovi po dobrem pevskem zboru, ne mara zaostajati niti v dramatiki in zato se 12 osen že skrbno uči svoje vloge pod v >d-stvom tov. Zlate Rodoškove, da na študira dramo Mire Pucove «Svet brez sovraštva».
Šaleška dramska družina, ki je lansko leto nastopila s Hudaleso-\o enodejanko «Politika» v Nabrežini, ima za to sezono v načrtu In-goličevo igro «Lovorov véne:».
Vse omenjene dramske družine naj bodo za zgled tistim družinam, ki se še niso resno odločile, kako bi se letos najuspešneje uveljavile.
Prosvetno društvo Škamperle bo v četrtek 16. t. m. odprlo knjižno razstavo v svoji društveni sobi na štadionu «Prvi maj». Razstava bo odprta do naslednje srede.
VPISOVANJE RAZSTAVA RUDOLFA SAKSIDE
ABONENTO'
a tasKo iisiGÈo BiSBt
Uprava Slovenskega narodnega gledališča je organizirala letos pri prosvetni!] društvih prijavljanje abonentov na gledališke predstave po znižanih cenah. Vsi, ki ljubijo gledališče, vedo, kakšne poti in neprilike nastajajo včasih zaradi vstopnic ob premieri in reprizi. Z aboniran jem si člani prosvetnih društev v mestu in bližnji okolici lahko prihranijo čas in denar, če se priglasijo že zdaj na sedežu svojega društva kot abonenti na prvo reprizo po Premieri vsake rtove Igre. Tako si zagotovijo možnost, da bodo lahko videli vse nove igre letošnjega repertoarja po ljudskih cenah in brez nadaljnjih skrbi za svojo vstopnico, ki bo zanje pripravljena za vsako novo igro do konca sezone.
Prvi poskus takega aboni-zanja se je izvedel 4. novembra 1950 v Skednju ob tretji uprizoritvi napredne Božičeve dra-•rte «Umik» in se Je popolnoma obnesel. Številni člani naših društev so si z vpisom zagotovili vstopnice in so bili z hspelim gledališkim večerom zcio zadovoljni.
V galeriji «Scorpione)) ponovno razstavlja goriiki slikar Rudolf Saksida, to pot devetnajst svojih del. Glavne značilnosti njegove umetnosti,, ki jih poznamo že iz prejšnjih razstav, ostajajo še vedno bistvene zanj.
Njegova dela odlikuje predvsem izrazita dekorativnost, vklepanje naravnih motivov v geometrične oblike. Najjasneje se izraža ta dekarativnest v kompozicijah, kjer je upodobljena tudi človeška figura, prri kateri je opv.zUi večkrat ritmično ponavljanje istih gibov (žene, ki sušijo perilo), pa tudi v tihožitijh, ki so precej 'številna.
Svoj namen doseže umetnik s tem, da sc izraža z močnimi, jasnimi konturami, ki ' oblikujejo ploskve. S tem pride barva bolje do izraza. S pomočjo barve je tudi dosežena plastičnost, kjer je to potrebno. Nekateri motivi močno vežejo Saksido s Spacalom, posebno nekatera ozadja, hiše, pokrajinski motivi in zcio žive bar-ve, ki pa vendar ne dosegajo Spa-calovih, temveč prehajajo tu pa tam v bolj mrtve tone (strupeno-zelena, zelo temno-modra, temno-rjava).
Novost so akvareli, kjer sc P°-navljajo iste žive barve, vendar skuša umetnik doseči tu narav-nejše efekte ter se približati realističnemu upodabljanju resničnosti.
Motivi, ki prevladujejo, so pr edvsem mrtvi predmeti (tihožitja), nekaj je pokrajin, precej številne
so tudi kompozicije z ženskimi figurami (žene, ki nosijo vodo, žene, ki sušijo perilo, kmetice), vendar je vse, obrazi, oblačila, gibi posameznih figur, brez individualnih potez, tipizirano ter učinkuje predvsem dekorativno.
Umetniku ne gre samo za to, da bi podal kolikor mogoče objektiven vtis iz resničnosti, temveč preoblikuje svoje vtise, da uresniči neki čisto svoj, nerealen svet, da izrazi neke svoje, abstraktne ideje, ki včasih prav zaradi tega niso. vsakomur lahko razumljive.
Vendar se začuti marsikod tudi domača, pristno naša nota, ki človeka prijetno preseneti. Prav ta nota dokazuje, da je tudi Saksidova umetnost v marsičem živ0 po-itezana z umetnostjo naših ostalih ustvarjalcev.
SONJA BUDAL
Koncert v Nabrežini
Danes zvečer bo koncertiral v nabrežinski dvorani naš novi orkester. Sodelovali bodo še solisti Justina Kralj-Vuga, Anica Ščuka in Stane Raztresen. Nekaj točk bo pa samostojno zapel Komorni zbor. Orkester bo spremljal vse solizte, nekaj točk bo pa izvajal samostojno. Obeta se zanimiv umetniški večer. Začetek ob 29.30.
Znižana cena za abonente znaša za prve prostore lir 150.-, za druge prostore lir 100,- za Predstavo. Te ljudske cene odpirajo hram našega gledališča najširšim ljudskim množicam, ki se bodo gotovo rade posluževale te možnosti. Člani društev naj se prijavijo na sedežu svojega prosvetnega društva za prihodnjo abonentsko predstavo, kj bo pravočasno objavljena v časopisju. Prijavljajo se lahko tudi člani društev iz okoliških krajev, ki imajo ustre-zajoče prometne zveze z dvo-ran0 v Skednju.
Pričakovati je. da bodo društva tekmovala med seboj * vpisovanjem za abonentske Predstave; saj nam kažejo več-letne izkušnje, s kakšnim ve-srUjem in navdušenjem obisku- . J® naše občinstvo slovenske I predstave v Trstu, kjer so fa-sisti s svojimi zločinskimi podvigi zaman poskušali zatreti našo odrsko besedo.
CNL*e
Lani je minilo 200 let od rojstvu včlikega nemškega pesnika Goetheja. Ob obletnici pesnikovega rojstva so pri številnih založbah po vsem svetu izšle razne izdaje njegovih de! in spisov o njem. Tako je ludi Državna založba Slovenije uvrstila v svoj program za lansko leto antologijo Goethejevih pesmi. Izdaja knjige se je nekoliko zavlekla in tako smo slovenski prevod Goethejevih pesmi v obsežnem zborniku dobili šele sedaj. Ne glede na zamudo pa predstavlja ta izdaja nad vse pomemben dogodek na slovenskem knjižnem trgu, ker imamo Goethejevih del v slovenskem prevodu sila malo. Izdaja Goethejevih pesmi predstavlja eno najbolj reprezentativnih knjig, kar smo jih na področju prevodne književnosti dobili EK) osvoboditvi. Predvsem predstavlja antologija odličen izbor najboljših in najbolj značilnih Goethejevih umotvorov. Pri tem ima največ zaslug urednik Fran Albreht, pa tudi prevajalci, s katerimi je urednik na skupnih sestankih izbral pesmi za prevod, in objavo. Zasluge za lepo novo knjigo pa so si pridobili tudi prevajalci. Nedvomno je bila zelo koristna zamisel, da so bili k prevajanju Goethejeve poezije pri-tegrl^ni številni prevajalci, — skupno 11 — tako, da predstavlja slovenska izdaja Goetheja sad kolektivnega dela.
