PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 100 lir	Leto XXX. Št. r49 (8755)	TRST, sreda, 27. februarja 1971
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V DUHU NAJVEČJE SOLIDARNOSTI S SINDIKALNO FEDERACIJO CGIL-CISL-UIL
Današnja vsedržavna splošna stavka v znamenju boja za vsestranski gospodarski napredek
Sindikati zahtevajo korenito spremembo sedanje vladne gospodarske in socialne politike
RIM, 26. — Jutrišnja vsedržavna splošna stavka, ki jo je proglasa sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL, bo dala priložnost, da se bodo delavci zbrali na tisočih shodih, sestankih in skupščinah, na katerih bodo skupno s sindikalnimi voditelji obravnavali sedanji po litični in gospodarski položaj ter vprašanja, ki se jih neposredno ti Čejo: boj proti draginji, za socialne naložbe, za nova delovna me sta in proti brezposelnosti. Prav zato je sindikalna federacija napo vedala stavko pod geslom: «Korenito spremeniti sedanjo vladno go spodarsko in socialno politiko».
Sindikalne organizacije so že neštetokrat povedale, da jutrišnja vse-
državna stavka ni naperjena proti v,adi kot taki, da nima namena fusiti sedanje vladne koalicije. To-ua delavci ne morejo mirno gle-deti, kako jim draginja odjeda kuo-J1® moč plač. Sindikalna federacija 1® sporočila, da bodo delavske
Vrtoglavo naraščanje cene zlata
I.ONDOV 26. — Vrednost zlata v prosti prodaji na raznih Mednarodnih trgih stalno narašča. Danes so povsod zabeležili nove rekordne cene. V Londonu le cena poskočila na 177,5 dolarja za unčo. Obenem pa spo-r°čajo, da je bilo danes veliko Povpraševanje po zlatu. Še dražje so plačevali zlato v Parizu, ajpr je prišlo na trg veliko špe-kulacijskega kapitala. Zaradi tena Je že ob odprtju borze vred-anst zlata dosegla 184 dolarjev ža unčo.
. ^ Ženevi je bil trg z zlatom ■žredm razgiban. Cena je preko-sila včerajšnjo raven 180 dolarjev za unčo in se ustavila na V'- dolarjih, potem ko je med dnevom dosegla celo 185 dolar-lav za unčo. Tudi v Ženevi je treba podražitev zlata povezati z «PekuPaciiskimi nakupi.
^ Italiji, kjer zlato nima u-r»one botaci je, njegova vred-host prav tako hitro raste. Na Prostem trgu so v Rimu prodali slcer manjše količine rumene * “te kovine po 4.700 do 4.900 lir *a gram, medtem ko je včerajšnja cena	dosegla	največ	4.300
r ža gram. V Milami pa so s* Ižredno dobro v prodajo raz-J” žlati kovanci, kot star in nov ,,nt šterling. Značilno je, da *c sporedno s podražitvijo zlata raži tudi srebro. Medtem ko so ®a v Milanu včeraj prodajali no 1U.OOO -	116.000	lir	za	kilo-
fl?111’ 80 Sa danes plačevali po «3.000 do	127.000	Mr	za	kilo-
gram; v Rimu pa je cena srebra oseSla 156.000 lir	za	kilogram.
Požice razvile boj na vseh rav-Za Za obrambo svojih dohodkov, Ju n°vo investicijsko politiko na cja?u 'n v kmetijstvu, za velike so-ne reforme, se pravi za vpraša-dik' k' S° osnova jutrišnjega sin-
Pega boja.
iutriši
lavcc-UVKd boli krepi težnje de
jutrišnja vsedržavna sploš-
Ve g'I po s'nc!ikaini enotnosti in no-en. j e sindikalnega boja za nov dik i arski 'n socialni razvoj. Sin z ,re organizacije niso zadovoljne vlad1?’’ k* jih Je nedavno sprejela dpi 'n ki so prizadeli predvsem litikVCe" ^at;0 zahtevajo novo po-kaz ° ^hzorstva nad cenami, strogo ki no.yanje industrijcev in trgovcev, bai?ri*tr'vaj° blago, zagotovitev do-šči 6 osnovnih življenjskih potreb-pj1 Po zmernih cenah ter odločne „e e?? za povečanje proizvodnje e-h g'je, za razvoj kmetijstva, nalož-na področju javnih del, ljudskih
današnja vsedržavna splošna avka je izraz volje delavcev za odločen boj proti draginji, za so-*laln® naložbe, za nova delov-^a mesta in proti brezposelnosti.
avka, katere se bo udeležilo Rimanj 13 milijonov delavcev, bajala največ štiri ure, naj-"^Pj pa eno uro. Večina delav-*®v bo stavkala v dopoldanskih |.rah, ko se bodo obenem zbra-' Pe velikih sindikalnih shodih, a katerih jim bodo sindikalni Predstavniki obrazložili politični . 9ospodarski položaj. Mnogi ®lavci bodo priredili na delov-•'h mestih skupščine in sestan-*- Pa katerih bodo obravnavali b' vprašanja svojega podjetja. Ameriški zunanji minister Kis-JPQer je p0 kratkem obisku v 1. 'ki Britaniji prispel v Sirijo, .l6r ie imel že prve pogovore s .'r$kimi voditelji. Kot poročajo . Kaira bodo Sirci izročili Kis-'Pgerju seznam izraelskih voj-'h ujetnikov, s čimer bodo pre-0*lili glavno oviro za začetek °9ajanj za ločitev sil na Gola-vu: Danes bo Kissinger dopoto-. v Jeruzalem, jutri pa bo v
stanovanj, šolskih gradenj, javnih prevozov itd.
Zato so se jutrišnji splošni stavki pridružile vse množične organizacije, zadruge, trgovci, obrtniki, časnikarji in številne druge stroke. Z delavci bodo jutri stavkali tudi uslužbenci državnih in krajevnih ustanov, kar pomeni, da bo stavka zajela vse socialne sloje in vse delovne ljudi.
Vsedržavna časnikarska zveza poudarja v sporočilu, V katerem obvešča javnost, da bodo časnikarji popoldanskih dnevnikov stavkali od 10. do 11. ure, jutranjih dnevnikov pa od 19. do 20. ure, da bo ta protestna manifestacija tudi izraz ogorčenja časnikarjev zaradi zavlačevanja rešitve nujnih vprašanj, ki so povezana z globalno rešitvijo krize dnevnih časnikov, radia in televizije.
Vsedržavna zveza potrošnikov se je prav tako pridružila splošnemu protestu, ki ga prirejajo jutri sindi-
kalne organizacije. Sporoča, da je prišel končno čas, da so se vsi prepričali, da ni mogoče več tako naprej. Zveza potrošnikov zahteva, da morajo pristojne oblasti nujno sprejeti ukrepe za zavarovanje zmernih cen najnujnejših življenjskih potrebščin in socialnih storitev. Pri tem meni. da bo jutrišnja vsedržavna splošna stavka samo spodbuda vladi, da stori to, kar bi morala dejansko že storiti.
Piloti včlanjeni v sindikalni federaciji CG1L, CISL in UIL bodo stavkali štiri ure, in sicer od 9. do 13. ure na vseh italijanskih letališčih. Njihov sindikat sporoča, da bodo stavkali tudi piloti helikopterjev, ki pa bodo zagotovili nujno reševalno službo.
Ludviger v Rimu
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Zvezni tajnik za zunanjo trgovino dr. Emil Ludviger je odpotoval danes na vabilo itabjanskega ministra za zunanjo trgovino Mattea Matteottija v Rim. Med dvodnevnimi razgovo ri bosta ministra proučila stanje in perspektive gospodarskih odnosov med obema državama in industrijsko kooperacijo, sodelovanje v
lilitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiliiiiillillliiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiuii
OB ZAKLJUČKU RAZPRAVE V POSLANSKI ZBORNICI
Bertoldi o zakonu o zvišanju pokojnin
Gre za prvi korak na poti splošne reforme socialnega skrbstva
RIM, 26. — Minister za delo Bertoldi je danes v poslanski zbornici odgovarjal poslancem, ki so pose-gli v razpravo o vladnem zakonskem osnutku o zvišanju pokojnih, družinskih doklad in doklad za brezposelne. Med drugim je zagotovil, da vlada razume zahteve po nadaljnjem zvišanju najnižjih dohodkov, da pa mora upoštevati stroge omejitve, ki jih njeni akciji postavlja sedanji gospodarski položaj. Sicer pa je minister za delo poudaril, da je vlada pripravljena ponovno odpreti to vprašanje, komaj bo to mogoče.
Bertoldi je opozoril, da prihaja izboljšanje najnižjih dohodkov prav v trenutku velike nestabilnosti cen, kar v določenem smislu zmanjšuje učinkovitost povišanj. Prav zaradi tega pa je vlada sklenila združiti poviške z začetkom organske ref01-me socialnega skrbstva. Minister je dejal, da so se znotraj vladne večine pojavile različne ocene ne toliko o ciljih, ki jih je treba doseči, pač pa o načinu in o rokih njihovega uresničenja. Zaradi tega je bilo sklenjeno, da bodo z nadaljnjimi zakonskimi osnutki rešeni nekateri problemi reforme v zvezi z ureditvijo in posplošenjem zavarovanja proti nesrečam na delu, s pobiranjem enotnih prispevkov in z bolj organskim normativom družinskih doklad. Bertoldi je izjavil, da bo vlada o vseh teh vprašanjih poslušala mnenje sindikalnih organizacij.
Minister za delo je še posebno poudaril, da si bo treba v doglednem času zastaviti cilj poenotenja vseh ustanov, ki so pristojne za socialne dajatve. Uresničitev enotnega pobiranja prispevkov, ki ga predvideva sedanji zakonski osnutek, je torej prvi korak k uresničitvi tega cilja. Ta operacija bo izpeljana v dveh fazah: do konca lete 1974 za INPS in INAM. od 1. julija 1975 dalje pa za INAIL. Vsekakor je Bertoldi poudaril potrebo po ustvarjanju pogojev za širšo reformo celotnega sistema socialnega skrbstva.
Glede na nekatere očitke in kritike, ki so bile izrečene med razpravo v poslanski zbornici, je minister med drugim zavrnil tezo, po kateri bi bilo primerno ločiti e-konomski del ukrepa od normativnega. Taka rešitev bi namreč po besedah ministra samo povečala nezadovoljstvo upokojencev;
Na koncu svojega posega se je Bertoldi ukvarjal še z obdavčljivostjo družinskih doklad in z novim normativom glede invalidskih pokojnin Poslanska zbornica je danes začela proučiti posamezne člene vladnega zakonskega osnutka in številne spre-minjevalne predloge. Ta vprašanja bodo na dnevnem redu tudi jutrišnjega zasedanja v Montecitoriu.
Sporazum med ENI in libijsko vlado
RIM, 26. —- Predstavniki ENI in libijske vlade so danes v Rimu podpisali sporazum, po katerem bo državna petrolejska družba AGIP raz-
širila svoje raziskave naftnih ležišč Libiji. Sporazum predvideva, da bodo italijanski tehniki raziskali štiri nova področja, ki doslej še niso bila raziskana, o katerih pa domnevajo, da bi tam utegnila biti ležišča nafte ali zemeljskega plina. Dve področji sta «off shore», se pravi na odprtem -morju, ter merita kakih 44 tisoč kvadratnih kilometrov. Ostali dve področji sta na Cirenaiki ter merita približno sto tisoč kvadratnih kilometrov.
Sporazum predvideva, da bo AGIP nosil stroške za raziskavo: če bo ta dala pozitivne rezultate, se ji bo pridružila libijska državna petrolejska družba za izkoriščanje ležišč. To je prvi konkretni dogovor med Italijo in Libijo po včerajšnjem okvirnem sporazumu, ki predvideva razširitev gospodarskega, znanstvenega in tehnološkega sodelovanja med obema državama.
RIM, 26. — Danes se je vrnila v Italijo delegacija KPI, ki je v preteklih dneh obiskala Egipt, Libanon, Sirijo in Irak.
kmetijstvu in skupnih naložbah ter izmenjala misli o mednarodnem gospodarskem položaju in sklepu izvršne komisije Evropske gospodarske skupnosti, da se začasno prepove uvoz svežega in zmrznjenega govejega mesa iz držav nečlanic Evropske gospodarske skupnosti v Italijo.
B, B.
PSI za odločno politiko socialnih naložb
RIM, 26. — V petek bo seja vlade na kateri bodo razpravljali predvsem o najetju milijarde 200 milijonov dolarjev posojila pri med-narodnepi denarnem skladu v Wa-shingtonu. Okrog tega posojila se je med vladnimi strankami, predvsem pa med socialisti in republikanci vnela precejšnja polemika. Republikanci hočejo vsiliti svojo deflacijsko politiko, se pravi politiko omejitve ljudske potrošnje in socialnih naložb ter s tem zmanjšati popraševanje v državi na račun delavskih množic; socialisti pa pravijo, da bi bila ta politika pogubna za "italijansko gospodarstvo in da so prav socialne reforme in zadevne naložbe edina politika, ki lahko izvleče državo iz sedanje gospodarske krize.
Posojilo, ki naj bi ga najeli, naj bi služilo za kritje primanjkljaja plačilne bilance. Zato republikanci vztrajajo, da je treba z vsemi sredstvi omejiti oziroma zmanjšati zunanjetrgovinski primanjkljaj, češ da je to tudi pogoj mednarodnega denarnega sklada za odobritev posojila. Razumljivo je torej, da bo prišlo na vladni seji do ostrega spopada.
Zato se bo jutri sestalo osrednje vodstvo PSI, ki bo proučilo splošni politični položaj v državi v luči u-krepov, ki so bili sprejeti na zadnji vladni seji, obenem pa se bodo dogovorili o stališčih, ki jih bodo zagovarjali na petkovi seji vlade. Socialisti menijo, da je prav sedaj prišel trenutek, ko mora vlada spoštovati svoje obveznosti, ostale vladne stranke pa dogovore, ki so bili sklenjeni na zadnjem sestanku na vrhu vladne večine.
Preiskava o petrolejskem škandalu
RIM, 26. — Predsednik in podpredsednik parlamentarne preiskovalne komisije Cattanei (KD), Reggiani (PSDI) in Spagnoli (KPI) so danes proučili dokumente o petrolejskem škandalu, ki jim jih je izročil predsednik poslanske zbornice Pertini. Predsedstvo komisije I pripravlja poročilo za plenarno se- iz zadnje vojne z določenimi uspe-
jo komisije, ki bo 1. marca. Sestanek je bil za zaprtimi vrati in o govem poteku ni nobenih vesti.
Medtem se množijo govorice, da bo sodna oblast poslala parlamentarni komisiji tudi dokumente o povezavah med petrolejskimi indu-strijci in zastopniki političnih strank. Pač pa bo rimsko državno pravd-ništvo nadaljevalo preiskavo o «zadevi ENEL», v katero menda niso vpleteni ministri ali bivši ministri. Glede prikrivanja petrolejskih zalog rimsko državno pravdništvo še vedno čaka, da bi mu genovski pre-torji poslali svežnje o rezultatih dosedanje preiskave.
Danes so spustili na začasno svobodo Carla Cittadinija, bivšega tajnika Italijanske petrolejske zveze, ki so ga aretirali pretekli teden. Cittadini je osumljen, da je vzdrževal zveze med političnimi osebnostmi in petrolejskimi industrije!.
Pogovori Kissinger - Douglas Home
Med svojim obiskom v Londonu se je Kissinger sestal z zunanjim ministrom Douglasom Romeom (desno) in z ministrom za energijo lordom Carringtonom (levo). Govor je bil predvsem o energetski krizi ter o Bližnjem vzhodu. Poročajo, da je bif sestanek med Kissingerjem in Romeom zelo prisrčen in konstruktiven v skladu s tradicionalnimi dobrimi odnosi med obema državama. Ameriški zunanji minister bi se moral srečati tudi z vodjo laburistične opozicije VVilsonom, ki pa je pogovor odpovedal zaradi preobremenjenosti v zvezi s
skorajšnjimi volitvami
BEOGRAD, 26. — Predsednik jugoslovanskega sveta za zaščito in napredek človekovega okolja dr. A-leš Bebler je sporočil danes na tiskovni konferenci, da bo drugo zasedanje sveta 1. in 2. marca v Beogradu. Glavna tema na zasedanju bo posvečena znanstveno - tehnološkim in gospodarskim vidikom zaščite in razvoja človekovega okolja.
...............................................»»n..n......».....»»...».........
V OKVIRU PRIZADEVANJ ZA lOČITEV MM IZRAELSKIMI IN SIRSKIMI OBOROŽENIMI SILAMI
Prvi pogovori v Damasku med ameriškim zunanjim ministrom Kissingerjem in predsednikom Asadom
Poslanica generalnega tajnika KP SZ Brežnjeva predsedniku Asadu - Kissinger še danes v Jeruzalemu, jutri v Kairu - V ponedeljek predstavitev nove izraelske vlade
DAMASK, 26. — Po zaključku kratkega, a zelo intenzivnega obiska v Veliki Britaniji,, je amerilki državni tajnik Kissinger odpotoval na svoje četrto potovanje na Bližnji vzhod, kjer je začel svojo posredovalno misijo, da bi dosegel najprej izročitev seznama izraelskih vojakov v sirskem ujetništvu in nato ločitev med oboroženimi silami Izraela in Sirije.
Opazovalci v raznih bližnjevzhod^ nih prestolnicah so si edini, ko zatrjujejo, da je sedanja naloga ameriškega zunanjega ministra mnogo bolj zapletena, kot je bila januarja, ko je potoval iz Asuana v Jeruzalem in obratno, da bi skušal u-skladiti stališča Tel Aviva in Kaira. Prevladuje zmerni optimizem, saj menijo, da Kissinger ne bi postavil na kocko svojega diplomar-skega ugleda, če ne bi imel velikih možnosti, da izpelje uspešno do konca svojo posredovalno akcijo.
Položaj, v katerem se nahaja Sirija, je bistveno drugačen od onega, v katerem je bil Egipt, ko se je začel predsednik Sadat pogajati z Izraelci. Egipčani so izšli
.................milim.................................m..........
Jutri volitve v Veliki Britaniji
.......	"5...n
LONDON, 26. — Štirideset milijonov Angležev bo šlo pojutrišnjem na volišča, da bi izvolilo novi britanski parlament. Volitve bodo potekale v znamenju največje negotovosti. Raziskave javnega mnenja, ki so jih opravile specializirane ustanove pripisujejo rahlo prednost Heat-hovim konservativcem pred Wilsono-vimi laburisti, pri tem pa je treba
pripomniti, da v Veliki Britaniji ne zaupajo več tem predvidevanjem, potem ko so na zadnjih volitvah raziskave javnega mnenja napovedale laburistično zmago, zgodilo pa se je prav nasprotno.
Največjo neznanko pa predstavljajo na teh volitvah liberalci, ki imajo sedaj le 7 mest v spodnjem domu,
po predvidevanjih pa naj bi to število skoraj podeseterili. Vodja liberalne stranke Jeremy Thorpe (ki ga vidimo na sliki z ženo na nekem_ volilnem shodu) je namreč prepričan, da bo prejel okrog 28 odstotkov glasov. Ko bi se to zgodilo, bi to pomenilo konec britanskega dvostrankarskega sistema ter bi se prvič pojavljala možnost koalicijskih vlad.
l.i: uspelo jim je osvoboditi vzhodno obalo Sueškega prekopa, čeprav jim je istočasno izraelska vojska prodrla za nrbet in odrezala tretjo egiptovsko armado od glavnine kairske vojske. Položaj Izraelcev na zahodnem bregu prekopa, v notranjosti egiptovskega ozemlja pa nikakor ni bil rožnat, saj jim je grozila nevarnost, da ostanejo odrezani od zaledja. V tekem položaju je predsednik Sadat lahko privolil v nekatere koncesije, ki so prepričale Izraelce o egiptovski dobri volji in o njegovi odločenosti, da spoštuje sporazume.
