PARK ZELENA JAMA
Ob Šmartinski in Pokopališki ulici
Pogosto govorimo: Ljubljana je mesto v zelenju. Trditev je ne-dvomno resnična, vendar s prizvokom prepričevanja, da smo zelenje sami vtkali v organizem mesta. Zdi se, kakor da se oko-riščamo z razveseljivim dejstvom, da Ljubljano z dveh strani ob-krožajo gozdovi, ki se prek Golovca, Gradu in Rožnika zajedajo v samo mestno jedro. Če k temu vizualno dodamo še temno pogorje Krima in skalno kuliso Kamniških Alp, je krajinski okvir Ljubljane dovršen in razgiban.
Ko je bUo mesto Se majhno po obsegu in številu prebivalcev, so mestni gozdovi s Tivolijem in dru-gimi manjšimi paiki zadostovali po-trebam. Danes se je mesto na široko zleknilo, vendai istočasno z rastjo mesta nismo dobivali novih javnih zelenih površin. V zadnjih desetih letih, ko se je razmahnila stanovanj-ska gradnja za trg, so se uveljavile nove zelene površine v stanovanjskih soseskah. Tako pride na prebtvalca novejših sosesk že 10 kvadratnih metrov, kar je za stanovanjsko ze-lenje že visok količnik.
Povsem drugačno stanje je v ka-tegoriji javnih zelenih površin. Pav-šalne trditve, da Ljubljana po vojni ni dobila niti enega parka, so - žal - neizpodbitne. Vztoki so več-stranski in jih tu ne mislimo nava-jati, vendar se nam vsiljujc primer-java z razvojem ,,stanovanjskega ze-lenja".   Gradnja   stanovanj   za  trg
vključuje v ceno stanovanja tudi ureditev stanovanjskega okolja. Javno zelenje pa je javna, skupna dobrina, skupna skrb .. .
Spričo navedenega bo potrebno v Ljubljani posvetiti posebne napore prav urejanju javnih zelenih površin, porazdeljenih po mestu in prilago-jenih današnjim in jutiišnjim potre-bam prebivalcev mesta.
V sestavu teh prizadevanj med drugim predlagamo tudi ureditev novega mestnega parka v Mostah, in sicer ob Šmartinski in Pokopališki ulici. Površina meri več kot 20.000 kv. m in leži na področju, kjer so številne tovarne, samski domovi, šole in stanovanja. Bodoči park je prilagojen potrebam prebivalcev v tem delu mesta in obsega:
- igialni park; v Ljubljani imamo sicer številna otroška igrišča, vendar so njih ureditev, velikost in oprema   prilagojeni   le  zaključnim
stanovanjskim enotam, za manjse otroke. Kaže pa se potreba po več-jih otroških igriščih, igriščih ,,višjega reda". Ta centralna otioška igiišča naj bi služila širšemu okolišu. Igralni park bi obsegal amfiteater z aieno in terasnimi sedeži, razgledišče z mi-zami in stoli, igrišče z brežinami, dolinami in vzpetinami, vijugave, dvigajoče in padajoče poti, odprte in zaključene piostore;
-  elemente  mestnega parka; ta del je   namenjen   mirni rekreaciji, srečavanju,    pomenkom,    počitku, branju, družabnim igram, balinanju, igranju šaha, igranju otrok . . .
-   športni  park;  igrišče  za  ro-komet, košarko, odbojko, travnato igrišče, rekreacijska pot.
Zaradi pomanjkanja zelenja v tem delu mesta in industrijskega značaja je potreba po zelenju velika. Zato so v parku predvidene močne skupine visokega drevja, ki naj ustvarjajo ugodno, zdravo mikro-klimo v tem območju.
Park Zelena jama bi bil ie eden izmed mestnih parkov, ki bi v pri-hodnjih letih morali zrasti v Ljub-ljani, da bi lahko sledili potiebam mesta. Ta potrcba se zlasti kaže tudi v bežigiajskem in šišenskem delu mesta, zato bo treba v najkrajšem času vsaj zaščititi tiste proste po-vršine, ki bi lahko smotrno rabile tem namenom.