Prevode so prispevali poleg u-rednika še Jože Udovič, Anton Sovre, Lili Novy. Pavel Golja, Janko Glazer, Dušan Ludvik, Božo Vodušek in Oton Zupančič. Kvaliteta
prevodov je na višku, saj so bili v izbor sprejeti sam0 najboljši prevodi več prevajalcev .iste pesmi. Knjigi čaje posebno vrednost še uvod, ki ga je napisal Josip Vidmar in ki poleg Goethejevega življenja prikazuje tudi Goethejevo umetnost. Razumevanje pesmi olajšujejo tudi opontbe na koncu knjige. Ce upoštevamo še lepo opremo, dober papir ter številne reprodukcije Goethejevih lastnih risb med tekstom, potem lahko upravičeno štejemo izdajo Goethejevih peitni za pomemben dogodek na slovenskem knjižnem trgu.
«*»
Frecman Mae in Ira: «Kratkočasnl-ce iz fizike». (Izdala mladinska knjiga). Ta knjiga je namenjena predvsem mladini ter ima namen vzbuditi zanimanje za fiziko. Zato knjiga ni pisana tako kot običajne šolske knjige o fiziki, temveč povsem poljudno in zanimivo. Posamezna poglavja fizike,
—	toplota, eletrika, optika in drugo,
—	obravnava povsem samostojno s kratkim očrtom najvažnejšega. Posebnost knjige so razni poskusi, ki Jih opisujejo tudi fotografije, kar bo mlademu bralcu knjigo še bolj približalo.
Razen te knjige smo v založbi Ljudske tehnike dobili še eno knjigo s področja fizike. To je knjiga, ki jo je pod naslovom «Osnova fizike In tehnike» napisal asistent ljubljanske univerze ing. Strojnik Aleš. Ta knjiga ima namen približati fiziko širokim plastem ljudstva. Zato so vsa poglavja, ki jih je skupaj devet in ki poleg splošnih poglavij fizike obravnavajo posebej še toplotne stroje in mehanizacijo kmetijske proizvodnje, pisana povsem preprosto tn vsakomur razumljivo.
Knjiga je opremljena tudi' s številnimi slikami, kar močno povečuje njeno vrednost,
KULTURNA KRONIKA
Letos poteka 400 let, odkar se se je na Kranjskem rodil eden največjih glasbenih mojstrov, Jakob Gallus Petelin (1550-1591). Gallus se je proslavil zlasti kot skladatelj cerkvenih skladb, In sicer maž tor drugih cerkvenin napevov ali motet. Ti cerkveni napevi, ki so izšli pod naslovom «Opus musieum» v štirih knjigan, predstavljajo življenjsko delo Gallusa. Značilnost glasbene oblike motet je bila, da niso vsi glasovi nastopali sočasno, temveč drug za drugim, tako da so posnemali drug drugega in sg šele ob koncu posamezne glasbene misli združevali v akorde. Gallus je v svojih motetih združil vse napredne pridobitve svojega časa in dal tradicionalni obliki moteta novo vsebino. Z novimi izraznimi sredstvi'je vnesel v motete tudi novega duha — duha humanizma. Zato so njegpvi moteti polni novega čustvovanja v nasprotju s starejšo dogmatičio togostjo. Veličina Gallusovega genija je presegla njegov čas in njegova glasba je postala skupna last vseh narodov in stoletij.
V sobotci 4. t. m. je bil v tržaškem gledališču Verdi simfonični koncert, na katerem so izvajali skladbe, ki jih je pri glasbenem | tekmovanju izbrala posebna ko-misija za nagrado. Tako }e občinstvo lahko slišalo skladbe, preden ! so Lila objavljena imena skla-! datljev. Komisija, ki so jo se-•tavliali pod predsedstvom itnli-j -neVe-a *l-ladet~lia p. obedi-j n 1 ja tržaški glasbeniki, kakor
Cesare Burùon, Luigi Toffolo, Vito Levi in Bruno Cervenca je podelila prvo nagrado v znesku milijon Ur mlademu piemontskemu skladatelju Carlu Pinneliju za orkestralno delo «Mala simfonija» (Sinfonia breve) v štirih stavkih. Zaradi modernega stila občinstvo tega dela ni toplo sprejelo. Drugo nagrado v znesku 250.000 lir je prejel prof. neapeljskega konservatorija Achille Longo za «Serenado v C-dufu» v 4 stavkih. Tretji nagrajenec je Libero Grandi, ki je s svojim koncertom žel pri pupli-kj največ odobravanja. Pri razpisu nagrad je tržaška občina spet enkrat slučajno «Eirezrla» Slovence in omejila glasbeno tekmovanje le na Italijane.
« « •
V Ljubljani so ustanovili Društvo slovenskih dramskih umetnikov, ki zajema vsa slovenska gledališča in ima sedež v Ljubljani.
V kritiki premiere «Umik» je v zadnji številki našega lista ob oceni režije pKimotoma izpadlo ime režiserja Jožeta Babiča.
• * •
SNG je v torek 7. t. m. gostovalo v gledališču «Ristori» v Kopru a Kreftovo komedijo «Veleizdajalec» in doseglo zelo velik uspeh. Z istim programom bo nastopilo v soboto 11. t. m. v Piranu.
14 «
nn >>i a ■
lamu Mi
Film • šah • uganke
____________O____
ZMAGA LUSK-a
nad Tržaškim šahovskim klubom
Tehnični izidi:
SUldi-Krivec 1/2-1/2 Dr. Daveglia-Cisar 0-1 dr. Berginc-Smoljanovič 0-1 Spinetli-GabrovSek 0-1 Scutari-Sivec 1/2-1/2 Prey-Vrhovec 0-1 Filipovič-Fajdiga 1/2-1/2 dr. Paulin-Sešek 1-0
Prvoimenovanl so člani tržaškega kluba. Debelotlskani so imeli bele figure.
* iH sli
V nedeljo popoldne je bil v prostorih zavezniške čitalnice šahovski dvoboj med «Società scacchistica Triestina» (tržaški šahovski klub), v kateri so včlanjeni vsi najboljši tržaški šahisti in med LUSK-om (Ljubljanski univerzitetni šahovski klub). Zaradi nesporazuma med vodstvoma obeh društev so prišit gostje teden dni prezgodaj, tako da 'aradi pomanjkanja potrebnih dovoljenj niso mogli Igrati v javnem lokalu, niti po časopisih obvestiti javnost, ki bi brez dvoma z velikim zanimanjem sledila nad vse zanimivemu srečanju Po nudi borbi so domačini morali prepustiti zmago teoretično bolje podkovanim Ljubljančanom, ki so poleg tega tudi še mladi in imajo pač dobre živce in telesno vzdržljivost.