Sirija je doživela med zadnjo vojno ponoven poraz: izraelske čete so prodrle daleč v notranjost njenega ozemlja, zato se lahko pogaja samo z nekako podrejenega položaja, ki ne dovoljuje njenemu predsedniku Asadu, da bi dal kakr-šnokoli koncesijo. Asad mora računati z vplivom vojske in drugih, ki bi hoteli obnovitev sovražnosti. Tu je tudi Irak, ki pritiska za nadaljevanje vojaške akcije. V tem okviru ne posveča sirski tisk nobene pozornosti Kissingerjevemu obisku. Prevladuje mnenje v nekaterih bližnjevzhodnih krogih, da bo zadržanje Sirije v mnogočem odvisno od pritiska, ki ga bo izvajala Sovjetska zveza na Damask. Omenimo naj, da je prav danes sovjetski veleposlanik v Damasku Mohjedinov izročil predsedniku A-sadu poslanico generalnega tajnika KP SZ Brežnjeva. O tem so objavili uradno sporočilo, ki pa ne govori o vsebini poslanice.
Če bo Kissingerjeva naloga v Damasku težka, nikakor ne bo lahka v Jeruzalemu. Položaj ministrske predsednice Golde Meir je zelo negotov. Jutri bi morala predstavita novo vlado, sporočili pa so, da bo predstavitev seznama ministrov odložila na ponedeljek. Meirova ima namen predstaviti predsedniku KatzirJa manjšinsko vlado, ki bi razpolagala v parlamentu z 58 glasovi od skupnih 120. Struja «Rafi» laburistične stranke, kateri pripadate ministra Dajan in Peres ie na današnji seji odločila, po dokaj burni razpravi, da bo glasovala za novo vlado, čeprav je Dajan večkrat izjavil, da ne bo več sprejel mesta obrambnega ministra. Nasproten glas te struje bi lahko privedel do razkola v laburistični stranki. V zadnjih dneh beležijo v Izraelu precejšnjo dejavnost največje desničarske opozicijske stranke, bloka «Likud», ki je na zadnjih volitvah dobil 38 sedežev v parlamentu. Desničarji zahtevajo se-stavo vlade nacionalne koalicije, ki bi po njihovem mnenju dobila v parlamentu absolutno večino. Zadnje izjave Golde Meir, ki je izjavila, da se Izrael ne bo umaknil z Golanskega višavja, nikakor ne prispevajo k popustitvi napetosti. Nje no izjave so naletele na obsodbo tu
di v ameriških diplomatskih krogih. V tej zvezi je šef urada za ameriške interese pri italijanskem veleposlaništvu v Damasku (Italija namreč skrbi za interese ZDA v Siriji, s katero nimajo Američani diplo matskih odnosov) dejal, da se ZDA no strinjajo z izjavami izraelske ministrske predsednice. Šef ameriške ga urada je rekel, da na Bližnjem vzhodu ne more biti miru. dokler se ne bodo izraelske oborožene sile umaknile in dokler ne bodo arabske države priznale obstoj izraelske države.
Kissinger bo vsekakor zastavil vse svoje sile za rešitev zapletenega bližnjevzhodnega vprašanja, kar bi pomenilo tudi konec zapore nad izvozom arabske nafte v ZDA. To pa je glavni cilj ameriške politike na Bližnjem vzhodu.
Ob svojem povratku v Kairo iz Washingtona je zunanji minister Fahmi dejal, da je opazil v ZDA večje razumevanje do arabskega stališča do krize na Bližnjem vzho
du. Potovanje ameriškega državnega tajnika na Bližnji vzhod pa naj bi bil neposredni rezultat egiptovskih prizadevanj. Fahmi je dodal, da Egipt ni zastopnik Sirije, kar zadeva ločitev sil, temveč je neposredno zainteresiran saj sta sirska in egiptovska fronta enotni, kot je enoina politična borba obeh držav. Fahmi je tudi potrdil, da bo Kissinger prispel v četrtek v Kairo, dan kasneje pa bo tam sovjetski zunanji minister Gromiko. Odpovedali pa so obisk francoskega zunanjega ministra Joberta, ki bi moral priti v Egipt 6. marca, svoje potovanje pa je odložil, ker odpotuje naslednji dan predsednik Pompidou v Sovjetsko zvezo.
Pozno zvečer je državni tajnik Kissinger prispel v Damask, kjer ga je dočakal sirski zunanji minister Abdel Halim Kadam. Menijo, da se bodo pogovori med obema zunanjima ministroma in predsednikom Asadom začeli že danes zvečer.
NA SLAVNOSTNI SEJI REPUBLIŠKE SKUPŠČINE
Jutri bo razglasitev nove slovenske ustave
Na slovesnosti bo govoril Sergej Kraigher
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 26. - Pojutrišnjem, 28. februarja bo slovenska skupščina slovesno razglasila sprejem nove ustave SR Slovenije. Na slavnostni seji skupščine bodo poleg poslancev navzoči vsi vidnejši politični in drugi predstavniki.
Pred slavnostno razglasitvijo nove ustave bo na seji republiškega zbora skupščine njen predsednik Sergej Kraigher poslancem obrazložil bistvene prvine in pomen nove ustave.
Te dni so nove ustave sprejeli že skoraj v vseh jugoslovanskih republikah in pokrajinah. S tem gre h koncu veliko delo pri izdelavi novega temeljnega zakona jugoslovanske družbe, ki prinaša izjemno po-memebne spremembe v družbenem življenju Jugoslavije in tudi v odnosih med narodi ni narodnostmi.
D. K.
Kubanska delegacija končala obisk v Sloveniji
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 26. — Partijsko-državna delegacija Kube, ki jo vodi podpredsednik vlade Raul Castro, je,
končala danes dvodnevni obisk v Sloveniji. Kubanski gostje so danes obiskali Ljubljansko banko in največjo blagovnico v Ljubljani — Maximarket. Zanimali so se za delo omenjenih kolektivov, katerih poslovanje, kot je dejal Raui Castro, je zelo zanimivo za Kubo. Ljubljanska banka ima namreč poslovne stike z bankami držav v razvoju. V pogovorih so predstavniki Ljubljanske banke in kubanski gostje ugotovili, da je še precej možnosti za razširitev poslovnega sodelovanja.
Zatem so kubanski gostje odšli še v Maximarket. V pogovoru s predstavniki Maximarketa in združenega podjetja Emona je vodja kubanske delegacije Raul Castro rekel, da ima Jugoslavija zelo široko izbiro raznega blaga, za katerega uvoz se zanima tudi Kuba. Precej možnosti je tudi, je dejal, da bi strokovnjaki Emone pripravili načrte za graditev farm za govedo, svinje in perutnino na Kubi. Kot je napovedal Raul Castro, bo v kratkem prišla v Jugoslavijo njihova gospodarska delegacija in bo proučila konkretne možnosti za razširitev sodelovanja med državama na tem področju.
Kubanski predstavniki so opoldne odpotovali v Dubrovnik. Od njih so se poslovili Stane Dolanc, Rudi Čačinovič, Igor Uršič in drugi.
D. K.
27. februarja 1974
VSEDRŽAVNA POBUDA SINDIKATOV CGIL, CISL IN UIL
Za obrambo zaposlitve in proti draginji danes v vseh obratih štiriurna stavka
Osrednje zborovanje ob 10. uri na Goldonijevem trgu - Dva sprevoda po mestnih ulicah
DANES OB 18.30 V KULTURNEM DOMU \ TRSTU
«Splošna stavka je priložnost široke politične mobilizacije delavskega razreda, da prisili vlado k odločni akciji za razvoj zaposlitve in za o-brambo plač delavcev». Izjava na letakih, ki so jih nalepili po vsem mestu sindikati CGIL, CISL in UIL tako poziva na današnjo štiriurno splošno stavko. Poleg tega sindikalne organizacije še opozarjajo na neznosno naraščanje cen in na pomen političnih investicij.
Vsedržavna stavka bo pri nas i-mela osrednje prizorišče na Goldonijevem trgu (v primeru slabega vremena v kinodvorani Grattacielo), kjer bo ob 10. uri govoril član vodstva sindikalne federaci ie Gino Man-fron. Pred tem bosta šla skozi mesto dva delavska sprevoda. Uslužbenci podjetij industrijskega področja se bodo zbrali ob 9. uri na Senenem trgu, od koder bodo krenili v sprevodu po Drevoredu D'Annunzio do Goldonijevega trga. Delavci arzenala in ladjedelnice, pristaniški in drugi delavci tega področja pa se bodo zbrali prav tako ob 9. uri pred pomorsko postajo.
Zborovanje bo tudi v Miljah in »icer ob 9.30 na Marconijevem trgu. kamor bodo delavci ladjedelnice «Alto Adriatico» prispeli v sprevodu.
Sindikalne organizacije so tudi napovedale urnik stavke. Delavci v tovarnah kovinarske, kemijske, tekstilne, gradbene, živilske stroke in trgovin ter turizma bodo stavkali štiri ure, po možnosti od 8. ure do poldne. Za druge stroke so navodila naslednja:
Železničarji: vlaki bodo ustavljeni od 9. do 11. ure s polurno razliko pred ali po začetku stavke, da se lahko ustavijo na primernih postajah. Pomožno in uradniško osebje bo stavkalo zadnji dve uri v dopoldanski izmeni.
Uslužbenci avtobusnih podjetij bodo stavkali od 10. do 11. ure.
V	bolnišnicah bo nezdravniško o-sebje stavkalo štiri ure, vendar bo zagotovilo skrbstvo za bolnike in tiste storitve, ki so nujno potrebne za delovanje bolnišnic.
Elektrika, voda in plin: uslužbenci bodo stavkali od 8.30 do 12.30, vendar bo zagotovljeno redno delovanje naprav in nosegi v nujnih primerih.
Pristaniščniki in pomorščaki bodo stavkali od 8. ure do poldne. Ladje bodo danes odplule s štiriurno zamudo. Pomorščaki na ladjah v pristanišču bodo stavkali od 8. do 12. ure.
Poštno in telegrafsko osebje bo stavkalo zadnje štiri ure v vsaki izmeni.
Šolniki in pomožno šolsko osebje bo stavkalo dopoldne: nekateri avtonomni sindikati se ne bodo pridružili stavki.
V	kinodvoranah bo odpadla prva predstava. V gledališčih bodo uslužbenci sporočili občinstvu, da se pridružujejo protestnemu gibanju, vendar se bodo predstave redno odvijale.
Uslužbenci krajevnih ustanov bodo stavkali 4 ure, osebje javne čistoče pa 2 uri.
Uslužbenci radia in televizije bodo stavkali 2 uri, tiskarji časopisov in uslužbenci tiskovnih agencij pa bodo stavkali samo 1 uro, da bodo lahko zagotovili vse potrebne informacije o stavki.
Zaradi shoda na Goldonijevem trgu je občina odredila prepoved parkiranja na tem trgu od 7. do 13. ure
Zaradi enourne stavke novinarjev in drugega osebja tržaškega
sedeža RAI, bosta danes odpadla «Gazzettino» in «Poročila radia Trst A» ob 7.15.
Novinarji in osebje «Primorskega dnevnika» so včeraj stavkali eno uro. Zaradi tega se bralcem oproščamo za morebitne pomanjkljivosti.
Obvestilo Sindikata slovenske šole
Deželni sindikat slovenske šole — tržaški odsek — je na svoji seji
26.	t.m. po ponovni razpravi o napovedani splošni stavki za sredo
27.	t.m., sklenil, da zavzame enotno stališče z goriškim odsekom in sporoča članstvu, da se splošne stavke ne udeleži.
Sindikat slovenske šole izraža svojo solidarnost stavkajočim.
Danes celodnevna stavka pekov
Vsedržavna zveza sindikatov (CG IL, CISL in UIL) delavcev pekovske stroke je razglasila za danes, 27. marca, vsedržavno stavko te stroke. Sindikati so napovedali to stavko, ki bo trajala 24 ur, zaradi
tega, ker so se razbila pogajanja s predstavniki delodajalcev za obnovitev delovne pogodbe.
Na zborovanju, ki se ga je udeležilo veliko število tržaških pekov, so prizadeti delavci izrazili svojo odločno voljo, da dosežejo pošteno delovno pogodbo s krepko in odločno sindikalno akcijo.
Dobava kruha je zagotovljena za bolnišnice in podporne ustanove.
• V petek, 1. marca bo ob 20. uri v krožku za politične in družbene vede «Che Guevara» v Ul. Madonnina 19 predaval primarij tržaške psihiatrične bolnišnice dr. Domenico Casagrande o «Umskem zdravju in družbi». Sledila bo javna razprava.
Zaključno predavanje ciklusa o fašizmu
Drevi bo v Avditoriju zaključno predavanje ciklusa «fašizem in italijanska družba», ki sta ga priredila Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja in Inštitut za srednjeveško in sodobno zgodovino filozofske fakultete tržaške univerze. Tokrat bo predaval sindikalist Vittorio Eoa o temi : «Sindikat v povojni obnovitvi». Predavanju, ki se bo začelo ob 20.30, bo sledila razprava.
Predavanje o slikarstvu XIX. stoletja na Slovenskem
Predavala bo prof. Anica Cevc, direktor Narodne gale, rije v Ljubljani, v okviru ciklusa predavanj o «Umetnosti na Slovenskem», ki jih prireja NSK
Danes v sredo, 27. t. m. bo v Kulturnem domu v Trstu že četrto predavanje od šestih predavanj ciklusa «Umetnost na Slovenskem», ki jih prireja Narodna in študijska knjižnica v Trstu». Kot smo že poročali, so dosedanja tri predavanja o romaniki, o gotiki in o baroku na Slovenskem — vsa opremljena z diapozitivi — izredno lepo uspela, tako da je prireditelj NŠK lahko ugotovil nenavadno velik obisk.
Današnje četrto predavanje je posvečeno «Slikarstvu XIX. stoletja na Slovenskem» prav tako ob spremljavi številnih diapozitivov. Predavala bo ravnateljica Narodne galerije v Ljubljani prof. Anica Cevc.
Začetek predavanja bo ob 18.30 v Mali dvorani v Ulici Petronio 4 v Trstu.
Odbor NŠK poudarja, da je vstop prost in opozarja na predavanje zlasti šolsko mladino, ker gre za poučno snov, ki jo bo na zanimiv način podala priznana umetnostna zgodovinarka, ki je napisala doslej več monografij o slikarjih in že pred 14 leti prejela Prešernovo nagrado.
Predavateljico bo predstavil prof. Franc Škerlj, podpredsednik Narodne in študijske knjižnice v Trstu.
za hitrejši postopek pri vračanju Davka za dodatno vrednost IVA (člen 38 državnega zakona štev. 633 z dne 26. oktobra 1972) tudi potem, ko je bila že izročena letna prijava z izrecno izraženo željo po povrnitvi omenjene davščine.
• Urad za stike z javnostjo pri tržaški finančni intendenci sporoča, da je ministrstvo za finance včeraj pojasnilo, da je možno izročiti prošnje
......................Hlinili...IMIIIIIIIIIIII.Hilli..
ZA LETOS KONEC PUSTNIH ŠAL IN ZABAV
Hladna barja včeraj ovirala zaključek letošnjih prireditev
Danes pustni pogrebi na Kontovelu-Proseku, v Križu in v Skednju
Tudi ob zaključku svoje kratke Hudobni jeziki pravijo, da so si življenjske poti je letošnji pust | Boljunčani sami krivi, ker so pu
Škedenjska konzulta o šolskih gradnjah in naraščanju cen
Rajonska konzulta za Skedenj in Čarbolo je na svojem sestanku 22. t.m. proučila pereče vprašanje šolskih infrastruktur. Preiskava je pokazala, da je število razpoložljivih učilnic povsem nezadostno in da primanjkuje tudi drugih infrastruktur, predvsem telovadnica, knjižnic in pomožnih prostorov. Obenem je treba tudi upoštevati, da so obstoječa šolska poslopja v zelo slabem stanju in jih je treba popraviti, da se zadosti najosnovnejšim higienskim potrebam.
Na seji so predvsem ugotovili, da je nujno potrebna gradnja osnovne šole v Ul. Marco Praga. Izgradnja te šole bi rešila vsa vprašanja šoloobveznih otrok tudi v prihodnosti. V ta okvir sodi tudi gradnja otroškega vrtca v Ul. Pane bianco, ki sedaj ne zadošča potrebam, saj je edini občinski otroški vrtec v Skednju.
Govora je bilo tudi o zelo perečem vprašanju naraščanja cen, predvsem živil, in o špekulaciji tovarnarjev in veletrgovcev. To naraščanje cen odžira vrednost zaslužka najrevnejših slojev. Konzulta se zato pridružuje vsem akcijam proti draginji in bo o tem vprašanju še razpravljala na prihodnjih sejah.
občutil posledice draginje in raznih omejitev zaradi energetske krize, na zadnje pa še vremena, ki se je skisalo, ker je začela pihati močna burja in se je ozračje precej o-hladilo. Zime do sedaj nismo imeli, ne kaže pa nič dobrega za prihodnje dni. Zato ni bilo včeraj videti po mestnih ulicah pustnih šem. Manj kot običajno je bilo gostov včeraj popoldne v Skednju, kakor tudi v Miljah, več dela pa so imeli v gostilnah in kavarnah.
Poldrugo uro je trajal pustni cirkus po škedenjskih ulicah, kjer so prišle na svoj račun skupine mask in posamezne, bolj ali manj posre čene šeme. V pustnem sprevodu je bil samo en voz, in sicer z Opčin z naslovom «Nenajdljivo v 1973». Ob 18. uri je občinski odbornik De Gioia podelil nagrade in se zahvalil vsem skupinam ter poudaril, da škedenjski pust ne bo izumrl, ker ima staro tradicijo. Prvo nagrado, srebrno plaketo ške-denjske krušarice, je prejela skupina zamorskih plesalcev «Samoia-ni», drugo mehikanska skupina «Trinca», tretjo pa skupina črnih hudičev. Danes popoldne bo v Skednju tradicionalni pustni pogreb.
Kot smo že poročali, odpade tudi letos pustni pogreb v Boljuncu.
....................■mi.■limimi.mm.miiiiii.m.mm
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ
Razprava o aktualnih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti
S skupno izjavo ponovno odkloniti vsakršno veljavnost ljudskega stelja glede Slovencev! - Resolucija tržaškega občinskega sveta - Obsodba prepovedi uporabe slovenščine na sodišču
Izvršni odbor Slovenske kulturno -gospodarske zveze je na svoji redni seji v ponedeljek, 25. t.m. razpravljal o raznih aktualnih vprašanjih, ki neposredno zadevajo slovensko narodnostno skupnost. Zlasti se je zadržal pri ljudskem štetju iz leta 1971, katerega rezultati za tržaško pokrajino so bili objavljeni v prc teklih dneh. V tej zvezi je Izvršni odbor ugotovil, da je, tudi spričo škandaloznih manipulacij, do katerih je že prišlo pri objavi številk o Slovencih v tržaški pokrajini in v tržaški občini še posebej, v celoti veljavno stališče, ki so ga predstavniki političnih, kulturnih, gospodarskih in drugih strank, organizacij in ustanov, ki združujejo Slovence, zavzeli v skupni izjavi pred štetjem v oktobru 1971, ko so vsako preštevanje Slovencev odločno odklonili in odrekli vsakemu takemu štetju vsakršno veljavnost, ker niso ustvarjeni pogoji, da bi štetje lahko dalo objektivno sliko številčnega stanja Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Izvršni odbor SKGZ je zato ponovno izrazil mnenje, da bi to soglasno stališče moralo biti sedaj, ko ga je objava rezultatov v celoti potrdila, ponovno poudarjeno v podobni skupni izjavi, kakršna je bila sprejeta pred štetjem.
Nato se je Izvršni odbor zadržal pri obravnavi resolucije tržaškega občinskega sveta z dne 19. t.m., v kateri je rečeno, da tržaški občinski svet «potrjuje potrebo, da državni parlament uresniči ustrezne) zakonske ukrepe za globalno zaščito pravic slovenske narodnostne manjšine na področju Furlanije - Julijske krajine v okviru uresničitve
členov 3 in 6 ustave» in da «v ta namen obvezuje župana in odbor, da podvzameta potrebne korake pri parlamentu in vladi». Izvršni odbor je vzel to stališče na znanje in preučil korake, ki bi jih bilo koristno v tej zvezi narediti.
Prav tako je Izvršni odbor SKGZ obravnaval tudi primer sodne razprave na tržaškem sodišču proti prof. Samu Pahorju, med katero mu jc pretor odrekel pravico do uporabe slovenskega jezika in tudi pravico do prevajalca za slovenščino. JO je ugotovil — kot je to že storil v svoji protestni izjavi — da je ta prepoved v kričečem nasprotju s členom 5 Posebnega sta tuta londonskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, kakor tudi v nasprotju z osnovnimi načeli italijanske ustave in omikanega ter demokratičnega odnosa do elementarnih pravic državljanov slovenske narodnosti. Izvršni odbor je zaradi tega izrekel svojo solidarnost prof. Samu Pahorju.
Izvršni odbor je nato razpravljal še o nekaterih vprašanjih iz kulturnega življenja na Tržaškem in Goriškem, na koncu pa je izrekel svoje čestitke akademskemu slikarju Lojzetu Spacalu ob njegovem odlikovanju z veliko Prešernovo nagrado, kakor tudi prof. Viljemu Cernu in Mirku Kapi ju, katerima je Zveza kulturno - prosvetnih organizaci. Slovenije podelila odličja «Svobode» za njuno požrtvovalno delo na prosvetnem področju med Slovenci v zamejstvu.
• Upokojenci, ki so se včlanili v sindikat CGIL za leto 1974, lahko dvig no jo izkaznice na sedežu sindikata, Ul. Pondares 8.
sta spuščali v vesolje. Verjetno so ga marsovci ali Palestinci preusmerili in se revež ne more več vrniti v Boljunec. Strokovnjaki zdaj ugibajo in študirajo, kako bi ga spet spravili na pravo pot, stari očanci, ki dobro poznajo pustove navade in želje, pa so zelo skeptični in pravijo, da se je boljunski just prestrašil hudega ropota veli-iih motorjev. Da se mu ne bi popolnoma zamerilL-so Boljunčani o-hranili še del pustnih običajev. Tako so včeraj postavni fantje, brhka dekleta in možakarji nabirali po vasi jajca, vino in klobase, potem pa so imeli v pustnem domu skupno pojedino.
V Bazovici je v nedeljo popoldne zaradi burje in mraza odpadel kolesarski sprevod «nogometašic». Mladina je nabrala po vasi jajca in klobase ter precej denarja. Potem so imeli skupno pojedino, denar pa bodo dali za spomenik padlim v NOB. Po večerji je bil v Bazoviškem domu, ki je bil natrpan do zadnjega kotička, družabni večer in ples ,ki ga je organiziralo ŠD Zarja. Izvolili in nagradili so najlepše maske. V ponedeljek popoldne je bilo v domu otroško pustno rajanje. Tudi tokrat je bil dom poln otrok, ki so jih spremljale njihove mamice in jim pripravile skupno pojedino, saj so popoldne precej nabrali po vasi.
Otroško rajanje so včeraj priredili tudi na sedežu PD Škamperle pri Sv. Ivanu in v Dolini na sedežu PD «V. Vodnik», pustno zabavo pa so imeli v Slovenskem klubu, športna mladina pa na stadionu I. maj. kjer je priredilo pustni ples ŠZ Bor.	!
Pristna kraška burja je prekrižala račune kriškim pustarjem. Velike priprave so bile zaman, saj sta se včerajšnjega sprevoda udeležila le dva alegorična voza: domači kriški voz. ki se je pošalil iz energetske krize in pa «Deško-va hiša» iz Repna, ki je osvojil drugo mesto na sobotnem sprevodu na Opčinah. Tudi gledalcev je bilo sorazmerno malo. saj ni bila burja nič kaj prizanesljiva.
Upamo, da bo danes drugače. Danes bodo namreč spremili pusta na zadnji poti v Križu in na Proseku ter Kontovelu. Medtem ko bo za Križane tako slovesen pogreb novost, to ne velja za njihove za-hodnokraške sosede, saj bodo tam pokopali že pusta «Miho 6.». Pogreb se prične ob 15. uri na Kontovelu
žalni sprevod pa se bo razvil po Proseku in se vrnil k Žabji mlaki, kjer bodo «Mihi 6.» izkazali zadnjo čast.
Ustanovni zbor deželne sekcije združenja ANCI
Ob prisotnosti predstavnikov številnih občinskih uprav Furlanije -Julijske krajine je bil včeraj V sejni dvorani tržaške občinske palače ustanovni občni zbor deželnega odseka vsedržavnega združenja italijanskih občin ANCI. Občnemu zboru sta prisostvovala predsednik ANCI Boazzelli in tajnik Santo. Prisoten je bil tudi deželni odbornik za krajevne uprave Va-risco.
Po pozdravnem nagovoru predsednika ANCI Boazzelli ja, ki je poudaril pomen tega združenja kot sredstva za večje sodelovanje in uspešnejše delovanje občinskih u-prav, je spregovoril odbornik Vari-sco, ki je govoril o pomembni vlogi občinskih uprav kot najmanjših upravnih enot.
Nato je govoril tržaški župan Spaccini, ki je v dolgem govoru poudaril pomen občinskih uprav v državni in deželni stvarnosti. Sledila je dolga razprava, v katero je poseglo več predstavnikov občinskih uprav, med temi tudi dolinski župan Lovriha.
Ob koncu sestanka so izglasovali resolucijo, v kateri so navedeni razlogi za nujnost avtonomije krajevnih uprav. Med drugim pravi resolucija, da je «avtonomija pomembna predvsem v naši deželi, kjer obstaja vprašanje slovenske narodnostne manjšine, kateri je treba priznati čedalje večjo global no zaščito, da se lahko avtonomno kulturno, gospodarsko in družbeno razvija. V deželnem odboru združenja ANCI so zastopane občine Trst, Videm, Pordenon, Gorica, Tolmeč, Červinjan, Sovodnje ob Soči, Pon tabelj, Devin - Nabrežina, Milje, Zgonik in druge.
Nalezljive bolezni
Občinski zdravstveni funkcionar je sporočil, da so ugotovili v tednu od 18. februarja do 24. februarja 1974 naslednje primere nalezljivih bolezni: en primer paratifusa, devet primerov škrlatinke, 20 primerov noric (od katerih eden izven občine), 4 primere vnetja priušesne mrene, 5 primerov rdečic, 3 primere srbečice (od katerih eden izven občine), 3 primere nalezljivega vnetja jeter (od katerih eden izven občine) in dva primera vnetja črevesja pri otrocih (eden izven občine).
Dragica in Ramiro sporočata vsem znancem in prijateljem, da ju je po dolgih letih osrečilo rojstvo hčerkice
ANE
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
EDUARDO DE FILIPPO
BOŽIČ PRI CUPIELLOVIH
Prevod: Lelja Rehar Scena: Demetrij Cej Kostumi: Anja Dolenčeva Glasbena oprema: Ivo Merše Režija: JOŽE BABIČ
V	petek, 1. marca ob 20. uri ABONMA RED A — Premierski in RED G
V	soboto, 2. marca ob 20. uri ABONMA RED B — prva sobota po premieri
V	nedeljo, 3. marca ob 16. uri ABONMA RED C — prva nedelja po premieri
Gledališča
Številni požari v naši okolici
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s satiričnim kabareten «Dlaka v jajcu» avtorjev M. Kcšute, A. Austje. S. Verča in A. Ki a j ja
V	soboto, 2. marca ob 20. uri v restavraciji «Križman» v Repnu. V nedeljo, 3. marca ob 15. uri v Lokvah in ob 20. uri v Štanjelu.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
V	petek ob 20. uri ponovitev Verdijeve opere «Rigoletto». V glavni vlogi bo nastopil Tržačan Piero Cappuccini. Pri gledališki blagajni so na razpolago še preostale vstopnice.
AVDITORIJ
Danes ob 20. uri za «Teatro oggi» sedma abonmajska predstava Teatra Stabile «L’educazione parlamentare».
V	petek, 1. marca ob 20. uri gostovanje pariške skupine «Tneatre de la Mandragore» z delom «Der Kater».
ROSSETTI
Drevi ob 20. uri šesta abonmajska predstava Teatra Stabile: «Tri sestre» Čehova v režiji O. C. Giovangiglia.
Vabimo vse veseljake na žalni sprevod našega dragega rojaka MIHE VI., ki bo danes, 27. februarja, ob 15. uri. žalni sprevod bo krenil iz hiše žalosti na Kontovelu po kontovelskih in proseških ulicah do poslednjega bivališča Žabje mlake.
ŽALNI PUSTNI ODBOR
BANCA 01 CREDITO DI TRIESTE , TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL. F FILZI 10 rtl 30-101, 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	700.—
Funt šterling	1606.—
Švicarski frank	226.—
Francoski frank	142,80
Nemška marka	260,75
Avstrijski šiling	35,50
Dinar: debeli	42,—
drobni	42—
MENJALNICA
vseh tujih valut
V večernih urah je izbruhnilo več požarov v vsej tržaški okolici.
Burja je plamene razširila, tako da so zajeli precejšnje površine travnikov. Gorelo je pri Katinari nad smodnišnico, na Dolgi kroni in nad Sv. Ano. Najobsežnejši požar pa je zajel borov gozd med Bazovico in Drago, kjer je uničil številna drevesa. Morali so poseči gasilci iz mestne centrale in z Opčin, ki so do pozne ure gasili plamene. Za ostale oožare so morali mobilizirati tudi gasilce iz Milj in celo iz Starega pristanišča.
mil’IIIIIIIIMIIMIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllinillllUllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllMIIIIIIII
URADNI PODATKI ZA LANSKO LETO
Tradicionalni promet v luki zabeležil 8,220.693 ton blaga
Z dovozom surove nafte za TA L je promet narastel na 38.1 milijona ton
Statistični urad Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče je objavil dokončne uradne podatke o blagovnem prometu v luki v preteklem letu. Iz ustreznega pregleda povzemamo, da se je tradicionalni promet v lanskem letu povečal vsega za približno 300.000 ton, tako da je narastel s 7,913.676 ton v letu 1972 na 8,220.693 ton v lanskem letu.
Pri posameznih blagovnih vrstah so zabeležili naslednji razvoj : promet z rudami se je povečal z 1,033.186 na 1,200.245 ton, promet z žitom in oljčnimi semeni s 103.240 na 126.235 ton; promet z lesom je napredoval z 98.578 na 113.248 ton in promet s kosovnimi
pošiljkami z 1,695.349 ne 1,777.958 ton.
V primeri z letom 1972 pa so nazadovale naslednje postavke: promet s premogom je zdrknil s 516.914 na 412.886 ton, promet z raznimi pošiljkami v razsutem stanju z 244.837 na 231.250 ton in dobave za potrebe ladij in posadk s 694.039 na 637.222 ton.
Promet s surovim petrolejem se je povečal z 32,087.737 ton v letu 1972 na 33,660.000.358 ton v lanskem letu, in to v prvi vrsti zaradi večjega dovoza surovine za čezalpski naftovod: ta postavka je namreč napredovala z 28,560.204 ton v letu 1972 na 29 milijonov 938.709 ton. Če upoštevamo skupaj tradicionalni promet in dovoz surove nafte za čezalpski naftovod, naraste celokupen promet v lanskem letu na 38,159.402 toni, medtem ko je znašal leto poprej 36 milijonov 473.880 ton.
Promet blaga v kontejnerjih se je tudi v lanskem letu občutno povečal v primeri z letom 1972 in s prejšnjimi leti: medtem ko so letu 1972 na naših pomolih našteli 15.496 kontejnerjev, je njihovo število lani narastki na 26.845 enot.
Včeraj v Boljuncu
Komunisti predlagajo tudi «dolinske» skupnosti
Komunistična skupina v deželnem svetu je te dni predložila zakonski osnutek (ki ga je prvi podpisal svetovalec Baracetti) z naslovom «Ureditev skupnosti krajevnih ustanov za gospodarsko, družbeno in urbanistično načrtovanje». Komunisti v bistvu predlagajo ustanovitev podobnih skupnosti v gričevnatih in ravninskih predelih Furlanije - Julijske krajine, kakršne bodo nastale na ga ratih področjih naše dežele.
PD «FRANCE PREŠEREN» iz Boljunca
priredi pod pokroviteljstvom občine Dolina jutri, 28. tebruarja 1974 ob 20.30 v občinski telovadnici v Dolini
KONCERT
Tržaškega partizanskega pevskega zbora
in
Lj'udskega tria iz Brega
Dirigent: OSKAR KJUDER	Recitator: JULIJ GUŠTIN
Vljudno vabljeni!
Kino
La Cappella Underground 19.00—21.00 «La visita». Režija Antonio Pietran-geli. Igrata Sandra Milo in Francois Perrier.
Ariston 18.00 Rezervirano za krožek «U. Barbaro»: Crepa padrone, va tutto bene». Jane Fonda in Yves Montand.
Nazionale 16.30 «I racconti di Canterbury». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 «A 17 anni siamo stati tutti zozos». Igrata Edmond Rail-lard in Frederic Duru. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 «Oh! Calcutta!» Zabavni film v barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.30 «Serpico». Glavno vlogo igra Al Pacino. Barvni film.
Eden 16.00 Pasolinijev film «Storie scellerate». N. Davoli, F. Cittì, N. Machiavelli. Barvni film.
Ritz 16.00 «L'urlo di Chen terrorizza anche l’occidente». Igra Bruce Lee. Barvni film.
Aurora 16.00 «Chi ucciderà Charley Varick?» William Matthau. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 15.30 «Sesso matto». G. Giannini in L. Antonelli. Barvni film. Piepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 «Agente 007 vivi e lascia morire». Barvni film za vsakogar .
Impero 15.30 «La sedia a rotelle». C. Spaak in Jean Claude Brialy. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «Fraulein in u-niforme». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Il giustiziere giallo». Prepovedano mladini pod 14. letom. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Ideale 16.00 «Annibaie». Victor Mature in Rita Gam Barvni film.
Vittorio Veneto 16.00 «Milano rovente». Antonio Sabato, Philipe Leroy, Marisa Meli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia Danes zaprto. Jutri ob 16.00 «La casa delle ombre maledette». D. Seby in G. Hall. Barvni film.
Astra 16.30 «Il terrore con gli occhi storti». A. Noschese in E. Montesano. Barvni film.
Radio 16.00 «La macchia della morte». Kurt Jurgens in Jacqueline Bisset. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Vabimo vas na srečanje ob izidu knjige
Razna obvestila
Mladinski krožek - Trst, Ul. Ginnastica 72, obvešča svoje člane, da lahko dvignejo članske izkaznice v prostorih krožka od 14. do 15. in od 19. do 20. ure do vključno 1. marca 1974.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 27. februarja GABRIJEL, PEPELNICA Sonce vzide ob 6.48 in zatone 17.48 — Dolžina dneva 11.00 — Luna vzide ob 8.40 in zatone ob 23,52.
Jutri, ČETRTEK, 28. februarja ROMAN
Vreme včeraj: najvišja temperatura 7,4 stopinje, najnižja 5,2, ob 19. uri 5.2 stopinje, zračni pritisk 1023,4 mb, rahlo narašča, veter 32 km s sunki 70 km na uro, vlaga 50-odstotna, nebo 8 desetink pooblačeno, morje razburkano. temperatura morja 9,1 st0’ pinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 26. februarja 1974 se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 72-letni Angelo Skilan, 89-ietni Guglielmo Maffioli, 89-letna Maria Mondo por. Davanzo, 73-letna Marija Montagna por Kraljič, 68 letna Santa Nasladech, 67-letni Angelo Fusaio, 71-letni Bruno Valenzin, 75-letni Federico Krischan, 69-letni Luigi Zampieri. 66-letni Mario Frandoli, 87-letna Wanda Massopust vd. PO' tracco, Dlì-ietna Emma Schiavoni por. Postogua, 36-letna Serena Melli por. Levi in lìl-ìetni Francesco Verzier.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16. ure)
Dott. Gmeiner. Ul. Giulia 14: Manzoni. Largo Sennino 4; IN AM, Al Cedro, Trg Oberdan 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All'Angelo d'Oro, Trg Goldoni 8: Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tei. 228-124); Bazovica (tel. 226-165): Opčine (tel. 211-001): Prosek (tel. 225-141); Božje polje " Zgonik (tel. 225-596) ; Nabrežina (tel-200-121); Sesljan (tel. 209-197); žav-Ije ftel. 231-137): Milje (tel. 271-124).
Prispevki
V	spomin dragega Zdravka ob 4. obletnici smrti darujejo Pregarčevi 5.000 lir za Slovensko planinsko društvo.
V	spomin na obletnico svoje mame daruje Boris Možina 20.000 lir za Di' jaško matico.
Vabimo vas na srečanje ob Izidu knjige
TRAGEDIJICA NA GROBLJAH
Sodelovali bodo avtorica IRENA ŽERJAL, prof. JANKO JEŽ in JAKOB RENKO
Srečanje bo jutri, 28. februarja, ob 17.30 v prostorih Tržaške knjigarne
TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ulica S. Francesco, 20, telefon 61-791
Preminila je naša draga
Marija Montagna por. Kraljič
Pogreb bo jutri, 28. februarja ob 14.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Boljunec.
Žalostno vest sporočajo: mož, hčer ka, zet, brat, svakinja, vnuki, pravnuki ter drugi sorodniki
Trst, 27. februarja 1974
Pogrebno podjetje Zimolo
+
Močno potrti sporočamo žalostno vest, da nas je 24. t.m. nenadoma zapustil naš predragi sin, brat in stric
Pogreb našega ljubljenega Marjana bo jutri, v četrtek, 28. februarja, ob 15. uri iz mrtvašnice glavne. bolnišnice v Skedenj sko cerkev in nato na škedenjsko pokopališče.
žalujoči mama, oče, sestra, ljubljena nečakinja Jasna in drugi sorodniki
Trst, 27. februarja 1974
+
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga sestra
MARIJA FURLAN roj. TERČON
Pogreb pokojnice bo danes, v sredo, ob 15. uri izpred župne cerkve v Nabrežini.