Po dveh in poi urah sta sc končali skoraj istočasno 've partiji. Tržačan Prey se je v 28 potezi moral vdati: igral je na 6 deski z Vrhovcem, ki je že v otvoritvi prišel v prednost in brez posebnih težav zmagal. V damini Indijki pa sta se Filipovič (Trst) in Faj diga (Ljubljana) sporazumela na remi Na peti deski je Scutari kot črni igral iregularno gambltno nadaljevanje, kt ga beli ni sprejel; po obojestranski mirni igri, v kateri je beli vendar ves čas imel lahno prednost, se je tudi ta partija končala neodločeno. Drugo zmago za barve ljubljanskega društva sl je priboril Gabrovšek, ki je kot črni v sicilijanski Igri nadigral Spi-nettija, zmagovalca turnirja v Porto-gruaru, na katerem so igrali najmočnejši igralci treh Benečij, Cisar Je s precizno igro premagal mojstra M. Da-veglio. Pred polurnim odmorom se Je končala še ena partija: Smoljanovič je postavil pred neizogiben mat dr. Berginca. Igrala sta angleško otvoritev, v kateri sl je Ljubljančan Izsilil e linijo, kar mu je zadostovalo za zmago. Zadnji dve partiji sta se vlekli pozno v noč. Po šestih urah In pol Je Dr. Paulin dobil edino partijo za tržaško moštvo. Sešek, nekdanji čudežni otrok, ki je v svojem trinajstem letu premagal tedanjega svetovnega prvaka Aljehina, je v težnji za večjo eleganco napravil napako, ki ga Je stala točko. Odprta je ostala še zadnja, a najzanimivejša partija, med bivšim Italijan skim prvakom Staldijem in mojstrskim kandidatom Slavkom Krivcem. Partija, ki jo prinašamo tudi našim čitalcem z opombami Krivca, Je potekala burno. Nasprotnika sta igrala holandsko o-tvoritev, potem je v srednji Igri' beli bil prisiljen dati kmeta, pa je -vendar v končnici z naravnost mojstrsko Igro dosegel neodločen rezultat.
Povratno srečanje bo konec meseca v Ljubljani.
Holandska obramba
12.	S&3-C2	Ta8-d8
13.	f2-f4?	-------
Napaka po kateri je dosegel
mojster Staldi močno iniciativo ter z lepo Igro osvojil kmeta. Pravilno je bilo 13. C4:d5 ter na 13.
------ e0:d5	14. e2-e3 ter preko
polja el postaviti konja na d3.
13.	—----------------------- d5:c4
14.	b3:c4	c6-c51
15.	Tal-bl	b7-b6
10. e2 e3	-------
S to potezo sem se odločil, da dam kmeta in se s tem razbremenim pred velikim pritiskom na polje d4 vezanim e pretnjo vezave konja z La4 Vendar pa obdrži beli po izgubi kmeta lepe možnosti, da zaradi slabega kmeta na e0 resi partijo v remis.
25. Tfl-el	Kg8 f7?
Izglede nn zmago je da. alo edino 25. 		 Ta2: 26. Tf5:ef: 27. '	
Te7:	
26. 82-a4	Te-d7
27. Tel-cl	Kf7 e7
28.	TC5-C7 29.	TC7-C0	Sf6-d5
Slabša bi bila	zamenjava trdn a-
ve na 07, ker bi	bilo belemu nemo-
goće organizirati	protligro, ker ob-
vlada črni drugo linijo.	
29. 		Sd5-b4
30. TC0-C7	Td2 dl-t-
31. Lg2-fl	Tdl:c1
32. Tc7:cl	Ke7-d6
33. Lfl-b5	Td7-C7
34. Tcl-dl-f-	Sb4-d5
35. Tdl-d2	efi-e5
36. f4:e5	Kd6 : e5
37. Kgl-g2	m	TC7-C2
Z zadnjo potezo Je črni forairal	
končnico lahkih	figur, ki mu daje
16. ------
17.	Tbl-b2
18.	Ddl-d3
Ld7-o4
Td8-d7
TT8-d8
19. Dd3-a3	------
Po tej potezi je črni prisiljen, da zavije v zamenjavo dam in lovca, nakar sicer osvoji kmeta, vendar ima beli zaradi reduciranega materiala lepe možnosti za rešitev partije.
19.	----- La4:c2
20.	Tb2:c2	C6:d4
21.	Da3:e7	Td7:e7
22.	e3:d4	Td8:d4
23.	C4-C5	b6:c5
24.	Tc2:c5	Td4-d2
V podobnih končnicah je vdor trdnjav na drugo ali sedmo Unijo lahko zelo nevaren, zato mora beli to namero na vsak način preprečiti:
Jugoslovanski mojstri na mednarodnih turnirjih
V bližnjih mesecih je na vidiku več mednarodnih turnirjev v Inozemstvu, kamor so povabljeni tudi Jugoslovanski mojstri. Ti turnirji bodo v Luzernu, na Dunaju, v Hastingsu in Be-vervijku. Ker pa večina Jugoslovanskih najboljših mojstrov Igra v tem času na VI državnem prvenstvu, ne kaže, da bi kdo od Jugoslanov sodeloval na teh turnirjih. — Šahovska zveza Jugoslavije bo poskusila vseeno poslati nekatere šahiste na o-menjene turnirje. Zaenkrat je gotova samo udeležba Gligoriča. Pirca In dr. Trifunoviča v Amsterdamu, ki se začne 11. novembra In se konča v prvi polovici decembra, tako da se bodo mogli Se pravočasno vrniti In sodelovati na VI. šampionatu.
liifctlbhn il® (jlltMi
ob zelo priciznl igri precej izglelov, vendar se je v partiji pokazal beli kot vztrajen obrambni igrač in mu je tako uspelo rešiti demis.
38. Td2:c2		Sd5-e3+
39. Kg2-f3		£e3:c2
40. Lb5-d7		g7-g5
41. h2-h3		Sc2-d4-f-
42. Kf3-é3		S<K-e6
43. Ld7-c8		Se6-C5
črni prisili	belega, da vleče rob-	
nega kmeta	lo a 6. kar ee je v	
nadaljevanju	pokazalo	ugodneje za
belega.		
44. a4-a5		,Sc5-b3
45. a5-a8		Sb3-c5
40. Ke3-f3		
Najuspešnejši način		obrambe za
belega je, da	vrši pritisk na točko	
f5 In sam nt	začenja	nobene ak-
olje s kmeti, kajti vsaka slabitev		
bi šla le v korist črnemu.		
46. 			Sc5-e4
47. Lc8-b7		Se4 d8
48. Kf3-e3		h7-h6
49. Lb7-a8		Sd6-c4+
50. Ke3-f3		Ke5-dl
51. La8-b7		Kd4 d3
52. Lb7-c8		SC4-C6
53. Lc8-d7		Kd3-d4
54. Ld7-e6		Kd4-e5
55. Ite6-<17		Ke5-d5
50. Kf3-e3		Sd6-c4 +
57. Ke3-f2		f5-f4
58. h3-h4!		—
Poteza, ki	takoj zagotovi remis.	
Slabo bi pa	bilo vzeti	na f4, ker
bi črnt po g:	f4 stopil	s kraljem h
kmetu m bi	imel beli	še težave.
Filmska industrija na Kitajskem se vedno bol] razvija in novost je, da pripravljajo ze tudi prvi barvni film. Začetki kitajskega progresivnega filma segajo namreč komaj v leto H/38, ko so se zbrali v Venami okoli Akademije umetnosti velikega pisatelja Lu Sina prvi stvaritelji napredne kinematografije. Najprej so ustvarili dokumentarni funi «Venan in osma narodnoosvobodilna armada»; sledilo je še več nemih dokumentarnih filmov, toda svoj prvi kinematografski studio so postavili šele leta 1946. Se-daj imajo na Kitajskem ie tri kinematografska podjetja, in sicer v Cančunu, Pekingu in Sangharu. Tu so leta 1948 izdelali prvi umetniški film «Most», ki poveličuje kitajski delavski razred. «Vrnitev v četo» odkriva reakcionarno delovanje Kuomintanga. Dalje sc izdelali film «Vojaki v belih haljah», ki
govori o zdravnikih in bolničarjih, ki so prišli prostovoljno na pomoč bojevnikom; film «Nevidna fronta» pa opisuje heroično borbo proti Kuomintangovim kolonam na osvobojenem ozemlju. Poleg «Zarja v Mongoliji» so znani že filmi, ki so jih predvajali na filmskem festivalu v Karlovih Varih: «Hčere nove Kitajske», «Spet gore v mestu luči», «Življenje policij-skega agenta v Pekingu» ter film o partizanki «Cao», v katerem je bita Za najboljšo žensko vlogo odlikovana igralka Si-Lian-sin.
Plan, ki je določal za leto 1959 večje število celovečernih ter dokumentarnih filmov, okrog 40 sinhroniziranih tujih filmov in več številk filmskih novic, bo kmalu izpolnjen. Prav tako se uresničujejo načrti o velikem številu potujočih kinematografov.
58.		g5:h4
59.	g3:f4	Kd5-e4
60.	f4-f5	Sc4-b8
01.	Ld7-e6	Ke4-e5
82.	Kf2-f3	h6 h5
83.	Kf3-g2	Ke5-f6
64.	Kg2-h2	Kf6-g5
85.	Kh2-h3	Sb0-a4
00.	Le0-c4	Sa4-c5
87.	f5-f8	Kg5-f6:
88.	Kh3:h4	Kf6-g6
69. 70.	Lc4-e2 Le2:h5	Kg6-h6
remis
Zelo težka in poučna končnica 1 Opombe: Krivec.
'Jiimćk'Cl
KRONIKA
V	filmskem mestu na Košutnjaku nad Beogradom so pričeli snemati nov domač umetniški film «Hoja, Lero». Scenarij za to fimsko pravljico, ki bo prikazovala življenje južnih Slovanov, je napisal Vjekoslav Afrič.
* * •
V	obrambo francoskega filma In protl-prevelikemu uvozu ameriških filmov so podpisali protest znani francoski filmski umetniki, kakor Claude Autant-Lara, Jean Cocteau, Armand Salacrou, Gerard Phillpe Itd. Med vrsto zahtev, ki jih navajajo, beremo tudi, da si žele malo bolj demokratične cen-
zure, ki bi režiserju dovoljevala bolj svobodno izražanje.
* * *
Najnovejši film Marcella Carnéja se imenuje «Juliette ali ključ do sanj». Film, na katerega je Carnè že deset let mislil, so pričeli snemati v začetku julija in ga zgotovili konec septembra. Vsebina je posneta po komediji Geor-gesa • Neveux-ja; v filmu nastopata G. Philipe in Suzanne Cloutier, igraN ka iz Duvivierovcga filma «V nebeškem kraljestvu».
• • •
Spencer Tracy in Katharine Hepburn nastopata v glavnih vlogah filma «Adamovo rebro», ki ga režira George Cukor. «Pločniki New Yorka» pa se bo imenoval film, v katerem nastopajo znani igralci, kakor Barbara Stanwyck, Van Heflin, James Mason In Ava Gardner; film bo režiral Mervtn L« Roy.
KRIVEC
1.	C2-C4
2.	d2-d4
3.	g2-g3
4.	Lfl g2
5.	Sgl-f3
6.	0-0
dr. STALDI n-f5 Bg8-f0 e7-e0 Lf8-e7 0-0 d5
C7-C0
Sb8-d7
Lc8:-d7
Črni se Je odločil za tako Imenovani holandski Stonewoll, Katerega karakterizira postava kmetov d5, e6 in rs.
7.	b2-b3
8.	Sf3-e5
9.	Se5:d7
10.	Lcl-a3	------
V partiji sem se odločil za zamenjavo črnopolmh lovcev zato, ker je lovec na e7 trenutno najaktivnejša črna figura, medtem ko je lovec na d7 popolnoma neaktiven.
10.	------ Le7 : a3
11.	Sbl ; a3	Dd3 - e7
KRIŽANKA
ASt!> C IGHTIKLHNO
VODORAVNO: 1) grška črka-drža-vica v Evropi. 2) vrsta pesmi-iz lesa.
3)	židovsko žensko tme-država v Aziji.
4)	slovenski komponist-slovenskl alpinistični pisatelj-žensko ime. 5) ptica roparica-pogorje v Franciji-pravoslav-ni duhovnik. 6) podoba-žensko Ime-udeleženec križarskih vojn. 7) mesto v Angliji-zveza med možem In ženo.
5)	moda v Franciji za časa Ludvika XIV.-hudič-maičoba. 9) vas ob železnici BohinJ-ToImtn-rastlina-živilo. 10) vprašalnica-kraj v Vipavski dolini -oseba tz Shakespearjevega Otela. 11) vlačuga-prvt človek. 12) kraj na No-tranjskem-kos pohištva. 13) strast-pla-čllo na račun, ki se da ob sklenitvi pogodbe.