Žalujoči: sestra Fani, bratje Just, Alfonz in Franjo
Nabrežina, 27. februarja 1974
GORIŠKI DNEVNIK
to je 35.000 lir. Ža vsako brejo kravo je nadalje določena nagrada 30 tisoč lir (v goratih predelih 40.000 lir). V tem drugem primeru bo pri posameznem hlevu nagrajenih največ 20 krav. Če pa gre za zadružne hleve ali drugačne oblike sodelovanja v živinoreji, bodo rejci prejeli nagrade ne glede na število repov. Pogoj za priznanje nagrad je tudi, da pridela vsak živinorejec vsaj 40 odst. potrebne krme sam.
Deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA bo prejela finančna sredstva za opravljanje posebne zadruge za ovrednotenje in razpečevanje živine. ERSA bo lahko izplačevala predujme članom-zadružnikom, in sicer v razmerju s številom repov v reji pri posameznikih. Če bo zadruga v ta namen najemala posojila, bo zanje zagotovila svoje jamstvo deželna ustanova ERSA. Zakon pred videva nadalje podelitev novih sred-
ZA OKREPITEV ŽIVINOREJE
F letošnjem letu predvidene naložbe za 5.400 milijonov lir
Pristojna deželna komisija bo razpravljala o novem zakonu prihodnjo sredo . Pomoč tudi za perutninarstvo, svinjerejo in druge dejavnosti
Naša dežela se je sporazumno z pasmah. V goratih predelih bo na-urugimi italijanskimi deželami z na- grada za vsak rep za 10.000 lir višja, vadnim tn posebnim statutom in z ' osrednjo vlado pred časom obvezala, aa bo v najkrajšem času pripravila rsto naložb na področjih prometa,
Kmetijstva, zdravstva in ljudskih gra-enj, tako da bi vsaj delno prebro-ih gospodarski zastoj, ki je nastal rvllL P° ,izbruhu energetske krize.
Udbornik za kmetijstvo Tripani se je pred kratkim pred deželnim sve-m obvezal, da bo v najkrajšem _asu pripravil zakonski osnutek za zvoj kmetijstva in zlasti živino-fJe na našem področju, in sicer s posegi na krajši rok kakor a .? srednjeročnimi posegi. V po-cv i se je na sedežu deželnega sestala stalna komisija, prima za vprašanja kmetijstva in ,‘v‘noreje. ki ji načeluje socialistični sn,- •Via ec ®rmano in med drugim n a, H- skleP. da bo začela obrav-vinn • zak°nski načrt za razvoj ži-rfj.e m kmetijstva na posebni J , ki bo v Trstu prihodnjo sredo,
10 m 6. marca.
stm, 0n.ski osnutek namenja kmetij-tn n0211-?.1?1® živinoreji skupno vso-bi ž milijard lir, od tega pa naj mm-6 \ lotošnjem letu investirali 5 mmjard 400 milijonov lir. Normo bo s, 50ZH načelnik demokrščanske Pine v deželnem svetu Del Gobbo. t„diPOiedel'Ìkovi seji j® kil prisoten ki ■ .ornik za kmetijstvo Tripani, učit 0.risal izsledke najnovejše pre-W-6 kmetijstva in živinoreje v Fur-vTi' - Julijski krajini. Odbornik je v Ho- ,2vezi naglasil, da je položaj tak« a nern kmetijstvu precej resen,
Dov o a, Postnj3 nujnost novih ukre-Večja 'ern Posočju iz dneva v dan
mLnovim zakonskim osnutkom na-Drn: va, deželna uprava pospešiti Da so nj0 .govejega mesa, vendar zvoi Predvideni posegi tudi za ra-nj J Perutninarstva, kuncereje, svi-me 1® m konjereje. Prav tako na-nih ,Vj PosPešiti proizvodnjo mleč-času z,delkov. ki zlasti v zadnjem lauro krePkp bremenijo plačilno bi-novi Si *uim°- Hkrati s tem naj bi ročin . omogočil, da se na pod-ceni na:P dežele dosežejo takšne jZV0ri Za živino in živinorejske pro-strezn' j a kodo po eni strani u liivo 6 dejavnosti «zanimive» in vab
'J1Ve Za krool_....	•__
prevzeli po deželnem zakonu štev. 16 iz leta 1967 (razvoj živinoreje) in podelitev^ finančne pomoči pokrajinam, občinam, ustanovam, združenjem in zadrugam, zadružnim hlevom in podobnim organizacijam, za pospeševanje strokovne izobrazbe v kmetijstvu in živinoreji. Posebne pomoči bodo končno deležni pobudniki novih združenj in zadrug za pospeševanje in izboljšanje živinoreje.
V Repnu sestanek federacije gradbincev
V Repnu se je v ponedeljek zbralo vodstvo pokrajinske sindikalne federacije gradbincev in kamnarjev. Zborovanja so se udeležili tudi delegati delavskih skupin. Zavzeli so se za uresničitev novih nalog na poti združevanja (področni odbori itd.) ter se obvezali, da se bodo množično udeležili manifestacij ob
ŽIVAHNA AKCIJA SINDIKALNE FEDERACIJE
Delovni ljudje izražajo z današnjo stavko svoj protest proti naraščajoči draginji
Stavke se bo udeležilo ludi dijaštvo srednjih šol
štev za pobude, ki bi jih živinorejci i splošni stavki.
BENEŠKI DNEVNIK
PISMO IZSELJENSKIH ORGANIZACIJ MINISTRU MORU
Na konterenco o izseljenstvu naj povabijo vse organizacije
Med podpisniki tudi predstavnik Dru-šiva beneških izseljencev Marko Petrič
Po dr-23- kmetovalce in živinorejce, bron, U?‘ pa da ne bodo preveč o-zT Jevale Potrošnikov.
Stanov'1 * *? predv'deva med drugim u-Doten • * • Posebne zadruge za ovred-le- iT 1!\ razpečevanje živine, Po-druoiK 8 določa vrsto prispevkov in za I;,,- °bkk pomoči (nagrad, itd.)
zmnorejce.
b0 rip-r,etno jo v zakonu določeno, da starv,, na uPrava prek Deželne u-PrbTe ,za razvoj kmetijstva ERSA reio Sa a P° 25-000 lir nagrade za če grp et Samcev, do teže 5 stotov ziromt T rdečo furlansko pasmo o-a do teže 4 stotov pri drugih
Predstavniki izseljenskih organizacij ALEF (Grassutti), Panfriul (Fabbro) Eraple (Gino e Dassi) in Društva beneških izseljencev (Marko Petrič), so naslovili 11. t.m. na zunanjega ministra Mora naslednje pismo o vsedržavni konferenci o izseljeništvu:
«Gospod minister!
Predstavniki zgoraj navedenih organizacij so se sestali 2. t. m. v Lausannu, da bi proučili pereče stanje, ki je nastalo tudi zaradi energetske krize v mnogih evropskih državah in je v Švici še ostrejše zaradi ponovnega predloga, da bi na drastičen način skrčili število tujih delavcev v tej državi. Smatramo, da bi morala italijanska vlada v zvezi s temi težkihii' dejžtvi Sprejeti vse potrebne ukrepe da bi zagotovila gotovo delo izseljencem in da bi začela z izvajanjem take gospo-darsko-družbene politike, ki' bi o-mogočila v doglednem času možnosti za povratek izseljenih delavcev.
V zvezi s temi vprašanji je zelo pomembna vsedržavna konferenca o
izseljeništvu, ki bo omogočila ne le poglobljeno analizo izseljeništva, ampak tudi, ker bodo prišli na dan predlogi, ki bi morali obvezovati vlado pri svojih odločitvah. Zato vas predstavniki zgoraj navedenih organizacij opozarjajo na nujnost, da bi bile na konferenco povabljene res vse izseljenske organizacije, torej tudi tiste, ki delujejo na deželni ravni. V prepričanju, da se strinjate s tem našim predlogom ter da občutite nujnost odločne akciie vlade za rešitev vprašanj izseljenih delavcev, vas spoštljivo pozdravljamo.
Druga stalna komisija deželnega sveta, ki je med drugim pristojna za vprašanja, ki zadevajo kmetijstvo, se bo prihodnji petek, 1. marca, sestala s podobno komisijo dežele Veneto. Razpravljali bodo o vprašanjih skupnsgij/fnteresa, zlasti v zvezi z načrtom za okrepitev živinoreje.' Srečanje bo na sedežu deželnega sveta Veneta v palači Ferro Fini v Benetkah. Odposlanstvo Furlanije - Julijske krajine bo vodil svetovalec
__^ r____ __ ___ _	Ermano (PSI).
,l,,iiiiiii,„i,lnmilll|||||I|||||||t]|||imi|l||||n([||lll|lllltlllllllllllllllimlllltIIIIIIIIIIIMnll)llllmllllllllllltllllllllllllllllltlmllllllulllllmllltlllllllllllllllll}llllin
UllOMSNJENI RAZLOGI NOČNEGA POŽARA
Plameni uničili garažo telefonskega Podjetja in hudo opekli nočnega čuvaja
Škoda presega deset milijonov Ur
govit
žavneT .v. garaži nove palače dr-
Požar je izbruhnil prej-
Raff.ga telefonkega podjetja v Ul. opekli a ®/a- Plameni so hudo Škodo lačnega čuvaja in povzročili V g ’ k| presega 10 milijonov lir. Pol azi je gorelo od polnoči do P°djet. k, ko so prvi uslužbenci «ali la opazili gost dim in pokli-Hapo>‘cijo.
v°cist,Krai je prihitela izvidnica pod ''kodom'" P°dčastnika Zottija. Pred slujk,, v garažo je stalo več u-stekiT^- ki so medtem razbili gasiti Vk0(lnih vrat in skušali po-prjjjjil Pismene, -	-’K
a
umiku.
vročina jih Utegnili pa
^Paziti
Je ]„. negibno, počrnelo telo, ki p a° ob gorečem fiatu 1100. tefijastrnk Zotti in Bracconi, ka atar «.se je pridružil komaj 16 let Ciljal,0 Gazzella iz Zindisa pri Vdfij • so kljub plamenom in dimu vHli -i nQtranjost garaže in pri-0i £..,c ?veka do vhoda: bil je noč-tll. &VaJ- 47-letni Angelo Zvek iz tih, č Venezian 24. Komaj pri vra-brjjaj ° je zadihal svež zrak, je k sebi in dejal, da je požar
Kar je ostalo po požaru
izbruhnil kmalu po polnoči. Na sebi ni skoro več imel obleke, ker so plameni požgali vsa oblačila in mu prizadeli opekline prve in druge stopnje po obrazu in udih. Z rešilcem Rdečega križa so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v dermatološki oddelek. Če ne bodo nastopile komplikacije, bo Zvek ozdravel v dveh tednih.
Medtem so prihiteli tudi gasilci pod vodstvom Podčastnikov Jermana in Verone, ki so v kratkem pogasili zadnje zublje. Spočetka je kazalo, da je požar izbruhnil zaradi kratkega stike v čuvajnici. Da bi dokončno ugotovili vzroke požara so prišli na kraj še poveljnik gasilcev inž. Casablanca in major Sgorbissa ter agenti znanstvenega oddelka kvesture,
Pred vrati garaže je bil parkiran fiat 1100 starejše registracije s praznim rezervoarjem. Zvekova žena je izjavila preiskovalcem, da je malo pred polnočjo, ko je prinesla možu večerjo, ta spravil avto daleč od vrat, prav v kot gara-
že. Zakaj v avtu ni bilo več bencina in zakaj je bil spet pred vhodom? Zakaj ni čuvaj poklical po telefonu pomoči? Dejal je, da je telefon v čuvajnici toplota stopila, kar je res, in da se je pokvaril tudi telefon na stopnišču, ki pelje v prvo nadstropje. Ugotovili pa so, da je slednji telefon deloval. Zvek je še dejal, da je skušal pobegniti iz garaže, da je zato razbil stekle vhodnih vrat, a je padel v nezavest in obležal ob avtu. Tudi to ni res: steklo so razbili prvi reševalci, za bee pa je imel na razpolago še stopnišče, ki pelje v prvo nadstropje.
Preiskovalci so se znašli pred novim problemom: vsa garaža je bila okrvavljena in pobruhana, na podu pa so še opazili sledove golih stopal. Očitno je torej, da se je v garaži dogajalo nekaj kar bodo morali preiskovalci še ugotoviti.
Požar je uničil, poleg avta in čuvajnice, tudi notranjo opremo, več električnih napeljav in strop. Po prvih ocenah škoda presega 10 milijonov lir.
Na današnji splošni stavki, ki se bo pričela ob deveti uri in ki bo trajala v vsej pokrajini do 14. ure, bodo sodelovali poleg industrijskih delavcev tudi državni in poldržav-ni uradniki ter dijaki. Medšolski dijaški odbor je izdal tiskovno poročilo v katerem obvešča, da se pridružuje splošni stavki, ki so jo sindikati proglasili zaradi naraščajoče draginje, saj so tudi dijaki pri svojem delu oškodovani, kajti šolski pripomočki so iz dneva v dan dražji. Zato medšolski odbor vabi dijake, da sodelujejo na današnji manifestaciji in da prisostvujejo sindikalnemu shodu na Travniku ob 10.30.
Stavke se bodo udeležili tudi dijaki slovenske trgovske šole. Prav tako smo izvedeli, da se bodo stavke udeležili tudi nekateri slovenski šolniki, ki bodo sledili pozivu večjih sindikalnih zvez.
Sindikati delavcev v krajevnih ustanovah so tudi napovedali udeležbo pri današnji stavki. V letaku obveščajo tudi uslužbence občin, bolnišnic, pokrajine, da jim lahko uprave odvzamejo le plačo za dejanske ure stavke, ne pa za cel dan.
Zbirališče udeležencev sprevoda bo ob 9.30 na Korzu pred spominskim parkom. Odtod bo krenil sprevod po obeh korzih na Travnik, kjer bo ob 10.30 sindikalno zborovanje, na katerem bo govoril zastopnik osrednjeva vodstva sindikalne federacije Giuseppe Voltolina.
Mestni avtobusi ne bodo vozili od 10.30 do 12. ure. Prav tako se bodo ustavili avtobusi na medkrajevnih progah, v tem času se bodo ustavili na najbližji postaji tudi osebni in tovorni vlaki.
POZIV DIJAKOV
Udeležimo se splošne vsedržavne stavke!
Dijaki Slovenske trgovske šole v Gorici sodelujemo pri splošni stavki 27. 2. 1974, ki so jo proglasile sindikalne konfederacije CGIL, CI SL in UIL po vsej Italiji.
Študentje menimo, da je ta stavka ena izmed najpomembnejših v zadnjih letih. Sovpada namreč s krizo, ki prizadeva iz dneva v dan delavski razred in vse družbene sloje, ki živijo od lastnega dela. Tej krizi ne vidimo konca!
Krizo današnjega sistema občutimo mi dijaki, naši starši in naši vzgojitelji takoj ko prestopimo šolski prag in gremo v trgovino, kjer so cene v zadnjih..časih strahovito narasle. Toda to podražitev ne o-pažamo samo pri živilih, ampak tudi pri bencinu, učbenikih (-4-30 odst.), gradbenem materialu (+100 odst.), vozninah itd.
Istočasno pa narašča dobiček velikih industrijcev in petrolejskih mogotcev, kar dokazuje, da te krize ne občutimo v Italiji vsi enakomerno, ampak jo vselej, kot vedno, plačujejo revnejši sloji.
Dijaki! Tudi mi izhajamo iz delavskih in kmečkih družin in občutimo na lastni koži te socialne krivice. Poleg teh socialnih krivic, obstajajo za nas Slovence, narodnostne krivice, ki imajo svoj vzrok v politični degeneraciji vodilnega razreda. Priča so nam zadnji primeri v Benečiji, kjer so prepovedali slovenski pošolski pouk. Ob tej priliki pozivamo vse dijake, da se udeležijo sobotnega predavanja o Benečiji.
Dijaki Slovenske trgovske šole sodelujemo pri današnji stavki in pozivamo vse slovenske dijake, da se vzdržijo pouka, ker samo z mno-
Danes praznuje 62-letnico življenja
MARIJA GRAVNER
iz števerjana, Ščedno 6. Ob
tej priliki ji čestitajo vsi bližnji in daljni sorodniki.
žičnim bojem, kakršen je današnji lahko zavremo to protidelavsko in protislovensko politiko.
Dijaki
Slovenske trgovske šole
Gorica
Javili so nam, da se bodo splošne siavke udeležili tudi nekateri napredni profesorji.
Deželna manifestacija prod vojaškim služnostim
V občinski knjižnici v Doberdobu so se sestali, na povabilu župana Andreja Jarca, člani enotnega odbora za reformo vojaških služnosti in podobnega agitacijskega odbora iz videmske pokrajine. Na sestanku so razpravljali o sedanjem položaju tudi v luči najnovejših služnosti v videmski pokrajini, ki so še bolj otežili gospodarski položaj naše dežele.
Doberdobski enotni odbor je sklenil dati najširšo podporo deželni
protestni manifestaciji, ki bo v Vidmu, na Trgu Venerio, v soboto, 2. marca ob 10. uri.
Oba odbora vabita na to manifestacijo politične sile, društva, sindikate in dijaško mladino.
Avtomobilist do smrti povozil mladeniča
V ponedeljek zvečer se je skupina mladih prijateljev iz Pierisa preoblekla v puste in se sprehajala po vaških ulicah. Med njimi je bil tudi 18-letni dijak Renato Lorenzon iz Pierisa, katerega je avtomobilist do smrti povozil.
Približno ob 22. uri se je skupina vračala v vas. Verjetno zaradi teme ni voznik osebnega avtomobila, 24-letni Renato Scarel iz Papa-riana pri Fiumicellu, pravočasno o-pazil pešca, ki ga je silovito zbil na tla. Zaradi hudih poškodb je mlad Lorenzon pri priči izdihnil.
UÀ SESTANKU V PONEDELJEK
Zastopniki KD, PSD! in S DZ dosegli sporazum o pokrajini
Podpis sporazuma bo v soboto
Pokrajino bo do naslednjih u-pravnih volitev spomladi 1975 vodila tristranska koalicija med KD, PSDI in SDZ. Sporazum so v glavnih obrisih dosegli v ponedeljek zvečer zastopniki omenjenih treh strank na sestanku, ki je bil na sedežu socialdemokratske stranke v Gorici. Sejo je vodil tajnik PSDI Candussi, ki je sestanek tudi sklical, poleg njega so to stranko zastopali Tacchinardi, Zucalli in Bon, Krščansko demokracijo sta zastopala Leardi in Saracino, Slovensko demokratsko zvezo pa Bratuš, Bratina, Paulin, Ferletič in Sfiligoj.
Na sestanku so se pogovarjali o položaju v pokrajinski upravi in po dolgi razpravi so dosegli tudi okvirni sporazum, ki ga bodo verjetno potrdili in podpisali že prihodnjo soboto. V glavnem bodo potrdili program iz leta 1970. Socialdemokrati hočejo temu dodati še točko, ki zadeva javne prevoze. Po njihovem mnenju bi bilo najbolje ustanoviti poleg že obstoječega medobčinskega konzorcija za avtobuse v tržiškem okolišu še en tak konzorcij, ki bi zajel poleg goriške in sovodenjske občine, ki so na des-
iiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii
BREZ TRADICIONALNIH PUSTNIH PLESOV
ŽIVAHNO SLOVO OD PUSTA V MESTU IN NA PODEŽELJU
Slovenski otroci so se včeraj zabavali v Prosvetni dvorani
nem bregu Soče. Zastopniki SDZ pa so želeli dati v program tudi vprašanje zemljišč v štandrežu. Nimajo ničesar proti zemljiščem, ki so potrebna za industrijsko cono, ker je to že osvojeno od vseh strank, so pa zato, da bi se avto-port premaknil na sedanje letališče. Na tem sestanku se je tudi izvedelo, da je državna uprava že pred dvema letoma poslala goriški občini pismo, v katerem javlja, da je pripravljena oddati goriški občini za druge potrebe polovico letališča (60 hektarjev). Če je bilo tako sploh ne razumemo zakaj so na goriški občini držali to pismo dve leti v predalu in tako povzročili hudo kri med štandreškimi kmeti, ki niso hoteli oddati svoje zemlje za avtoport. Si je morda hotel kdo na račun štandreških kmetov kovati politični kapital?