NAVPIČNO: A) pijača Starih Slova-nov-kratlca človekoljubne organizacije. B)- se pretaka v žilah-osebni zaimek žen, spola. C) pregovor-zdravilo (o-bratno). D) domača žival-žensko ime. E) Istovrsten-žtvilo-črka abecede. F) plln-staroslovanskt bog-pogrebnl obred G) preroditelj in moderntzator Tur-čije-mesto na Japonskem. H) časomer-celotno. I) preostanek žit*-pregon divjačine. J> zid-znak za množenje-voz. K)žuželka-del hiše-otok v Indijskem oceanu. L) moško Ime-rodttelJ. M) mestece na Notranjskem-gaj. N) oče-čutilo, O), pioščinska mera-pritrdilnjea.
Rešitve
KONJIČEK
Casa tvoja je — življenje tvojel Sam napolni z večnosti Jo lekomt Čaša tvoja je življenje tvojel Ulivaj vanje vsak dan deta dobra, dela slavna za rojake svoje, za rojake in za domovlnol
zlogovnica
Navpično:
I.	ko—sl—ter,
II.	pa—la—tln, lil. pl—ko—lo
IV.	ba—la—da
V.	ko—lo—ni
VI.	mu—ml—ja Vodoravno v drugi vrsti:
SI . LA - KO - LA - LO - Ml PREGOVOR?-Kdor ne dela naj ne Je
Odgovorni urednik
KAVS FRANC Tiska z dovoljen jem AIS-» Tržaški tiskarski zavod v Trstu, Ulica Mootecchi •
Rokopisi se ne vračajo
Fizkultura • radio
OB ZAKLJUČKU
lahkoatletske sezone
IHSSliEHSGS J 2
Za letos srno v glavnem končali * lahko atletiko: za dežjem je prišla •e burja, listje se je usulo z drev-Ja. nastopila je jesen, primeren čas, ■•r človek dela obračune čez tezo-no. ki je v zadnjih vzdihljajih in načrte za prihodnjo. Dokler sije levo sonce ne pade nikomur na um, da bi sestavljal razne preglednice. Naše tablice so prvi tak poskus letošnjega leta, zato je prav mogoče, da se najde v njih kaka napaka. Za vsako opozorilo, ki bi pokazalo D našem delu kako luknjo, bi bili prav hvaležni. Poleg tega smo pre-fočunali rezultate najboljših lahko atletov še na finske tablice, (to so posebne tabele, s katerimi lahko izračunamo odnose med rezultati več disciplin. Npr. če nekdo preteče 100 metrov v 11 sekundah, je oce-nien z 843 točkami. Isto število točk dobi. oko vrže disk 44.27 metra ali skoči 715 cm v dalj.) tako, da *mo dobili absolutno najboljše tek-movalce letošnjega leta na STO-ju Naši lahkoatleti so imeli letos
NEDELJA po naših igriščih
A SKUPINA
Prvi pogled na lestvico nam pokaže, da imamo po štirih nedeljah •šranja že Jasno izluščeno vrednost Posameznih moštev. Na vodstvu je še ▼edno tandem Montebello ter Mezgec *n kljub žogi, ki o njej pravijo, da je okrogla, lahko trdimo skoraj z zanesljivostjo, da bo ravno direktno *rečanje med obema moštvoma dalo Vrhu tabele dokončni red. PrToližno enake vrednosti so ekipe Olimpije, Opčin in Sv. Justa, ostali tekmeci Pa se bodo morali boriti na vse krip-Ije za obstanek med najboljšimi.
Nekaj o nedeljskih tekmah: Mondello je to nedeljo igral, dokaj •»edio in je le trenutno pokazal svojo Pravo vrednost. Za zmago Montebeilo Sre hvala predvsem sodniku Bukovcu, ki je priznal vsaj dva gola realizirana iz čiste otf-side pozicije. Zelo oster potek je imela tudi partija med Oprami in Sv. Justrm, o čemer prl-<»jo štirje izključeni igraicl. Olimpl-ni imela težkega dela s slabokrvno Nabrežino. Ker se igralci Kontovela oiso pojavili na igrišču, Je sodnik odž-v,ikal brez borbe zmago Mezgecu.
B SKUPINA
Rekord je tokrat dosegel Arrlgoni. Kar devetkrat se je sklonil vratar tunjana v svoj gol, da bi izvlekel go. Po slabi igri je Meduzi uspelo, Mnagati Brtoniglo. Piranu ni nudil 'bag hujšega odpora, dočim so Kocani od Aurore odpravili s precejš-_ ° razliko v golih sosede iz Novega «rada.
A SKUPINA
Rlran - Umag	5:2
Arrigont - Strunjan	9:0
Meduza - Brtonigia	2:1
Aurora - Novi grad	4:0
Moštvo Buj je počivalo
obilo tekmovanj, med njimi tudi več mednarodnih srečanj, v glavnem z drugorazrednimi jugoslovanskimi moštvi. Kljub temu pa se jun ni posrečilo, da bi se s tem dvignili nad povprečnost. Razlogov je več: v majhnih mestih in na podeželju primanjkuje strokovnjakov, zaradi cesar trpijo predvsem panoge, kjer je treba največ tehnične, pripnave, tako npr. •mamo najslabše rezultate v disku in kopju. medtem ko kladiva pri nas niti ne mečejo. Trst sploh nima za naše lahkoatlete primernega lekaliiča. tako da morajo trenirati na noge metnem igrišču. Ce dodamo k raz-ztogom neuspehov še preobremenjenost tekmovalcev, ki sodelujejo v vseh mogočih disciplinah, kar jv posledica njihovega premajhnega števila, ni torej nič čudnega da n-videti napredka.
Da bi bil drugo leto ob tem času naš obračun lepši in bogatejši, moramo skrbeti z vsemi sredstvi, da odpravimo čimprej dosedanje napake. Prvenstveno bi priporočili šolski Oblasti, naj vpelje tudi v naše šole reformo pouka telovadbe, kot so to storili nedavno v Italiji, ker pač nismo tako naivni, da bi mislili, da bi ZVII kopirala podobno jugoslovansko re termo, ki je že nekaj let v praksi in ki je že dala svoje sadove. Poleg tega ne bi bilo slabo, da bi ZDTV vsaj poskušala organizirati množične krose, ki so odkrili že marsikak talent. Naš tednik pa bo po svoji moči pomagal razvoju naše lahke atletike s tem, da bo v prihodnji številki pričel objavljati strokovne članke s tega področja.
Za konec s<? preselimo še molo v kraljestvo številk in poglejmo nekaj najboljših naših lahkoatletov letošnjega leta;
OLIV IKRI 52.4 na 400 metrov, kar znese 735 točk.
VENTURINI 16,5 na 110 m. zapreke 710 točk.
^ ( (i
/'fssV. V Mi/ 'lili I
NASI TEKMOVALCI V TEKU CEZ OVIRE
OLIVIERI 16,7 na 110 m. zapreke 686 točk.
FOGLA 24,0 v teku 200 m. 648 točk.
Z ETTO 637 cm v daljino 644 to*k. ZUDEK 2:08 v teku 800 m 638 točk.
%.