Kar se tiče notranjega ustroja pokrajinskega odbora mu bo vedno predsedoval dr. Chientaroli, socialdemokratski odbornik Tacchinardi bo prevzel podpredsedniško mesto in bo ohranil resor za javna dela. odbornik Corbatto bo imel samo odborništvo za osebje, resor za javno vzgojo in turizem pa bo prevzela zastopnica SDZ Ferletič. Na ostalih mestih bodo ostali prejšnji odborniki, če bo v soboto sporazum podpisan, obstaja možnost, da se bo pokrajinski svet sestal še pred 15. marcem.
Predavanja
Klub «Simon Gregorčič» vabi jutri, 28. februarja ob 20.30 na predavanje prof. Božidarja Mrevlje iz Nove Gqrice o temi «Vzgojne naloge družinp v otrokovi mlajši šolski dobi». Vabljeni zlasti starši o-trok. ki obiskujejo osnovno šolo in otroški vrtec.
Goriška «mularija» je včeraj po svoje praznovala zadnji dan pusta. Kot po navadi so hodili našemljeni otroci po mestnih ulicah in tudi po vaseh. Trgovine so bile včeraj popoldne, po starem gpriškem običaju zaprte, prav tako se je delo ustavilo tudi v nekaterih tovarnah. Plesov je bilo malo, v glavnem v raznih krožkih in klubih samo do polnoči, ker ni dovoljeno plesati do poznih jutranjih ur.
V goriški Prosvetni dvorani sta Slovenska prosvetna zveza in Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ priredili tudi letos običajno pustno maškarado, katere se je u-deležilo okrog dvesto otrok, ki so jih spremljali starši, zlasti mamice. Dvorana je bila ob tej priložnosti lepo okrašena, igral je mladi orkester iz Sovodenj. Za zabavo otok je bilo na sporedu več tekem in šaljivih iger, pri žrebanju pa so otroci dobili kot nagrado lepe slovenske mladinske knjige. Po nlesu in zabavnem popoldnevu v dvorani so otroci gledali še lep mladinski risani film. Na letošnji otroški maškaradi so se zbrali otroci, ki obiskujejo slovenske osnovne šole in vrtce na področju Gorice.
________________________________ V ponedeljek so pustovali v Do-
.........................................................
V PRIREDBI SPD
ZELO LEP PRIKAZ POTOVANJA V ŠVICO IN NA TIROLSKO
Predaval je prof. Ciril Hubad iz Ljubljane
V petek zvečer je v natrpani Gregorčičevi dvorani v Gorici predaval prof. Ciril Hubad iz Ljubljane, ki je s številnimi diapozitivi in z dokajšnjo mero humorja prikazal prelepe kraje, ki jih je obiskal. Predavatelja, ki se je s temo cPreko alpskih prelazov v Švico» priljubil goriške-mu občinstvu, je predstavila predsednica Slovenskega planinskega društva Jožica Smet.
Potovanje prof. Hubada se je pričelo v Ljubljani. Od tod je predavatelj potoval čez Jesenice na Belo peč in dalje čez Kanalsko dolino in Karnijo preko prelaza Mauria v Corano. Po prelazih Pordoi in Sella je priše’ v Ortisei in nato v Bočen. Pot je nadaljeval preko prelaza Mendola v sončno dolino «Val di Sole» in nato čez Tonale v Edolo in Aprico ter dalje do St. Moritza v Švici. Kneževino Liechtenstein in še posebej prestolnico Vaduz je dosegel po dolgi poti preko prelaza Bernina.
Prišel je čas povratka: cesta je peljala na vzhod proti avstrijski deželi Voralberg in dalje preko prelazov Hochstanbergpass, Fleienpass in Albergpass do zahodne Tirolske.
Kratek postanek za ogled Innsbrucka in z avtom po avtocesti čez znameniti, najvišji most v Evropi, proti jugu. še dolina Pinzagua, dolga alpska cesta na Veliki Klek — Gross-glockner i~. dalje proti domu do Ljubljane.
Poslušalci so bili zadovoljni s predavanjem in so izrazili željo, da bi jim prof. Hubad še kaj predaval. To se bo zgodilo 23. t. m.: SPD je namreč prof, Hubadg povabilo na novo predavanje. Tokrat bo govoril o «Deželi nepozabnih lepot», * 1 Sloveniji.
t. j.
Občni zbor ANPI danes v Gorici
V klubu «Simon Gregorčič» bo danes, v sredo, 27. februarja, ob 20. uri ustanovni zbor sekcije ANPI
berdobu neporočeni fantje in dekleta, včeraj pa očetje. Letos se je pustnim obredom pridružilo veliko mladih fantov in deklet, ki so prejšnja leta kukali za šemami izza priprtih oken. Prvič smo videli fante in dekleta, ki so skupaj pobirali jajca, klobase in vino, medtem ko je v preteklih letih delala vsaka skupina zase. Ker so se, zaradi prepovedi vožnje z avtomobili v nedeljo sprehajali peš po vasi. so se v ponedeljek vozili z traktorjem, da so	lažje obredli	celo vas.	Voznik
je	bil	Armando Venčetov.	in je
sprejel na voz vse šeme, ki so se želele	udeležili	praznika.	Zvečer
so	se	vsi zbrali	v osmici	pri Ro-
šotevih, kjer so izpraznili poln jer-bas jajc in klobas ter pripravili okusno večerjo za vse navzoče. Seveda ni manjkalo dobrega vina, harmonika je veselo zaigrala in spretne mlade noge so zaplesale. Najmlajši pa so imeli praznik na društvenem sedežu,. kjer so imeli plesno čajanko in kjer so si ogledali otroški risani film. Pustno popoldne za otroke je priredilo domače prosvetno društvo «Jezero».
Tudi v Jamljah so praznovali staro pustno tradicijo in pobirali po vasi jajca in klobase. Zvečer pa so se vsi zbrali v Smoletovi kleti, kjer je harmonikar Renato O-kretič «špilal» polke in valčke do polnoči. Dolani so priredili pustno slavje na seniku pri Mikulih, kjer je puste zabaval ansambel Igo Radovič iz Nabrežine.
V	vili Manin pri ( odroipu
bodo uredili tudi muzej
V	Passarianu so 16. t. m. uradno izročili park vile Manin deželnemu podjetju za gozdove, ki bo odslej skrbelo za njegovo redno vzdrževanje. Slovesnosti sta se udeležila deželni odbornik za finance in splošna vprašanja Coloni in odbornik za naravne dobrine Mizzau. Odslej bo vila Manin razdeljena na dva dela: v enem bodo stalno razstave in druge prireditve namenjene širši javnosti, v drugem pa bodo uredili prostore za strokovna srečanja, kongrese in podobno. V prvem delu bodo uredili tudi muzej, in sicer z eksponati, ki jih bodo prispevali razni muzeji iz Trsta in Vidma. Ta del naj bi bil urejen že do letošnjega junija. Prva večja kulturna prireditev v načrtu pa je razstava del Sebastianija Riccija, ki bo po vsej verjetnosti v začetku prihodnjega leta. Strokovnjaki se nadalje ukvarjajo z načrtom, da bi preusme-
za Gorico. Vabljeni so vsi bivši rili sedanjo cesto, tako da ne bi partizani in drugi	člani	ANPI.	Na	I	prečkala več kompleksa	Maninove
zboru bodo tudi izvolili	odbor	sek-	j	vile. Dežeba uprava bo	prispevala
cije in delegate za	pokrajinski	kon-	!	potrebna sredstva — je	dejal Co-
greS-	!	Ioni — da se vila Manin spremeni
v pravo kulturno žarišče, ki bo odprto tudi sosednjim deželem, ki vzdržujejo s Furlanijo-Julijsko krajino čedalje živahnejše kulturne stike.
Spet požari na Krasu pri Vrhu
Običajni neznani nepridipravi so v ponedeljek proti večeru, okrog 18. ure, na treh krajih prižgali ogenj ob cesti med Vrhom in Mar-tinščino, na kraju, ki mu domačini pravijo «Na Obršah». Domačini so poklicali na sam kraj orožnike in gasilce, kljub temu pa se je ogenj razplamtel na približno 5.000 kv. m zemljišča. Gre za pobalinska dejanja, ki se na Krasu ponavljajo vsako leto, tako pozimi kot poleti. Domačini so na potujoče brezvestneže zelo razjarjeni in gorje če bi koga ulovili. Istočasno pa bi bilo prav, da bi tudi karabinjerji pogosteje stražili ceste po Krasu, saj je bilo v zadnjih letih morda več sto primerov takih namernih požigov, nismo pa slišali, da bi kdaj našli krivca.
Gorica
VERDI 16.45—21.30 «La grande abbuiata». Marcello Mastroiani in U-go Tognazzi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film.
CORSO 16.00—21.15 «Papillon». S. McQueen in D. Hoffman. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.30—22.00 «Questo impossibile oggetto». A. Bates in D. Sanda. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 16.30-21.30 «Mani di ferro» C. Hung in P. Piau. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CENTRALE 16.30—21.30 «Rapiti dai Tupamaros». E. Marekande in E. Vise. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 17.30-22.00 «Elektra gli-de». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Decamerone n. 4». Barvni film.
PRINCIPE i 6.00-22.00 «Zanna bianca». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Viva Pancho Villa», mehiški barvni film ob 18.00 in 20.00.
ŠEMPETER «Lev med gangsterji», a-menski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Obuti maček», ameriški barvni film ob 19.30.
RENČE Prosto.
PR VAČ INA Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 2879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan m ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72340.
Iz gorišk:g» matičnega urada
ROJSTVA: Stefano Razza.
SMRTI: 39-letna gospodinja Rina Gritti por. Ricco, 71-letna gospodinja Ines Serpentoni vd. Morelli, 51-letni Caldino Missio.
iiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiimimiimiiimittiiiiiitNiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiig
Z DIVJO VOŽNJO JE OGROŽAL PROMET
V Novi Gorici aretirali doberdobskega šoferja
Od Grčne do Solkana so ga zasledovali miličniški avtomobili
Sergio Ulian iz Doberdoba je prejšnji večer povzročil v Novi Gorici pravcato zmedo na cestah in zaradi tega so ga, po dolgem zasledovanju, miličniki priprli. Iz včerajšnjega ljubljanskega Dela povzemamo poročilo o tem «podvigu».
V priporu si hladi svojo vročo kri 21-letni italijanski voznik osebnega avta Sergio Ulian iz Doberdoba. Javnemu tožilcu je ovaden zaradi hudega ogrožanja cestnega prometa in poskusa uboja prometnega miličnika, ki ga je na podivjani vožnji zaustavljal. Kmalu izven panovškega cestnega predora med vožnjo proti Novi Gorici je Ulian prehiteval kolono približno 15 vozil in peljal naravnost v škarje, tako da so se moral, nasproti vozeči avtomobili umikati na stezo za kolesarje.
Blizu bencinske črpalke pod Grč-no ga je patrulja prometne milice poskušala zaustaviti. Objestni voznik pa je pod vplivom alkohola še bolj pritisnil na plin in zapeljal proti miličniku, ki je v zadnjem trenutku moral odskočiti. Voznik je nato odvihral naprej proti Novi Go-
rici s kakimi 120 km na uro, čeprav je vožnja skozi naselja dovoljena le 60 km na uro. Kmalu za tem v bližini križišča za Kromberk, ga je zaman poskušala zaustaviti druga patrulja. S polnim plinom je odvihral naprej. Za njim je zapeljal patruljni avto. Ulian pa je večkrat poskušal preprečiti, da bi ga prehitel in ustavil. Pri križišču hotela Sabotin je s cikcak manevrom ponovno skušal ovirati patruljni avto, ki mu je bil tik za petami. Tako je prišlo do prometne nesreče, ko je miličniški avto zadel v osebni avtomobil, ki mu je prihajal nasproti. K sreči ni bilo hujšega, le na obeh vozilih je nastalo za okrog 9.000 dinarjev škode. To priliko je izrabil Ulian in je z vso brzino odpeljal proti trgu Jožeta Srebrniča v Solkanu, kjer je zavil v šolsko ulico in iz nje prispel na Vojkovo cesto, od koder je odbrzel v Rožno dolino z namenom, da bi se izognil nadaljnjemu zasledovanju in kazni, kar pa se mu ni posrečilo. Miličniki so bili hitrejši in so ga prijeli. Namesto pustnih krofov bo moral nekaj časa uživati le «ričet».
Po srečanju predstavnikov SKGZ s predstavniki ZSO v Celovcu
Zveza slovenskih organizacij sodi da bo leto 1974 za Korošce prelomno
Razpoloženje avstrijskih strank - Solidarnostni odbor za pravice koroških Slovencev - Samostojen nastop na volitvah bi bil zgrešen - Kontaktni komite
Na sestanku delegacij Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Slovenske kulturno-gospodarske zveze sta si predstavnika obeh krovnih organizacij zamejskih Slovencev v Avstriji in Italiji izmenjala informacije o položaju narodnostnih skupin in o njihovem boju za priznanje narodnostnih pravic. Predsednik ZSO dr. Franci Zwitter je podal obsežen pregled odnosov med dejavniki večinskega naroda in slovensko narodnostno skupnostjo, odnosov znotraj narodne skupnosti ter odnosov med zamejskimi Slovenci in matičnim narodom. Iz njegovega govora povzamemo nekatere poglavitne misli.
Po ocenah slovenskih in demokratičnih dejavnikov v avstrijski družbi je mir, ki je nastopil po koroški jeseni 1972. leta, samo navidezen. Položaj koroških Slovencev se namreč ni v ničemer spremenil ter jih razmere nujno silijo k novim in okrepljenim oblikam boja za priznanje lastnih narodnostnih pravic. Takšen sedanji položaj označuje več zaskrbljujočih dogodkov. Kontaktni komite, ki so ga ustanovili z namenom, da bi se manjšina pogovarjala z vlado, ni premaknil reševanja odprtih vprašanj z mrtve točke. Tudi prepoved obnovitve porušenega partizanskega spomenika ter motenje proslave smrti narodnega heroja v Svečah dokazujeta stalni pritisk šovinističnih krogov na slovenski živelj.
Razpoloženje avstrijskih strank tudi ni vzpodbudno. Konservativna ljudska stranka nasprotuje, da bi Slovencem dali narodnostne pravice, še slabše je z liberalno stranko, ki hoče Slovence prešteti. Socialistična stranka koleba v svojih stališčih in se ne izjasni. Zanjo je edino še odprto vprašanje namestitve dvojezičnih napisov. Pravice Slovencev podpira edinole komunistična partija, ki pa je šibka. Omeniti velja še ravnanje Cerkve, ki je s svojimi smernicami za sožitje med večino in manjšino na Koroškem izboljšala svoje stališče.
Med redkimi pozitivnimi premiki v zadnjem času je odločitev deželnega glavarja Sime, da se ustanovi slovenski referat pri deželni vladi. Koroški Slovenci sodijo, da je ustanovitev tega urada uspeh, toda hkrati so zaskrbljeni, ker zavlačujejo, da bi zaživel.
Nekaj čisto novega je nastanek solidarnostnega odbora za pravice koroških Slovencev ter njegova pobuda za množično manifestacijo po celovških ulicah. Njegova pomembnost je v sposobnosti informiranja avstrijske javnosti, kakšen je položaj Slovencev, in v mibilizaciji tudi pripadnikov večinskega naroda za pravice -Slovencev.
Zveza slovenskih organizacij, manjšinska organizacija, ki združuje številne prosvetne, kulturne in gospodarske ustanove, sodi, da je leto 1974 prelomno leto za vso avstrijsko družbo in tudi za koroške Slovence. V tem letu bodo v več deželah deželne volitve, ki bodo pokazale, če so demokratične sile sposobne nakazati progresivno smer razvoja, ali pa bodo konservativne sile potisnile razvoj v desno. Od te usmeritve je odvisna nadaljnja usoda slovenske skupnosti, saj bo morala izbrati odgovor, ali je manjšinske probleme mogoče reševati znotraj države, v kateri živi, ali pa bo morala svoje vprašanje še bolj internacionalizirati.
Podobno kot v Italiji se je tudi na Koroškem začelo reševanje narodnostnih vprašanj šele po odpravi monopola konservativne stranke In z uveljavitvijo socialistične. Socialistična stranka je kljub nihanjem, ki so posledice nerazčiščenega odnosa do Slovencev, do leta 1972 pokazala skupno s komunistično stranko največ pripravljenosti za reševanje manjšinskih vprašanj in je bila do takrat tudi najbolj uspešna. Zaradi tega je bila razumljiva podpora Zveze slovenskih organizacij vsem naprednim in demokratičnim silam v družbi; toliko bolj je bila razumljiva ta podpora, ker je deželni glavar Sima kot edini politik brez strahu priznal, da Avstrija ni izpolnila obljub do Slovencev iz leta 1920 in niti določil državne pogodbe.
Ko so desničarji uvideli, da odprta politika ZSO mobilizira pripadnike večinskega naroda za pravice Slovencev, so se na mah organi-
ševanje teh vprašanj brez preštevanja.
Če se bo na nadaljnjih sestankih kontaktnega komiteja pokazalo, da vlada še vedno vztraja pri postopnosti v reševanju vprašanj kar dejansko pomeni podporo raznarodovalnemu procesu (ZSO ne sprejema vladnega modela za ljudsko štetje leta 1981) se bo morala manjšina resno zamisliti nad. svojo usodo ter se odločiti za nadaljnjo internacionalizacijo svojega vprašanja. Manjšina tudi ne sprejema vladnih deklaracij o pospeševanju manjšinskega prava in o urejanju odnosov med večino in manjšino v
zirano zganile nacionalistične sile v vseh strankah tudi v socialistični, tako da se je zaostril kurz do Slovencev ter so uspele vreči deželnega glavarja.
Obnašanje socialistične stranke, ki je klonila pred avstrijskimi nacionalisti, je imelo za posledico, da je v marsikaterem Slovencu, ki se v tej stranki udejstvuje, o-majalo zaupanje vanjo.
Narodni svet pa je zaradi popolne gluhosti konservativne stranke za potrebe Slovencev upravičeno obrnil hrbet tej stranki ter začel zagovarjati samostojni, nastop Slovencev na bližnjih volitvah.
Zveza slovenskih organizacij je v v tem trenutku zaveda velike odgovornosti in je pred odločitvijo, ali naj se z opredelitvijo za samostojen nastop zaveden in napreden slovenski človek izolira od naprednih in demokratičnih avstrijskih sil. Opredelitev za samostojno listo bi poleg tega povzročila razkol v vrstah naprednih Slovencev, s čimer bi odpisali veliko njihovega dela. Pri tem bi trpelo tako na-rodno-obrambno delo kot ponekod tudi aktivnost v prosvetnem življenju. Iluzorno bi bilo tudi pričakovati, da bodo ti Slovenci izbirali drugo pot od tiste, ki je privedla do izvolitve edinega slovenskega deželnega poslanca na socialistični listi, Hanzija Ogrisa.