ISO metrov:	200
Tram	i2,o	Fogla
Venturini	12.0	Venturini
Sedmak	12,1	Sedmak
Bocciart	12,1
Zetto	12,1
Venier	12,1
Zaradi statistike naj še poverm da odgovarjajo 735 točkam ftns/t* tabele naslednji rezultati: 11.4 t teku na 100 metrov, 9:21,0 v teku na 3000 metrov, 10-79 v metu diska, 176 cm v skoku v višino m 674 cm v skoku v daljino.
V. M.
metrov;	400 metrov:
24,0	Olivieri	52,6
24,8	Zomaro	55,5
25,4	Sedmak	56,2
Zudek
Caldi
Abram
£00 metrov:
2:08,0
2:14.1
2:16,0
3000 metrov:
110 m. zapreke:
Staleta 4x100:
Reprezentanca STO 46,1 Pran	48,1
Koper	50,0
Sv. Ana	50,8
Abram	10:02.4	Venturini	16,5
Gregori	10:12,0	Olivieri	16,7
Panzin	10:21,0	Meneghettl	19,5
Caldi	10:24,0	Ravelico	20,0
Kopje: Pittaco	43,03 m	Disk: Corsi	34,47 m
Macor	43,00 m	Kenda	33,12 m
Logar	42,08 m	Venturini	30,80 m
Trani	37,00 m	Komei	29.06 m
Stok	34,80 m	Ivelja	28,08 m
“MAJSTOR S MORA,,
letošnji jugoslovanski nogometni prvak
O nmri Tmln	T — Y•	.	...
LESTVICA
Arrlgoni	3 3 0 0 16 0
•“Ran	3 3 0 0 8 3
Meduza	3 2 1 0 6 3
Ihtiag	3 1116 8
Aurora	2 10 15 2
Brtonigia	3 0 1 2 2 7
Buje	2	0	1113
Uovi grad	2 0 0 2 1 7
Btrunjan	3 0 0 3 2 13 B SKUPINA
Montebeilo - Z.W, Skedenj 4:1	
Mezgec .	Kontovel (forf,)	2:0
Opčine -	Sv. Just	4:3
Olimpija	- Nabrežina	4:0 LESTVICA
Montebello	4 4 0 0 20 3
Mezgec	4 4 0 0 13 3
Olimpijo	4 2 0 2 10 8
ORČine	4 2 0 2 11 11
8v Just	4 2 0 2 12 13
Nontovei	4 1 0 3 8 11
^ Skedenj	4 1 0 3 9 15	
Nabrežina	4 0 0 4 0 19
Se eno kolo nas loči od zaključka jugoslovanskega nogometnega prvenstva. Vendar pg moremo reči, da je prvenstvo praktično že končano. Take borbe za prvo mesto, kot je bila letos, jugoslovanska športna publika ne pomni. Ob zaključku pomladanskegg dela je vse kazalo, da bodo nosili na svojih dresih državni grb— znak prvaka države — beograjski igralci Rdeče zvezde. Imeli ao štiri točke naskoka pred Hajdukom iz Splita, medtem ko sta Partizan in Dinamo, ki tvorita skupno z zgoraj omenjenima moštvoma elito jugoslovanskega nogometa, močno zaostala.
Pred direktnim srečanjem med obema kandidatoma Za naslov pr-
vaka je imela Zvezda samo še eno točko naskoka pred Splitčani. Neodločen rezultat bi zadostoval za zmago. V frrimeru poraza pa bi postali Hajdukovci pa dvajsetih letih ponovno najboljši v državi. V vsej Jugoslaviji je vladalo naravnost ogromno zanimanje za to tekmo, povsod si lahko slišat živahne debate o bližajočem se srečanju, da ne govorimo o Splitu, kjer sploh ni bilo časa, da bi še o čem drugem govorili. Se stare ženice so zapustile svoje štedilnike, da b; pod zadnjimi jesenskimi sončnimi žarki pokramljale s svojimi sosedami o zaskrbljujoči neodločnosti domačega napada a-U Pa o močnih in preciznih strelih beograjskih napadalcev. V ne-
JUGOSLAVIJA-NORVEŠKA 4-0
Zadnji izpit pred težkim srečanjem Jugoslavija - Angrlifa v Londona
- «“P"* « prvega
n	r?r;
«Igra Je bila povprečna, naši igralci so delali napake v tem, da so zadrževali žogo mnogo dalj časa, ket Je to bilo koristno in potrebno». To so besede zveznega kapetana jugoslovanskega moštva Ing. Arsenijeviča, ki so popolnoma umestne in, ki tud: povedo vse o igri. Jugoslovani so sicer zmagali in to občutno, vendar je ta zmaga bila plod nasprotnikove podrejenosti. tako v tehničnem kot v tak-
Nekaj o posameznik ti: jugoslovanska obramba Je imela tokrat lahko delo, ki ga je opravila v redu. Razočarala Je nekoliko hali linija, ki je navadno najboljši del moštva. V napadu pa se je rešil Iz splošne sivine edinole Mitič. Ognjanov je poleg dveh efektnih golov zagrešil tudi precej napak. Norvežani so se pokazali kot nehomogeno in tehnično slabo pripravljeno moštvo. Do prvega gola so se še nekam uspešno upi-
' ~	»v. usaivctlll UOJJUa
učnem pogledu. Kaže, d-a domačih ka- | rali Jugoslovanom, pozneje
tastrofalen poraz igralcev na Dunaju ni naučil ničesar; še vedno so kar se da elegantni in prefinjeni, a zato nič manj sterilni pred golom. S tako igro se pač v Londonu ne bo zmagalol
popolnoma popustili. Ob malo boljši igri napadalne petorice bi jih Jugoslovani lahko poslali domov z dvo-številčnim rezultatom. Sodil je pred 60.000 gledalci odlično Holandec Schipper,
deljo so začeli vrli splitski meščani že v jutranjih urah polniti stadion; gneča je bila nepopisna in za nobeno ceno ni bilo mogoče dobiti vstopnic. Med gledalci je bila tudi posadka prekooceanske ladje Užice, ki je poslala tri dni pred tekmo brzojav: «Plovemo dve milji hitreje, samo da bi lahko pri-sostwvali tekmi; rezervirajte vstopnice». Tekmo gleda tudi skupina Beograjčanov, ki je sledila moštvu svojega srca celo v «daleki Split». Njihovo zaskrbljeno govorjenje utone v bučanju dvaindvajset tisoč clave množice. Po prvem polčasu se je navdušenje spremenilo v nemajhno poparje-uost. Domači so imeli en gol manj in nihče od gledalcev ni več upal na zmago. Težko je seveda dvakrat prevariti dvometrskega vratarja Rdeče zvezde, mrkega Mrkušiča. A zgodilo se je to, kar ni pričakoval niti najbolj zagrizen navijač. V 42 minuti je zabil po svoji lepi , akciji branilec Broketa zmagoviti gol. Navdušenju ni bilo konca. Gledalci so vdrli na ignšče, poljubljali someščane in domače igralce in še pozno v noč so odmevali kriki veselja po ozkih splitskih ulicah.
Hajduk je zmagal zasluženo. To moštvo, s tako bogato in slavno tradicijo, ki je s svojimi uspešnimi gostovanji v tujini toliko pripomoglo, da so izvanevropski narodi zvedeli, da obstaja nekje na svetu država Jugoslavija in resnico o tej deželi, moštvo, ki je v času fašistične okupacije zapustilo Split in prešlo k partizanom, je pokazalo najkonstantnej-šo dobro formo in požrtvovalnost.
Na repku tabele pa bijejo Naša krila, Spartak in Bodočnost krvavi boj, da bi obstali še naslednje leto v družbi najboljših. Največ izgledov imajo Naša krila. Spored zadnjega kola prve državne lige je: Split: Hajduk-Bodoinost, Beograd: Rdeča zvezda-Spartak, Naša krila-Lokomotiva, Zagreb: Di-namo-Sarajevo,
ohTnrf'^V SIovenSClm‘ vsak dan 19 30;°in(O23.05e<3eljah °b 7-30>- I3'°0-
Poročila v italijanščini vsak dan ob 6.45 (Ob nedeljah ob 7.15) 12 45 19.15 in 23.00.	' ’
Poročila v hrvaščini vsak dan ob 18.45 slovenščini vsak dan ob 14.45.
Pregled tiska v italijanščini vsak dan Ob 14.30. Poltične aktualnosti v italijanščini vsak torek, sredo «etrtek in petek ob 17,30. Jutranja glasba vsak dan ob 6.00 <ob nede-
ób J.4*. in 215 <0” nede,jah
Petek: 10.ll.5O. 12.00 Opoldanski koncert; 13.15 Pester solističn, spo-
1?'45 N°Va •,ugosIavija (slov). 4.00 Igra Mali orkester Radia Ljubljana. 18.00 Športni preg/led Citai). 18.15 Dvorak: «Dumky» op. i» - izvaja tržaški trio. 19.45 Sindikalna vprašanja (ital.). 20.00 U-ganlte	kaj	igramo (siov.).	20 30
Slušna Igra (ital.). 22.00 1000 let slovenske zgodovine (slov )	22 15
Schubert: Simfonija št. 8 'v h-mo-lu - «Nedokončana»
Sobota: 11.11.50. 12.00 Iz opernega sveta 13.15 Skladbe Friderika Chopina. 13.45 Kulturni pregled (ital^). 14.00 Igra Zabavni orkester Radia	Ljubljana.	17.30	Gospodarski	pregled (ital.).	18.00	Pionir-
ska ura (ital.). 18.30 Glasba za najmlajše. 19.45 Partizanske pe-mi
20.00	Hrvatski kulturni pregled (hrv.). 20.30 Dalmatinske narodne 20.45 Politični pregled .(slov.). 21.00 Veder sobotni večer (slov.). 21.30 Za ples igra veseli kvintet. . 22 00 Človeštvo na pohodu (ital.)
Nedelja: 12.11.50. s.oo operetna
?raD a'3° Kmetijska ura (slov.). 9-00 Popularna dela francoskih komponistov. 9.30 Kmetijska ura (ital.),	10.00	Folklorna	glasba 10 35
Oddaja za Bujščino (hrv.), iris Slavni solisti pred mikrofonom.
12.00	Glasba po željah (slov.) 13.15 Slovenske narodne pesmi. 13,30 Pionirska ura: Kako prezimijo živali (slov.). 14.00 Glasba po željah (ital.). 17.00 Oddaja za podeželje: Pogovor v narečju: Slušna igra — Voranc: Boj na požiralniku; Reportaža: Dveletnica zadruge v Ankaranu. 19.00 Kaj smo vam pripravili (ital.). 19.45 Plesi naših prednikov 20.15 Z glasbo po živalskem svetu. 20.45 Politični pregled (ital).
31.00	Iz opernega sveta. 22.00 Športni pregled (Ital.). 22.10 Veder glasbeni spored.
Ponedeljek: 13.11.50. 13.15 Slovenski pevci pred mikrofonom. 13.40 Dr. Mirko Rupel: Pogovori o jeziku in podobe iz slovenskega slov-stva — 4. nadaljevanje (slov). 17.30 Športni pregled (slov.). 18.00 Iz znanstvenega sveta (ital). 18.15 Simfonične uverture. 19.45 Instrumentalni solisti pred mikrofonom. 20.45 Z istrskega okrožja:	Šolstvo
v Istrskem okrožju (slov.). 21.00 Vesela ura (ital.). 21.35 Čajkovski: Italijanski capriccio, 22.00 Večerno branje: Iz del Kiusovega Jože (slov.). 22.15 Franz Schubert: Kvartet v d-molu z varljacijami na pesem «Smrt in deklica»
Torek:	14.11.50.	12.30	Dvorak:
Slovanski plesi. 13.45 Glasba po željah (ital.). 17.40 Znani italijanski pevci izvajajo lahko glasbo. 18.00 Ljudska univerza (ital.). 18.15 Iz Beethovnovih komornih del. 20.00 Opera.
Sreda: 15.11.50. 13.15 Operni ansambli. 13.45 Gospodarski pregled (slov.). 18.00 Z našim ljudstvom (ital.). 18.15 Pojò zbori: 19.45 Komorna glasba. 20.30 Obzorja 1950 (ital.). 21.00 Slušna igra (slov). 21.30 Zabavni orkester Radia Ljubljana. 22.00 Življenje jugoslovanskih narodov (ital.). 22.15 Baletna glasba.
Četrtek: 16.11.59. 11.OO Oddaja za istrske pionirje (ital.). 12.30 Mozartove uverture. 13.15 Arije iz ita-talijanskih oper poje Oskar Zornik.
13.45	Našim ženam (ital.). 17.40 Pestra glasba. 18.15 Klavirske skladbe Ludviga van Beethovna-
19.45	Glasba po željah (ital.). 20.10 Dr. Mirko Rupel: Pogovori o jeziku in podobe iz slovenskega slovstva — 4. nadaljevanje (ponovitev) — (slov.). 21.00 Radijski obzornik (slov.). 21.15 Iz opernega sveta.
22.00 Izbrane strani (itaU.
r-
APETIT
PEPI
Pepa, dum moja zlata, kaj nas bo še doletelo, ako sc bo Vatikanu še večkrat zaletelo
kakor se mu je v teh dnevih. Kakor berem, je Marijo Živo spravil v raj nebeški s kaj vem kakšno coprnijo,
Kdo le naj, Pepina moja, še verjame tej povesti, potlej, ko so nas učili, da svetovi v Rimski cesti
so oddaljeni od zemlje milijone let svetlobnih in da tam se pot podaljša do enakih in podobnih
Zadnje dneve so se tržaški Iredentisti spet razkriiali o Istri, Reki, Puli, Zadru in Dalmaciji.