V sedanjem trenutku, ko nacionalistične sile zahtevajo ugotavljanje številčnega stanja manjšine, bi bil samostojni nastop vseh Slovencev dovajanje vode na mlin nacionalistične politike ter bi dal desnici argumente za zoževanje člena 7 državne pogodbe, torej podporo za zoževanje ozemlja, kjer prebivajo Slovenci.
Nacionalistični krogi so hitro doumeli pomen samostojnega skupnega nastopa obeh osrednjih slovenskih organizacij in tako namero pozdravili, ker so videli v takem skupnem nastopu priložnost za preštevanje manjšine, priložnost, ki bi jo izkoristila tudi vlada.
Zveza slovenskih organizacij je v zavesti, kako resne posledice za nadaljnji razvoj celotne slovenske skupnosti bi v sedanjem ključnem trenutku imela napačna odločitev, na klavzurnem zasedaniu dne 16. tega meseca sklenila, da pri prihodnjih deželnozborskih volitvah ne kandidira niti samostojno s svojo listo niti ne skupaj s kako drugo volilno skunnostjo na skuoni listi.
Samostojni nastop vseh Slovencev bi namreč pomenil novo ločitev Slovencev, bi povzročil zapiranje Slovencev v ozke meje ter ne bi po sedanjem volilnem zakonu omogočil izvolitve slovenskega kandidata v deželni odbor.
Po vsej verjetnosti je za koroške Slovence najbolj realistična takšna politika akcijske enotnosti osrednjih organizacij v narodnih vprašanjih, kakršna se že nekaj časa utrjuie v skupnih pobudah nasproti vladi, v odnosu do matičnega naroda in njegove države, in ki jo je potrebno ob čimvečji strpnosti in razumevanju medsebojnih stališč voditi tudi v bodoče.
Najučinkoviteje lahko zastopata ZSO in NS narodne koristi s skupnimi nastopi v kontaktnem komiteju. V tem smislu zahtevata od vlade konec zavlačevalne politike, priznanje pravic manjšini na celotnem področju, kjer živi, ter re-
. s*'’-'É'-VSS*',	.	;
. -■*> ;, - 'jw
državi na demokratičnih načelih, ker je takšna politika slepilo za svet in smrtna obsodba za manjšino.
Zavedajoč se resnosti svojega položaja', je delegacija koroških Slovencev lani obiskala vse jugoslovanske republike in zvezni izvršni svet ter obrazložila težko situacijo koroških Slovencev ter hkrati zaprosila za podporo in pomoč v njihovi borbi, ki sta ji bili povsod zagotovljeni. Koroški Slovenci pričakujejo, da bodo za svoj težki boj našli polno razumevanje tudi pri Slovencih v Italiji.
G. V.
ODNOS ZDA DO DRŽAV LATINSKE AMERIKE
«Neumnost, ki sodi še v kameno dobo»
V dvorani, kjer so se od 21. do 23. februarja predstavniki 24 latinskoameriških držav posvetovali s Kissingerjem, je zaradi kratkega stika nenadoma zmanjkalo svetlobe. «Za tem je vsekakor kubanski delegat», se je pošalil a-meriški časnikar. Nakar je pohitel z opravičilom:	«Moj pred-
stavnik za tisk se opravičuje zaradi moje brbrave pripombe.» No, očitno je šlo za šalo in pa za protišalo kot odgovor nanjo, vendar je to tudi dokaz, kako je na to zborovanje nepovabljena in na njen neprisotna Kuba v resnici bila tudi prisotna ne samo v mislih, marveč tudi v razgovorih udeležencev.
Nekateri ministri so washington-sko politiko ignoriranja Kube označili za «skrajno neumnost, dostojno kamene dobe» (Jamajka), drugi so menili, da bi izboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom,
■iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiii
TUDI L. R. KITAJSKA SE OGLAŠA KOT PROIZVAJALKA...
Kitajsko področje Tačiag velikansko ležišče nafte
V obiinih desetih letih se je črpanje naglo razvilo - Pomanjkanje vrtalnih naprav - Nafta doteka sem iz sovjetske Sibirije? - Francozi bodo dali stroje
In spet smo pri nafti, ki je trenutno najbolj aktualen problem vsega sveta, še posebej razvitega sveta. V zvezi s tem problemom bi bil morda zanimiv tudi članek, ki ga je objavila «Faer Eastern Economie Review» in v katerem je govor o kitajskem petrolejskem bogastvu. Doslej se Kitajska ni omenjala kot dežela petroleja in sicer niti kot potrošnik, kot tudi ne kot proizvajalec. In kaj nam pove revija, ki govori o tem: Pet dni pred 10. obletnico ustanovitve LR Kitajske je ekipa za iskanje nafte postavila povsem novo in potencialno dinamično zastavo na tla te dežele. Kraj, na katerem je bila zabodena zastava, je bila vrtina, iz katere je brizgnila nafta. In kot je nekoč Arhimed vzkliknil «heureka», tako so vzkliknili tudi člani ekipe, ki so tu slavili veliko slavje ali po kitajsko «ta čing». In ta «ta čing» je postal poznejši «Ta-Čing», ki zamljepisno zaznamuje ogromno naftno polje, ki se razteza na širokem območju severne Kitajske. Gre za najbogatejša nahajališča nafte na Kitajskem v najbolj severni provinci dežele, v Heilungčuangu.
Po prvem slavju so se naglo lotili dela. Strokovnjaki so začrtali geološke zemljevide, ki so tako precizni kot so precizne njihove stare karte za akuounk-turo, na katerih zasledimo sleherno točko človeškega telesa. Toda namesto zdravnikovih igel so tu rinili v zemljo vrtalni svedri in iz zemlje je začela vreti nafta Odkritje nafte na tem področju je prišlo za Kitajsko v najbolj povoljnem trenutku. V tem času so nafto «komercialno črpali» s polj v «Tačingu», danes pa izvažajo nafto v Filipine, na Japonsko, v Hongkong in drugam. Res je, ne gre še za količine, ki bi se mogle kosati s količi-
Horoskop

OVEN (od 21.3 do 20.4.) Pravočasno se boste ovedli, da so vaše ambicije zgrešene. Posvetite večer oddihu.
BIK (od 21.4 do 20.5.) Ne odpovejte se poslu, za katerega se vam zdi, da je izgubljen. Skušajte se ogniti pristranskosti.
DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Vaš kritični čut bo postavljen pred preizkušnjo. Priložnost, da dokažete svoje sposobnosti.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Dan je primeren za važne pobude. Zaupajte vase in izvlekli se boste iz težav.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Skušajte biti bolj gotovi glede svojih možnosti. Postavite se po robu nervozi onih. ki vas obkrožajo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Kar najhitreje izkoristite pogoje, ki se vam nudijo. Ostanite z nogami trdno na tleh.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Vaša finančna moč bo še naraščala. Večer posvetite sestanku s prijatelji.
ŠKORPIJON (od 23.10 do 21.11.) Če boste nekoliko popustili, vam bo uspelo skleniti ugoden sporazum. Ljubosumnost.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Uspelo vam bo uresničiti neki načrt. Z odločnostjo se boste otresli vsiljivcev.
KOZOROG (od 21.12 do 20.1.) V svojih poslih se ogibajte vseh, ki preveč dvignejo glas. Bodite pripravljeni na presenečanja.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Sledite svojim zamislim in se ne opirajte na malodušneže. S treznostjo se boste ognili kritikam.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) S svojimi sodelavci bodite bolj diplo-matični. Ljubeznivost se vam bo obrestovala.
nami nafte, ki se izvažajo iz Perzijskega zaliva. Prav tako ne gre še za številke, ki bi govorile o ležiščih, ki bi bila enaka ležiščem arabskega sveta. Toda «v kratkem bo veliko bolje» pravijo.
V februarju 1960. je bilo sklenjeno, da je prava ofenziva na področju Tačinga šele začne, saj so geologi računali, da imajo o-pravka s pravim morjem nafte. Pionirji kitajske naftne industrije so v začetku živeli tu v • zemljankah in so svoje vrtalne garniture morali prenašati iz kraja v kraj na rokah. To pa zato, ker je bilo sklenjeno, da bo prva vrtina dala nafto že v juniju istega leta. V lanskem letu pa je bilo na teh terenih že 29 vrtalnih naprav in vsak mesec so vrtine dajale že najmanj milijon ton nafte.
Ih ” pri tem se že nekaj časa uveljavlja kitajska «operativna tehnika» vrtanja: en dan se vrtalna oprema prenese z enega kraja, v drugega, naslednji dan vrtofc.a naorava izvrta vrtino, ki ie globoka okoli 1000 m, tretji dan pa vrtalno ogrodje že razstavijo, da bi jo nato prenesli na drugo mesto. kajti iz nove vrtine že vre «črno zlato». Kitajci delajo v treh izmenah, n'/ in dan, in črpanje nafte se veča z neverjetno naglico.
Rafinerija, ki so jo zgradili za predelavo enega milijona ton nafte na leto, je kmalu postala premajhna in so jo povečali za dva milijona ton. Danes ta čistilnica predela že 5 milijonov ton nafte na leto. To pa še vedno ni dovolj, saj privre na dan po en milijon ton nafte na mesec. Ekipe tehnikov pa so se s postavljanjem vrtalnih naprav in z vrtinami krepko oddaljile od središča, kjer so začeli vrtati prvo vrtino. In vse kaže, da morju nafte pod zemljo ni konca.
Vse kaže, da naftna polja Ta-čing predstavljajo redko bogat pri-rodni rezervoar te dragocene surovine. Zato je naglica razvoja teh naftnih polj omejena le zaradi pomanjkanja moderne opreme in tehničnih sredstev za vrtanje in tudi čistilnih naprav za rafiniranje nafte. Kitajci uporabljajo sicer posebne moderne vrtalne naprave, ki pa so montirane na zastareli opremi, ki so jo dobili iz Romunije. Njihova modernejša oprema, ki so jo izdelali doma, pa se uporablja na manj produktivnih naftnih poljih v pokrajinah Sinkjang in Kansu. Na področju Tačing u-porabljajo stare naprave zato, ker jih ni treba veliko prevažati in tudi ne globoko vrtati.
Zdi se čudno in vendar je tako. Niti carska Rusija, ki je tu zgradila mesto Harbin, in niti Japonci, ki so prišli sem pozneje, niso uspeli odkriti nafto na tem področju, pa čeprav so veliko raziskovali in vrtali. Neki strokovnjaki zato menijo, da je tisto, kar Kitajci imenujejo Sungliao in katerega središče je Tačing, dejansko le
CIRIL GALE:
OBRAČUN V POSTOJNI
nadaljevanje ali celo pretok velikanskih sibirskih naftnih polj. To se pravi, da naj bi Kitajci na neki način črpali nafto, ki priteka iz Sibirije.
«Mi nismo sprejeli sklepov prvih domačih in tujih raziskovalcev, da Kitajska nima nafte», pojasnjuje glavni inženir v Tačingu. Zbrali smo svoja sredstva in izkušnje z nahajališč v Jumenu in nato izkoristili tudi tujo tehniko. Po temeljitih raziskovalnih delih na terenu smo prišli do sklepa, da na tem področju mora biti nafta».
Kitajci so vložili veliko dela in naporov, da bi začeli nafto čim-prej izkoriščati. Tisti, ki se ukvarjajo s podobnim delom drugod, kot na primer v Bakuju v SZ, v Ploe-štiju na Romunskem, v Hazi Ma-suadu v Alžiriji, so kar obstali, ko so onazili, da na naftnem področju Tačing ni visokih črpalrrib naprav. Vse črpalne naprave so pod zemljo in z vsega naftnega področja nafta tako rekoč avtomatično izvira iz' zeml je, pač pod prirodnim pritiskom, ki ga ustvarjajo z vbrizgavanjem vodnih injekcij. Skupine žensk, ki jim tu pravijo «stražarji izvirov», budno pazilo in prisluškujejo, kaj se dogaja kakih 1000 m pod površino zemlje. Vsako uro merijo temperaturo nafte in ritem izvora in v
(Nadaljevanje na 6. strani)
uresničevano na ameriški hemisferi, imelo pomeniti tudi vključitev Kube v medameriške razgovore (Peru), nato spet, da bi tudi Kuba morala najti svoje mesto v skupnosti hemisfere (Gvajana). Argentinski minister je vprašal, kako bodo ZDA reagirale na argentinski izvoz avtomobilov na Kubo.
Kissinger je na vse odgovarjal, kako da «ni v stanju že na tem sestanku povedati kaj več». Privatno je dal vedeti, da se ZDA pripravljajo na odgovor v zvezi z latinskoameriškimi predlogi o Kubi ob priložnosti sestanka Orga -nizacije ameriških držav, ki bo aprila v Atlanti, v ZDA.
Poslovanje multinacionalnih družb je bilo med «najneprijetnejšimi temami» konference (Kissingerjeva ocena). Mehika, Peru, Argentina in Kolumbija so bile najglasnejše v zahtevah, da se nujno ustvari mednarodna zakonodaja, na osnovi katere bi bilo moč nadzorovati postopke družb, s pomočjo katerih bogati severni sosedje najbolj in najbrezobzirneje gospodarsko izkoriščajo revne južne brate «ob pomoči severnoameriških diplomatskih avtoritet» (Venezuela).
Takisto se je Kissinger izogibal razprave o korporacijah. Izjavil je, da je tridnevni sestanek prekratek za temeljito razpavo o tem vprašanju, je pa udeležence skušal prepričati o splošni pripravljenosti Nixonove administracije, da uredi «številne spore, ki kvarijo odnose med ZDA in latinskoameriškimi državami». In pri tem ni varčeval z izrazi kot «srečanje med enakimi», «novi duh», «skupni interesi» ipd. Ko človeku zmanjkajo otipljivejša sredstva, se ponavadi zateka k frazam. To nič ne stane. Sicer pa je nekaj tudi ponudil, in sicer sodelovanje v trgovanju, energetiki, znanosti, tehnologiji, v razvoju in «graditvi nove skupnosti dveh Amerik.» Kako bo to sodelovanje latinskoameriškim državam odgovarjalo, bo pokazal čas, če bo do njega prišlo, kot obljublja Kissinger. Doslejšnje izkušnje so malo spodbudne.
Mnoge bistvene razlike so ostale, vendar Kissinger izjavlja, da je zadovoljen, ker da se je «začelo nekaj novega, kar bo trajalo». V resnici vnaša ameriški državni sekretar znatne novosti v ameriške diplomatsko-politične postopke, nov stil pri opravljanju svetovnih in regionalnih poslov, ni mu pa doslej uspelo razpršiti vse dvome in sume, da se za tem novim stilom še vedno ne skriva stara politika. Takšna občutja niso neupravičena, latinskoameriške ndržave so na svoji koži vse prevečkrat poizkusile, kako i močno se lahko , dejanja razlikujejo od obljub in besed.
V Združenih državah., še vedno, na primer, obstaja mnenja oziroma prepričanje, da obe Ameriki nri-padata samo severnim Američanom.
Zato mnogi mislijo, da se Washington z novo retoriko in manjšimi popusti samo prilagaja radikalnim spremembam, do katerih je zadnja leta prišlo v Latinski Ameriki in na svetu sploh.
PUSTNO RAJANJE V SLIKAH
w§|
Wm
m
Prosvetno društvo «Slovenec» je v nedeljo organiziralo otroško pustno rajanje, ki je, kot vidimo na gornji sliki, privabilo veliko otrok. Mladina iz Prebenega pa je šla «od hiše do hiše» in nabirala jajca in klobase, nato se je zbrala v domači dvorani
SREDA, 27. FEBRUARJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost: Slikanice
12.55	Anketa o poklicih Poklici bodočnosti: biolog
13.30	DNEVNIK Vremenska slika
14.10 Oddaja o vzgojnih problemih
Vloga matere v razvoju otroka glede na njegovo usvajanje
15.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše
17.45	Program za mladino
18.00	Tedenska oddaja mlajših 18.25 Nabožna oddaja
18.45	Poljudna znanost: Odrska umetnost
19.15	Italijanske kronike
Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	CARTESIUS
Scenarij TV nadaljevanke o Cartesiusu so napisali M. Mariani, R. Rosellini in L. Scaffa
V prvem nadaljevanju je TV gledalec spoznal Cartesiusa v mladih letih in v dobi dozorevanja, pa tudi v času, ko ie nastala «njegova problematika». V drugem nadaljevanju Pa bo ta oddaja analizirala Cartesiusa kot filozofa, ko po šolanju v Parizu stopi v normalno življenje med bolj svobodomiselne ljudi
22.00	ŠPORTNA SREDA
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
14.55	Nogometna tekma Italija — Vzhodna Nemčija Under 23
16.45	Zimski šport:
Prenos iz Abetona
Svetovno prvenstvo v slalomu za ženske
18.45	Športne vesti
19.00	Varietejski program po želji
20.00	OB 20. URI
Oddajo pripravlja Bruno Modugno
20.30	DNEVNIK
21.00	UNA NOTTE A WARLOCK
Film je režiral Edward Dmytryk, v glavnih vlogah Richard Vidmark, Henry, Fonda, Anthony Quinn, Dorothi Malone, Wallace Ford, Tom Drake, Richard Arlen, itd.
Film se dogaja v Warlocku, velikem naselju ameriškega Zfl-hoda, ki oa od časa do časa napadajo kavboji pod vodstvo^ Abbeja McQuowna. Ta pa ni prav nič tenkočuten, kajti vse mu pride prav, ropanje, pobijanje in izsiljevanje. V obramb] pred tolpo kavbojev najamejo prebivalci naselja dobrega strelca Claya Blaisdella in ta prispe v Warlock skupaj s svojim pomočnikom Tomom Morganom, ki je kljub svoji mladosti zelo podvržen hazardu in je tudi šepav. Clay do neke meje «kontrolira» tolpo, hkrati pa se je postavil na isto ea-ven, na kateri so člani kavbojske tolpe, kajti tudi on je nasilen. Zato se začne pravo tekmovanje med kavboji in njim v tem, kdo bo bolj surov. Maščevanja so na dnevnem redu i*1 naselje se bo iz težav izvleklo le v primeru, če se bo vrnila zakonitost. To pa ni lahko. In v tem kaosu se vendarle najde, eden izmed kavbojev, ki se je že naveličal nasilja in krv] in ki se odloči za red. Izposluje si položaj pomočnika načelnika policije in hkrati odkloni pomoč, ki bi mu jo hotel da' ti Clay
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 10.50 in 15.45 Šola:
Amerika, Promet, Izvor in razvoj ptic, Kmečki upori, Živalsto karneval, Poklicna usmeritev, Marksizem, Matematika, PingviN
17.40	Poly in črni diamant
Francoska serijska oddaja za mladino
'".Iriiirrr^ —-r--
18.25	Navadna ladja
Reportaža zagrebške TV
100 km od Zagreba sta vasi Kratečko in Selište. Povezuje j11 Sava, bolje povedano splav, ki vozi sem in tja ob vsakem vremenu in skozi vse leto. Potniki so ponavadi kmetje, ki nosijo pridelke na trg ali pa kujujejo seno, živino in drugo blago. Nekateri mora k zdravniku, drugi spremljajo fante k vojakom, najde se tudi lovec, ki je prišel iz Italije, da bi tu lovil race. Na splavu se torej razvija svojevrstno življenje, 0 katerem bo kaj več povedal sam splavar, ki je v reporta*1 osrednja osebnost
19.00	«Skeč za dva glasova in za andante»
Zabavno - glasbena oddaja, v kateri nastopata Ljupka D1' mitrovska in Saška Petkovška 19.20 Revija Ekran
19.45	Risanka
20.00	DNEVNIK
20.35 Pogovor o nalogah sindikatov
21.25	Hans Fallada: «Sam med volkovi»
15. nadaljevanje
Tretje in zadnje delo trilogije je TV priredba romana «Vsa* umre sam zase». Fallada v njem opisuje nasilje in barbarstvo nacizma ter v umetniški in dognani obliki prikazuje človekovo veličino in slabosti v strahotno oskrunjenem obdobj11 nemške zgodovine
22.15	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00	Risanke za otroke
20.15	DNEVNIK
20.30 šampionov konec tedna
Dokumentarni film o avtomobilskih dirkačih
22.00	Golden Gate Quartet
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 2015 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami: 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Koncert;
19.20	Higiena in zdravje; 19.30 Zbor in folklora; 20.00 Šport. 20.35 Simf. koncert; 21.15 Nove knjige; 21.50 Motivi iz filmov.