LUC CIVILIZACIJE
Ob zadnjih iredentističnih manifestacijah v Trstu, so glasniki italijanskega fašizma metali bombe na slovenske in demokratične ustanove.
BARTOLI; Poglejte, bratci, luč italijanske civilizacije...
Med vrstami
Ministrska logika. Dne 1. novembra je bila svečana otvoritev novega poslopja tržaške univerze. Kot glavni govornik je nastopil minister Gonella iz Rima. Le-ta je mgd običajne velepatriotične fraze vtaknil naslednjo izjavo: Trst bi z lahkoto ostai samostojen, služil interesom obmejnih narodov ter a tem dosegel blagostanje, ugled in zadovoljstvo. Toda vsemu temu se raje odreka; več nego mir in blagostanje mu je vredno združitev z materjo do. movino. ’
Med vrstami: Bravo, on. Gonella! To :e govor jasen, tako je prav! Kakor oni, ki je dejaf: Saj bi šel lahko skozi vrata, tod j raje grem skozi zid!
Iz zasedanja OZN. Pomočnik jugoslovanskega zunanjega ministra Aleš Bebler, ki je sedaj na vrsti, da predseduje sejam Organizacije združenih narodov, Je v svojem govoru predlagal, naj se sprejmejo v združenje vse sosede Jugoslavije in sicer. Albanja, Bolgarija, Italija, Madžarska in Romunija.
Med vrstami: Pa že pravijo, da je Jugoslavija proti veri! Ko se uradni zastopnik Jugoslavije pred najvišjim mednarodnim forumom ravna po nauku sv. pisma; Ljubite svoje sovražnike!
Iz ameriškega sodstva: Odvetnik James Durant iz Filadelfije je tožil nekega pedikerja, ki mu je zdravil zaraščen pohet na nogi, češ, da mu je odpravil tudi kurje oko na podlatu, ki mu je izvrstno služilo, da je spoznaval spremembe vremena. Sodišče je dalo advokatu prav in obsodilo pedikerja na plačilo odškodnine.
Med vrstami:	Cast brihtnemu
filadelfijskemu advokatu In tudi čast ameriškemu bistremu sodi. šču. Toda pediker je bil prava neroda. Zakaj ni ponudil nasprotniku v zamer* ga kurje oko kak star barometer?
KOREJSKA
(Napev po narodni- Barčica po morju plava)
Na Koreji vojna vihra Krepko sem ter tja divja.
Prej se Moskva je smejala,
Zdaj se Washington hahljà.
En mal' nazaj, en mal’ naprej, Dokler je Korejcev kej...
Svet prestrašeno vprašuje:
«Kaj pomeni ta špetir?» Moskva, Washington odmeva: «To mi delamo za — miri»
En mal’ nazaj, en mol’ naprej, Dokler je Korejcev hej...
Živio miri prepeva pušico,
Živio mir! basira top.
Naj živijo vsi Korejci,
Ki so legli v hladni grob!
En mal’ nazaj, en mal’ naprej, Dokler je Korejcev kej...
Zmislimo se, Evropejci,
Ki smo vsej modrosti kos: Spcglajmo se nad Korejci! Tudi nam se kuha — «zos!» En mai’ nazaj, en mal’ naprej, Dokler je Korejcev kej...
Zadnja kUica zapela Bo v Evropi se nekdaj.
Ta drugače, bo zvenela.
Ko začel bo direndaj:
«O le naprejl Nikar nazaj!!
Vse nos čaka — sveti raj!»
Dodo
zvezd v razširjenem vsemirju. No, za temi so nebesa, kamor človek Lahko pride brez obleke in telesa j*
morda z božjim pripomočkom. Toda z latnbni podplati menda vendarle ne kaže takšno dolgo pot capljati.
Nad domislico neumno, menim, bo Marija sama nejevoljna, ker spoznava, da nesmiselna reklama
Vatikana njej škoduje in le papežu koristi.
Spričo tega bodo Piju še pretipali obisti,
če se kdaj pokaže Petru in nebeškemu očetu.
Papež, kajpa, ne verjame, da se bo <:a enem svetu
radi tega, kar počenja, še zatekel k advokatom.
On skrbi, da raj na zemlji ustvarja sebi in prelatom —
pač Po starem izročilu, da je boljši vrabec v roki, nego lep golob na strehi.
Toda sajasti preroki
bodo morali spoznati ktpalu, da so tudi drugi verniki podobnih misli.
Vsi vedo že: čim si v trugi,
je končana veselica in ni bati se hudičev.
Ne izplača se nositi torej Petrovih novčičev
v polno papeško bisago, kajti ravno radi bire so razširili po svetu našo in ostale vere.
Naj tc tole moje pismo ljuba Pepa, ne razvname, kajti vem, da si pobožna.
Ako meniš, da te vzame
vrag, če tako bereš, si naivna. Bodi zdrava in ne žabi, da je zdrava pomel le edina vera prava.
VEGLIONE ROSSO DEL PEZZO GROSSO
V skladu z njihovo revolucionarnostjo, so tržaški kominfor-ir.isti v proslavo Oktobrske revolucije priredili — pomislite —: «Rdeči ples», katerega se je udeležil sam capo grande. Pri tem so uporabljan jugoslovanske zastave za cunje na oknih.
VIĐALI: Zdrave sile smo le mi. Kdo je še kdaj videl, da bi bolni mogli plesati in krokati celo noč ...

V BUDIMPEŠTI JE BILA RAZSTAVA PROTI KOZMOPOLITIZMU V MODI.
tfef/’!--.«,.
: ;
r ' t.
— VIS, TALE RUS JE PRAVI KOZMOPOLIT! NOSI ROMUNSKI KLOBUK, POLJSKI POVRŠNIK, CESKO OBLEKO, BOLGARSKO SRAJCO, MADŽARSKE ČEVLJE Z ALBANSKIMI VEZALKAMI...
‘	(Pavliha.)

BILA SEM ZALJUBLJENA V ČUDOVITEGA ANGLEŽA; POTEM JE PKISLO DO RAZVREDNOTENJA FUNTA...
<CotUer'$)
tii
NA PREDLOG 7 DRŽAV IZ ZAPADNEGA BLOKA SO V OZN UMAKNILI PRIPOROČILO DRŽAVAM NAJ ODPOKLIČEJO SVOJE POSLANIKE IZ FRANCOVE ŠPANIJE. . '
(My SO)
KATERI JE PRAVI?	TUKAJ JE ZAPISANO. TAVA-
(Martanne) RISC. DA 75% AMERIKANCEV NI NIKOLI IMELO SAMOVARJA (The Saturday Eweninc Post)
(7 //
-	^5»	JitM»
NEMČIJA: TODA GOSPODA, TEGA JAZ VENDAR NE MOREM SPREJETI...	(Weltwochc)
m