TRST
12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Glasbeno-govorni spored; 16.05 Busoni: «La sposa sorteggiata»; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila: 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Dela velikih mojstrov; 9.00 Glasbeni cocktail; 10.10 Otroški kotiček; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Samoupravna praksa; 15.00 Simf. glasba; 17.00 Gojenci postojnske glasbene šole, 17.45 Poje Krunoslav Slabinac;
18.00	Oddaja progresivne glasbe;
19.00	Iz priljubljenih oper; 20.00 Glasba v večeru; 21.00 Literarna oddaja.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00; 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.30 Četrti spored; 13 20 Montesanov program; 14.40 Radijska nadaljevanka «Upor...»; 15.10 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Popoldanski glasbeni spored; 17.40 Program za najmlajše; 18.00 Spored z kvartetom Cetra; 18.45 Kronike Juira; 19.25 Plošče; 19.50 Plošča resne glasbe;
20.20	Ponovno na sporedu z Mino; 21.15 P. Bossi in B Garufi: «Fem-minazione»; 22.20 Pianist Maurizio Pollini.
II PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 PO' ročila; 7.40 Pojeta Donatella Mo-retti in Don McLean; 8.40 Kak® in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.33 Radijska nadaljevanka «Upor., *' 9.50 Pesem za vsakogar; 10"7 Glasbeno-govorni spored; 12-’, Opravljivci; 13.50 Kako in zakaj-’
14.00	Plošče; 15.40 Glasbeno-gov°r' ni spored; 17.30 Posebna report?' ža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Dialog, nabožna oddaja; 20A Plošče.
Ili PROGRAM
10.00 Koncert za začetek: Sebo mann in Prokofjev; 11.40 Bee’ thoven; 12.20 Sodobni ital. g*aS I beniki; 13.00 Glasba skozi čas-
14.30	Scarlatti jev oratorij; 15;
70-letnica Luigija DellapiccoF' 15.20 Hindemith in Skrjabin; l^ Enotni razred; 17.40 Glasba izve® programa; 18.30 Lahka glasD8’ 18.45 Kulturni pregled; 19.15 \f \ černi koncert; 20.15 Diplomacij in diplomati naše dobe:	Carl
Sforza; 21.30 Bachovi koncerti,
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, IS-f'
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacij®' 8.10 Glasbena matineja; 9.05 * mlade radovedneže; 9.25 Otros® igre; 9.40 Zgradba marksistična^ mišljena; 10.15 Uerdnikov dna nik; 11.15 Z nami doma in na ti; 12.10 Znane melodije; lf,. Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi a, vasi; 13.30 Priporočajo vam-jj 15.40 Pianist Marijan Lipovša®’
16.00	«Loto vrtiljak»; 17.10 Naj 0 rodi poje; 17.45 Jezikovni P0j|, vori: prof. Mirko Mahnič; 18.00^ tualnosti; 18.15 S pop ansami^'
18.30	Naš razgovor; 19.00 LaO* noč, otrori!; 19.15 Glasbene r®*, glednice; 20.00 Simf. orkesta*' 22.15 S festivalov jazza; 23.05 K terarni nokturno; 23.15 Jug. Pe’ zabavne glasbe.
SPORT SPORT SPORT
27. februarja 1974
N QGO IVI ET.
V PRIJATELJSKI TEKMI
ITALIJA-ZRN 0:0
Srečanje ni izpolnilo pričakovanj
RIM, 26. — V srečanju, ki naj bi bij nekak prvi poskus obeh državnih reprezentanc v letošnjem letu v okviru priprav za nastop v finalnem kolu svetovnega nogometnega prvenstva, sta se razšli Italija in Zahodna Nemčija pri neodločenem izidu brez gola.
Ekipi sta igrali v naslednjih postavah:
ITALIJA: Zoff; Spinosi, Pacchetti (Sabadini); Benetti, Merini, Wilson; Mazzola, Capello (Juliano), Chinaglia, Rivera, Chiarugi, 12 Al-bertosi, 14 Oddi, 15 Burgnich, 18 Causio, 19 Anastasi.
ZAH. NEMČIJA: Maier; Hbttges (Kremers), Breitner; Schwarzen-beck, Beckenbauer, Cullmann; Ho-ness, Overath, Miiller, Netzer, Heynches, 12 Nighbur, 13 Weber, 14 Wimmer, 16 Hblzembien.
SODNIK: Bucheli (Švica).
KOTI: 14:8 za Italijo.
GLEDALCEV: 75.000.
PRIPOMBE: Na častni tribuni je tekmi prisostvoval tudi predsednik renublike Giovanni Leone.
Igra, katero sta ekipi prikazali, ni zadovoljila. Ne samo zato, ker ni pade! v 90. minutah igre noben gol, ampak tudi ker je bil prikazani nogomet dokaj poprečen in medel. Pa-lijanska ekipa je le s težavo sledila «bojnemu» načrtu, ki ga je sestavi! Valcareggi, Nemci pa so u-
V tekmi. Italija — ZRN je vratar Zof j slavil tisoč (točno 1007) minut nepremagljivosti v državnem dresu. Zadnji gol mu je med tekmo Italija — Jugoslavija dal v Turinu 20. septembra 1972 Jugoslovan Vu-kotič.
stvarjali vtis, kot da so na nekoliko živahnejšem treningu. Od časa do časa so celo ogreli gledalce, pa čeprav na svoj način. Razliko med obema enajstericama je bilo opaziti zlasti na sredini igrišča, kjer je i-Jjtelo nemško moštvo dober in trden četverokotnik, čeprav Netzer in O-'"erath nista prikazala tega, kar so {"nogi pričakovali. Valcareggi je ime! na tem delu igrišča le trikot-n’k. ki je im°l svo’o ost v povsod Prisotnem Capellu. Ne prvi ne drugi naoad se nista posebno izkaza-a\.tsko da sta obe obrambi s pre-?ejšnjo lahkoto čistili svoje področ-P 'n sta varno oddaljevali nevarnost od svoiih vrat.
Italijanska ekipa kot celota je pre-celv improvizirala. Manjkala ji je tnočnejša opora Rivere, ki je sicer Pokazal nekaj mojstrskih posegov, je popolnoma zbledel na sre-d'ni igrišča. Benetti je precej obetal, toda kaj, ko je imel za nasprotnika Netrzerja. Mazzola je skušal Pomagati sredini igrišča, toda pri tem je vedno nastala velika praz-nma v desnem pasu igrišča. Obe konici «azzurrov», Chinaglia in Chia-nugi se na svojih mestih nista zna-!' a- V ozadju Sabadini ni enako-vredno nadomestil Facchettija. Wil-non je novinec v reprezentanci in
se ni še dovolj sprostil.
Na splošno lahko rečemo, da tekma ni bila posebno lepa, tehnično poprečna, neodločen izid je v bistvu pravilen, obema trenerjema pa bo vsekakor nudila koristne podatke za pripravo obeh reprezentanc za nastop v finalnem kolu letošnjega svetovnega prvenstva.
KOLESARSTVO
NA DIRKI Po SARDINIJI
1. Borgognoni prvi v Alglwru
ALGHERO, 26. — Borgognoni je osvojil četrto etapo kolesarske dirke po Sardiniji, Van Linden pa je na prvem mestu skupne lestvice.
Vrstni red tekmovalcev na cilju današnje 105 km dolge etape od Thi-esija do Alghera je bil tak:
1.	Borgognoni (It.) 2.19’48” s p.h. 45,045 km na uro
2.	Van Linden (Bel.) zaost. 17”
3.	Knudsen (Nor.)
4.	Pareechini (It.)
5.	Dancelli (It.)
6.	Sercu ("Bel.)
7.	Basso (It.)
8.	Planckaert (Bel.)
9.	Mintjens (Bel.)
10. Osler (It.) vsi v Van Lindovem času.
Skupna lestvica:
1. Rick Van Linden (Bel.) 13.2416” s p.h. 40,155 km na uro
zaost.
3”
20”
35”
40”
2.	L. Borgognoni (It.)
3.	E. Paolini (It.)
4.	Planckaert (Bel.)
5.	Merckx (Bel.)
6.	Knudsen (Nor.)
7.	Dancelli (It.)
8.	Osler (It.)
9.	Rossignoli (It.)
10 Antonini (It.) itd.
Jutri bo na sporedu zadnja etapa Torres — Nuoro (157 km).
SMUČANJE
GARMISCH - PARTENKIRCHEN, 26. — Švicar Goog je zmagal v veleslalomu za EP v GA-PA. Italijan Oberfrank je bil tretji.
Na točkovni skupni lestvici vodi Avstrijec Witt - Ddring (132) pred svojim rojakom Loidlom (89) in Špancem Fernandez Ochoo (64).
MUCANJE
MINSK, 26. — Sovjet Sergej Koklja je zmagal v teku na 15 km na svetovnem mladinskem prvenstvu v biatlonu. 2. je bil Finec Kontul, 3. pa Sovjet Belolipetski.
ATLETIKA
Na evropskem atletskem prvenstvu v dvorani, ki bo od 10. do 11. marca v Goteborgu na Švedskem, bosta Jugoslavijo zastopala samo Jelica Pavličič v teku na 400 metrov in Luciano Sušanj v teku na 800 metrov.
B. B.
V	soboto je bilo v organizaciji ŠZ Bor tekmovanje v teku čez drn in stm za slovenske nižje srednje šole. Kljub neprimernemu dnevu se je zbralo na šolskem stadionu na Kolonji preko petdeset mladih tekačev, ki so branili barve petih šol.
Tekmovalci so bili razdeljeni v tri starostne skupine:	v letnike
1962, 1961 in 1960 ter starejše.
V	prvi skupini je pomerilo moči 16 dijakov na približno 800 m dolgi progi. Povsem zasluženo je zmagal Pavel Bukavec dijak šole «Franc Levstik» s Proseka. Na najhujšega tekmeca je naletel v Grgiču («Srečko Kosovel»), ki je zaostal samo za tri sekunde. Vsi ostali pa so pritekli skozi cilj v večjih presledkih. Prvih pet najmlajših je tudi preteklo razdaljo v manj kot štirih minutah. Veliko zanimanje je vladalo za nastop druge skupine in še posebej Klavdija Starca, ki je dosegel odlične rezultate na prvih dveh tek movanjih v krosu za «Trofejo Sai-ni». Mladi Klavdij ni razočaral niti to pot, čeprav je naletel pri šolskem tovarišu Cupinu na nepopust-
.............................................................................................................................................................................................m
Sandro Mazzola in Paul Breitner v borbi za žogo med včerajšnjim prijateljskim nogometnim srečanjem Italija — Zahodna Nemčija v Rimu
ATLETIKA

V KROSU ZA DIJAKE
Rismondo, Starc in Bukavec prvaki
v
Tekmovanje je dobro organiziralo SZ Bor
KOŠARKA
MLADINSKA PRVENSTVA
Borovci oškodovani v prvenstvu kadetov
Lep uspeh naših peterk v prvenstvu dečkov
Kadeti
INTER 1904 - BOR
85:47
(36:26)
BOR: Bruno Furlan 6, Žerjal 6, Vatovec 9, Perko, Košuta 3, Parovel 1, Furlan Renato, Mazzucca, Klobas 22.
Sodnika: Bellini in Gorian iz Trsta.
Prosti meti: 9:26.
Pet osebnih napak: Klobas, Vatovec, Žerjal.
Upali smo, da se bo tekma med Interjem 1904 in Borom odvijala v znaku izenačenosti, saj sta si ekipi dokaj enakovredni. Žal, ni bilo tako. Sodnika sta hladnokrvno in neusmiljeno dosojevala borovcem osebne napake, dopustila pa sta, da so ju nasprotni igralci nešportno izzivali.
O tekmi naj povemo samo to, da je bila velika farsa.
Dečki
BOR — CGI MILJE 74:31 (42:12)
BOR: Mazzucca 4, Dovgan 12, U-dovič 20, Race 29, Mesesnel 9, Gru-
n>,miiiiimi„,llnilllllllllmmlllllllllllllllllllllllmllltllll,lll,„imil,lll,ltlllMlllllllllllltlnll„ll„lll„lll„llllllulllltll)ltllllllllllltllllllllllllllltllllIimmilllllllt|fll|
KOŠARKA
V TEKMOVANJU ZA KORAČEV POKAL
Izreden podvig Olimpije
V povratnem srečanju z Innocentijem je nadomestila 23 točk zaostanka
Olimpija — Innocenti 83:59 (49:32)
OLIMPIJA: Zaloker, Volaj 4, Mar-10, Lorbek 2, Polanec 4, Ozi-. ■ Jelovac 26, Ivanovič 5, Gvard-^ Nuhanovič 4.
INNOCENTI: Fabbricatore. Be-atti 2, Masini 6, Bariviera 8, Geloni 8, Vecchiato, Borlenghi. Bian-OilO, Brosterhous 10, Ferracini 15. GODNIKA: Snopinski (Poljska) in antaloria (Španija).
PROSTI METI: Olimpija 11:18; innocenti 9:12.
pET OSEBNIH NAPAK: Barivie-a (16:29), Bosterhous (57:83). o prepričljivo zmago proti Innondi ju g 24 točkami razlike se je nuipija uvrstila v nadaljnji del ^krnovanja za Koračev pokal. Tek-ma ni navdušila maloštevilnih na-
vijačev. ki pa so se proti koncu srečanja ogreli, ko je domače moštvo doseglo celo 26 točk prednosti, kar je že pomenilo kvalifikacijo.
Innocenti je igral brez Jellinija in Brumattija, poleg tega pa je že v 13. minuti prvega polčasa zgubil Bariviero zaradi petih osebnih napak. Če dodamo še. da je trenutno milansko moštvo v dokaj slabi foi-mi, pa postane zmaga Olimpije nad Milančani bolj razumljiva. Ljubljančani so namreč povsem zasluženo zmagali, posebno po zaslugi razpoloženih Gvardjančiča in Jelovca.
V vrstah Innocentija pa je nad poprečjem zaigral le Ferracini. A-meričan Brosterhous je odpovedal na vsej črti. Olimpija se je tako zasluženo uvrstila v četrtfinale te-
ga pokala in to je nedvomno lep uspeh za ljubljansko moštvo, ki je v letošnjem državnem prvenstvu do sedaj često razočaralo.
B. L.
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. - V košarkarskem tekmovanju za Koračev pokal je danes Partizan v Beogradu premagal Juventud iz Badalone z 82:75 (42:38) in se uvrstil v polfinale.
B. B.
TENIS
BARCELONA, 26. — Na svetovnem teniškem turnirju «indoor» v Barceloni je pripravil Amerikanec Tom Leonard veliko presenečenje z zmago nad Čehoslovakom Kodešem z 0:6, 6:4, 6:4.
den, Pegan, Lozej, Zlobec.
Sodnik: Guerin.
Prosti meti: 8:22.
Borovi dečki so brez velikih težav in brez Bruna Furlana premagali skromno peterko CGI iz Milj. Trener Renato Štokelj je lahko poslal na igrišče vse razpoložljive igralce. Visok izkupiček sta dosegla Udovič in Race, ki sta bila tudi boljša v Borovih vrstah. Omeniti moramo, da so Miljčani šele pred kratkim začeli s treningi in je bil zato Borov posel dokaj lahek.
POLET — LIBERTAS TS 93:12 (33:3)
POLET: Valter Sosič 18, Danev 37, Ferluga 11, Leniša 14, Malalan 2, Piccini 3, Petje, Rauber 8, Brišček.
Sodnik: Corazza iz Trsta.
Prosti meti: 9:46.
Tudi poletovci. so imeli v prvem kolu prvenstva dečkov lahek posel. Trener Tavčar je le v dveh četrtinah poslal na igrišče standardno postavo. O poprečnosti gostov priča dejstvo, da je Libertas v 20 minutah igre zbral komaj 3 točke. V Poletovih vrstah je bil zelo u-spešen Evgen Danev, ki je dosegel kar 37 točk.
b. 1.
Patriarca — Dom 117:49 (52:24)
DOM: Semolič 9, Devetak 2, U. Dornik, Bresciani 2, Maligoj, M. Maligoj, M. Dornik 33, Marušič 3.
V prvem delu tekme so bili domove! enakovredni Patriarci in so v nekaterih akcijah pokazali zares lepo igro. V prvem delu tekme moramo pohvaliti Semoliča, ki je bil precej zanesljiv (posebno v prostih metih), pa tudi Maura Dornika, ki je sam dosegel 33 točk za svoje barve.
Čeprav so domovci izgubili z veliko razliko, moramo upoštevati premoč Patriarce.
OCENE za P.d.: M. Dornik in Semolič 2, U. Dornik in Bresciani 1.
Domovci bodo prihodnje tekme o-digrali po naslednjem umiku.
DOM — ARDITA: 2. marca ob 15. uri v telovadnici «Stella Matu-tina».
PATRIARCA — DOM: 9. marca ob 17.30 v telovadnici UGG.
RADICI ARTE A - DOM: 17. marca ob 15. uri v telovadnici CONI,
DOM - RADICI ARTE B: 23. marca ob 15. uri v telovadnici «Stella Matutina».
NAMIZNI TENIS
V ZENSKI A LIGI
KLJUB DVOJNEMU PORAZU KRAS V FINALU PRVENSTVA
Dekleta iz zgoniške občine so v svoji skupini zasedla drugo mesto
V	soboto in nedeljo se je Krasova ženska namiznoteniška ekipa udeležila v kraju Ascoli Piceno povratnega dela državnega ekipnega prvenstva A lige. čeprav so krasovke utrpele dva poraza, od katerih je bil eden povsem nepredviden, so vseeno dosegle svoj cilj in se u-vrstile na končno drugo mesto svoje skupine, ki jim daje pravico do nastopa v zaključni fazi prvenstva za dodelitev prvih štirih mest na lestvici.
Italijanska namiznoteniška zveza je razdelila 8 prvoligaških ekip v 2 skupini po 4 ekipe. V vsaki skupini so se ekipe po dvakrat srečale med seboj in le dve prvouvrščeni iz vsake skupine i,mata pravico do nastopa v finalnem delu. V prvi skupini je predvidoma zmagala ekipa 'CUS Turin pred CSI iz Milana, v drugi skupini pa je prvo mesto pripadlo Marbertu iz Rima pred Krasom iz zgoniške občine. V finalnem delu, ki bo po neuradnih vesteh čez približno mesec dni v Bariju, se bodo v polfinalnih srečanjih srečali CUS Turin s Krasom in Marbert s CSI Milan. Zmagoviti moštvi se bosta pomerili v velikem finalu za naslov državnih prvakinj, medtem ko se bosta poraženi ekipi spoprijeli za tretje mesto v državi. To pomeni, da Imajo krasovke v najslabšem primeru vsaj četrto mesto že zagotovljeno, kar je nedvomno lep uspeh za slovenski zamejski namizni tenis.'
V	Ascoli Piceno ni v soboto dopotovala ekipa Parioli iz Rima, ki je bila najslabša ekipa izmed štirih in bil gotovo zasedla zadnje mesto. V prvi tekmi večera so krasovke proti vsakemu pričakovanju zgubile srečanje z UNLA Molfetta iz Barija
ŠZ BOR sklicuje za ponedeljek, 11. marca 1974
16. OBČNI ZBOR ki bo na stadionu «1. maj» ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju.
Dnevni red:
1.	Otvoritev.
2.	Izvolitev volilne komisije.
3.	Poročila.
4.	Pozdravi.
5.	Diskusija k poročilom.
6.	Poročilo nadzornega odbora.
7.	Volitve.
8.	Razno.
s tesnim 5:4. Vzrok poraza je bila nepričakovana zmaga manj znane De Faziove nad Miličevo. Sonja je doslej to nasprotnico vedno gladko premagala, v soboto pa se v ledeno mrzli dvorani nikakor ni znašla in je morala prepustiti nasprotnici celotni izkupiček. Zatem sta Miličeva in Vesnaverjeva nanizali vsaka po
llllllllllinilllMIIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIII
dve zmagi, kar pa ni bilo dovolj za ekipno zmago.
V	nedeljo je rimski Marbert gladko premagal Kras s 5:2. Edini dve zmagi za Krasove barve je dosegla Miličeva, ki pa je v srečanju z državno reprezentantko Grecijevo popustila in zabeležila še en nepričakovan poraz. Zmaga Marberta v tej tekmi in skupini je bila povsem zaslužena, Krasove predstavnice pa so osvojile drugo mesto po zaslugi boljšega količnika.
V	prejšnjih nastopih nas je Miličeva nekoliko razvadila, saj je žela same zmage v državnem merilu. Tokrat ni naša najboljša predstavnica nikakor odpovedala, manjkalo ji je, le nekoliko odločnosti in športne sreče. Vesnaverjeva je zaigrala zelo solidno in je zabeležila tri zmage ter dva poraza z nasprotnicama. ki sta višje’"uvrščeni na jakostnih lestvicah, žigonova je utrpela same poraze, kljub temu pa je pokazala viden napredek in ni igrala podreiene vloge. Manjka ji le še nekaj izkušenosti in taktične spretnosti. Prav žigonova bi kmalu pripravila pravcato senzacijo, saj je proti nepremagani Grooijevi osvojila prvi set, v drugem pa je po vodstvu z 20:18 prepustila nasprotnici set z izidom 21:23
IZIDI:
KRAS - UNLA MOLFETTA 4:5 Žigon — Buzzerio 1:2 (21, —17, —17) Milič - De Fazio 0:2 (-18, -19) Vesnaver — Giammario 2:1 (—10, 10, 16)
Milič — Buzzerio 2:0 (8, 12)
Žigon — Giammario 0:2 (—17. —10) Vesnaver — De Fazio 0:2 (—10. —17) Milič — Giammario 2:0 (11. 11) Vesnaver — Buzzerio 2:0 (11, 17) Žigon — De Fazio 0:2 (—15, —14)
KRAK _ PARTO* r F:p b.b.
KRAS - MARBERT 2:5 Vesnaver — Filippetti 0:2 (—19, -10)
,	,	Žieon - Greci 1:2 (16, -21, —15)
nem pa zadovoljiv smisel za met j Milič - La Gioia 2:1 (14, -15, 18) koš. Ko bo celotno moštvo uigra-t vesnaver - Greci 0:2 (-15, -13)
Milič — Filippetti 2:0 (18. 10)
Žigon - La Gioia 0:2 (-17, -15) Milič - Greci 0:2 (-17, —17)
SKUPNA KONČNA LESTVICA
1.	Marbert	Rim	6	6	0	30:12	12
2.	Kras	6	3	3	25:20	6
3.	Molfetta	Bari	6	3	3	22:21	6
4.	Parioli Rim
KOŠARKA
V PRIJATELJSKI TEKMI
Sežana-Bsr 78:69 (37:26)
BOR: Pertot 12, Klobas 13, Košuta 12, Hrvatič, Francia 9, Ba-razzutti 20, Kapič 3.
KK KRAS SEŽANA: Vodopivec, Korljan 18, Mahnič 6, Brezec 22, Simčič, Korošec 10, čebulec 8, Žiberna 2, Danev 2, Tavčar 10, Grdina.
SODNIK:	Vodopivec (Sežana).
Prosti mesti:	Sežana 6:18; Bor
11:22.
Pred dnevi sta se v dolinski telovadnici pomerila v prijateljski tekmi Bor in KK Kras (Sežana). Za obe peterki je bilo srečanje dokaj koristno, saj so «plavi» preverili svojo trenutno formo, gostem pa je služila tekma kot priprava na prvenstvo. Cežanci so zasluženo zmagali, predvsem ker so bili telesno mnogo bolje pripravljeni od borovcev med katerimi sta bila najboljša Barazzutti in mladi Košuta. Se-žanci, ki so pred kratkim začeli s pripravami, so presenetili predvsem zaradi dobrega skoka vseh igralcev. Moštvo pa je bilo zelo pomanjkljivo pri metanju na koš, kar je seveda razumljivo, saj so gostje do sedaj gojili izključno telesno pripravo.
Med posamezniki iz Sežane je prijetno presenetil center Brezec. ki ima dobre košarkarske osnove, obenem na
no, bo nedvomno eno od kandidatov za višja mesta v slovenski ligi.
b. L
- NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
6 0 6
7:30 0 —bs—
Ijivega nasprotnika. Njegova prednost bi lahko bila še bolj izrazita, če ne bi nekoliko zgrešil proge 150 metrov pred ciljem. Tudi Maks Grgič («Kosovel») je tekel pod mejo štirih minut.
Pri starejših je bila udeležba najbolj številna. Po zaslugi Marka Rismonda si je priborila eno prvo mesto tudi openska srednja šola «Srečko Kosovel». Za Rismonda lahko rečemo, da ima izredne atletske sposobnosti. Odlično je znal razpo-deliti svoje moči in v zadnjem odločilnem krogu mu ni zmogel nihče več slediti.
Prevlado openske šole je razbil Guštin («Levstik») z drugim mestom.
Med šolami je zmagala	«Fran
Levstik», ki je zbrala v vseh treh kategorijah skupaj 156 točk.
Končni vrstni red je bil naslednji:
1.	«Fran Levstik» Prosek	156
2.	«Srečko Kosovel» Oočine	143
3.	«Ivan Cankar» Sv. Jakob	42
4.	«Ciril - Metod» Sv. Ivan	10
5.	«Simon Gregorčič» Dolina	6
Prve tri šole so dobile lepe pokale, Prosečani pa tudi priznanje za najbolj številno udeležbo. Prvih enajst tekmovalcev iz vsake skupine je dobilo lične spominske kolajne
VRSTNI RED (LETNIK 1962):
1.	Bukavec (Levstik)	S’SS'*
2.	Grgič (Kosovel)	3’37’*
3.	Milkovič (Kosovel)	3’43"
4.	Zahar (Cankar)	3'47”
5.	Daneu (Cankar)	3'48”
Sledijo: Bratoš (Kosovel), Ricini
(Kosovel), Košuta (Levstik), čer-noli (Levstik), Pegan (Levstik), Rosani (Ciril Metod), Zahar (Gregorčič), Sedmak (Levstik), Coretti (Gregorčič), Micheli (Levstik) in (Gregorčič), Micheli (Lestvik) in Husu (Ciril Metod).
VRSTNI RED (LETNIK 1961):
1.	Starc	(Levstik)	S’Sl’*
2.	Cupin	(Levstik)	S’M”
3.	Grgič	(Kosovel)	3’58"
4.	Purič Levstik	ato”
5.	Milič (Levstik)	4T9”
_ Sledijo: Andlovič (Cankar), Slen-čevič (Cankar). Jerman (Kosovel), Majevski (Levstik), Volpi (Kosovel) ter Orel, Legiša in Starc (vsi Levstik).
VRSTNI RED (LETNIK 1960):
1.	Rismondo (Kosovel) 4-44’‘
2.	Guštin	(Levstik)	4’55”
3.	Grgič	(Kosovel)	4’55”
4.	Kralj (Kosovel)	5'06”
5.	Andolšek (Kosovel)	STO”
Sledijo: Regent, Štoka in Husu
(vsi Levstik), žužek in Malalan (Kosovel), Bigatton (Ciril Metod), Perini (Levstik), Legiša, Cibic. Tavčar in Briščik (Kosovel), O-strouška, Ukmar in Skupek (Levstik), Rauber (Kosovel), Ban, R. in M. Sedmak ter Košuta (vsi Levstik).
OBVKSTH-A
SPDT javlja, da je dobilo od Planinske zveze Slovenije program naslednjih izletov v sklopu «Poti Prijateljstva»:
SOBOTA, 2. marca: turno smučarski izlet na Peco (z avstrijske strani) ali samo smučarski izlet, oziroma kombinacija.
CENA: 60 din (avtobus, vodstvo. GRS, organizaciia).
ODHOD: ob 5.30 (Dvoržakova 9, Ljubljana).
» * •
NEDELJA, 10. marca:	turno
smučarski izlet Vogel - Rodica -Orlov rob - Žagarjev greben Bohinjsko jezero.
CENA: 70 din (prevoz z avtobusom ter nihalko na Vogel in sedežnico do Orlovega roba, vodstvo, GRS, organizacija).
ODHOD: ob 5.30 (Dvoržakova 9, Ljubljana).
* # •
SOBOTA, 16 marca: smučarski izlet na Gnldeck nad Spittalom.
CENA: 60 din (avtobus, vodstvo, GRS, organizacija).
ODHOD: ob 5.30 (Dvoržakova 9, Ljubljana).
TONE
SVETINA
«Hvala ti, Joža. Dobro je, če ima človek tekmeca, ki je Prtjatelj in ne sovražnik.»
Joža se je nasmehnil.
«Bodimo ljudje. Za vse je dovolj sten, nepremaganih smeri 111 vrhov. Za vse!»
«Prav imaš. Vrhov in sten je dovolj, samo nas je premalo, nas, ki hočemo dvigati sebe, ki ne prenesemo zaduši j ivosti in ^^sga ozračja doline... Pa pustiva to. Važno je, da sva se razumela. Nekaj bi te prosil. Mož si in upam, da boš držal besedo. 2elim, da ta pogovor ostane med nama kot da ga ni bilo nikoli, dokler ne bomo v tej steni premagali glavnih smeri.»
«Tu imaš roko,» je rekel Joža. «Stena naj mi bo priča: kot ^ ga nikoli ni bilo!»
Po hribovsko sta potresla dlani, da je bolj veljalo.
Proti koči sta se napotila šele, ko je steno zagrinjal mrak jb so se prižgale prve luči. Nad Škrlatico je vzšel mesec, tenak
oguljeno rebro poginule živali.
8
V skrivenčenih vejah macesnov, v zakrnelem bukovju in v ^Sevih grmih je ždela noč. V planinskem domu so se začele Pagati luči. Tišino pod svodom bleščečih zvezd Je zmotilo
prebujanje. Nekdo je trdo udaril z okovanko ob stol, drugemu so zarožljali klini, v kuhinji so kuharice prestavljale lonce in kadil se je krop, pripravljen za čaj za zgodnje goste.
Župnika Aljaža je prebudilo ropotanje. Pogledal je skozi okno. Uzrl je košček jasnega neba in pod njim beli del stene. «Se že odpravljajo», je pomislil. Nič jim ni zalegla pridiga, poganom, prav nič! Pa kako naj bi zalegla pri teh kozlih, ko ga še njegove ovčice v dolini ne poslušajo! Saj kdor se ne boji pekla, se tudi boga ne... Naj gredo in poskusijo. Morda pa imajo le prav... a četudi imajo, jim mora oporekati... da jih vsej maio zavre, če že ne gre drugače.» Na tihem je bilo tudi njemu bolj prav, da bi oni osvojili v steni nove smeri pred Nemci. O Nemcih je vedel, da po stari navadi ne bodo odnehali, če se pobijejo ali ne. Prav gotovo jim še ni dovolj novih smeri v Triglavski steni, čeprav imajo sami dosti gora...
Obrnil se je, zaprl oči in poskušal nazaj zaspati.
V jedilnici so se okoli velike mize zbrali «skalašl». Nekateri so sedeli, drugi pa so kar stoje pili čaj, grizli kruh ali pa se mastili s slanino. Kot so bili zvečer zgovorni in šaljivi, so bili zdaj resni in redkobesedni. Senca stene, kamor so bili namenjeni, Je že padla mednje.
Plezalce, ki so skupaj odšli pod steno, Je pozdravljalo hladno jutro. Nad njimi so se dvigale sprane pečine, čevlje so jim močile rosne trave. Ptice so pele hvalnico luči. Prižigala se Je na vzhodu in se razkošno blaga razlivala v čisto nebo. žgolenje Jih je spremljalo, dokler ni izginilo drevje, potem pa so se znašli med sencami snežišč v podnožju stene.
Dr. Klement Jug in zdravnik Kajzelj sta se namenila v grapo zahodnega stebra raziskovat, kaj vse skriva višina in kako bi se dalo ukaniti na videz neprehodne skalne plošče, ki so kmalu nad vstopom v steber zapirale pot. Pred domom Je Joža dal Jugu štiri kline. Branil se jih je, saj je najraje plezal, ne da bi mnogo zabijal, vrv pa mu je rabila predvsem za to, da je varoval tovariša. Pa jih je vseeno vzel. Za «skalaše» jih
je v železarni iz odpadnih vzmeti koval Jožev prijatelj Tomaž.
Kajzelj in Jug sta molče plezala nekaj raztežajev v mrzlo, od plazov in kamenja ter vode zlizano grapo. Dvigala se je vse pod trup Sfinge v težko preplezljivih skokih, korito pa je bilo napolnjeno s skledastimi snežišči, posejanimi s kamenjem, odpadlim od stene. Med plezanjem Jug ni govoril. S soplezalcem se je sporazumeval v skopih, kratkih besedah, ki so zvenela kot povelja. Navadno je plezal sam, zato ni nikomur zlepa zaupal in pustil, da bi plezal pred njim. če je bil prvi, se je počutil, da obvladuje položaj in je usoda podviga v njegovih rokah. To je zmanjševalo odgovornost in ambicije soplezalcev. Zaradi duhovne premoči so se mu navadno podrejali tudi tam, kjer bi bili lahko podpirali prvega v navezi.
Klement se je v duši pripravljal na obračun z zahodnim stebrom. V glavi mu je dozorel načrt, da bo izpeljal čez steno prvenstveno smer, težavnejšo, kot jo imajo Nemci. Tudi tokrat so ga, kot že nekajkrat, nevisoko zaustavile hude ovire, gladke plošče in previsi. Ni vedel, če bo šlo naprej. Ali naj gresta nazaj? Na tihem mu je bilo žal, da je zavrnil čopa. Ko mu je ta izročal kline, je bral v njegovem glasu žalost.
Medtem ko je na polici ovil vrv okoli skalnega rogla in varoval Kajzelja, se je oziral po steni Misli so mu jadrale v minulost. Dovolj je samotaril in proučeval svoje nagonske in razumske reakcije v steni, v snegu in ledu. Preplezal je vse, kar je bilo poznanega v Kamniških Alpah. Te so mu bile iz mesta mnogo bližje. Zdaj pa so ga privlačili vrhovi v Julijcih. Malo jih je bilo, ki jih še ni naskočil. S pohodi In plezanjem Je v nekaj letih okrepil svoje od bolezni in pretiranega študija oslabelo telo, da je postalo pokoma celota mšlc, povsem podrejenih njegovi volji. V kratkem času je izoblikoval in napisal svoj nazor o alpinizmu, s katerim je potegnil za seboj skoraj vso mlado gardo plezalcev, ki ni bila nagnjena k prevelikemu razmišljanju ter je sledila njegovim besedam in vzorom. To ga je navdajalo z odgovornostjo.
V steni so pela kladiva. Bilo je slišati zven klinov, v tišino so odmevali vriski iz različnih smeri, želel je sreče plezalcem, ki so bili v Slovenskem in Nemškem stebru, pa tudi planincem, ki so se po nadelanih poteh vzpenjali proti ožarjenemu vrhu Triglava.
Nanju je strmela Sfinga. Steber je bil trši oreh, kot si je mislil. Najti bo moral tovariša, ki bo zmogel in tvegal na najtežavnejših mesUh vsaj toliko kot on. Zdaj je bil prepričan, da stebra ne bo zmogel sam, če ne odkrije kakšnih drugih prehodov.
Plezanje v grapi so jima zaustavljala strma snežišča s trdim, zlizanim, skledastim snegom. Morala sta uporabljati cepin. Nehote se je spomnil samotnega vzpona na Jalovec, ko mu je na povratku na takem snegu spodrsnilo in je padel v razpoko. Ko se je zdramil iz nezavesti, je najprej v sebi premlel vse občutke in sklenil: pravzaprav si ne morem misliti lepše smrti, kot bi me doletela zaradi padca v prepad . Tako naglo, brez groze in brez skrbi se tu umre... Nekoliko se je vznemiril šele, ko si je otrl obraz in zagledal na prstih kri Strah pa ga je prevzel šele takrat, ko je ugotovil, da je padel v past in se je počutil kakor ujeta miš. Brez cepina, ki ga je pri padcu izgubil, je bil obsojen, da umre od lakote; a če bi klical, ga ne bi nihče slišal. Dobro, da je Imel s seboj vrv, z njo se mu je posrečilo zlesti iz krempljev smrti. Od takrat je imel pred snežišči strah in spoštovanje.
S Kajzeljem sta se lotila strmin z veliko previdnostjo. Sonce se je dvignilo Izza Škrlatice, ko sta se še vedno ukvarjala s snegom. Na koncu so jima pot zaprle gladke plošče. Pred njima se je dvigal steber. Vanj sta vstopila iz grape po ozki gredi. Sele ko se je razširila v polico, sta lahko sedla, da bi se odpočila in razmislila, kod In kam.
Klement ni razložil nikomur, kako se bo lotil stebra Tudi prijateljem ne.
(NaOalievonjt sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	27. februarja 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni Banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/H nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca' trgovski 200, finančno
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska
NA PRVI LETOŠNJI TISKOVNI KONFERENCI V WASHINGTON!!
NIKON: «NE BOM ODSTOPIL!»
Ameriški predsednik menil, da predstavniški dom ne bo začel postopka za «impeachment» - Angažiranost ZDA v reševanju krize na Bližnjem vzhodu odvisna od odprave embarga arabskih držav na izvoz petroleja v Ameriko - Vztrajati na poti sporazumevanja s SZ
WASHINGTON, 26. — Na prvi letošnji tiskovni konferenci je ameriški predsednik Richard Nixon poudaril, da ne namerava dati ostavke na predsedniško mesto, dodal pa je tudi, da po njegovem mnenju kongres ne bo začel postopka za njegovo odstavitev. Zadeva Watergate in njene posledice, energetska kriza, Bližnji vzhod in odnosi ZDA — SZ »v bile teme, ki jih je predsednik Nixon obravnaval v današnjem srečanju s časnikarji.
Največji del pogovora je seveda zadeval afero Watergate, politični škandal, ki že dobro leto dni pretresa ameriško družbo in ki je dal pcvod za krizo zaupanja javnega mnenja v ustavne organe, kakršne v ZDA ne pomnijo. Nixon je sicer priznal, da je njegova popularnost znatno padla, poudaril pa je, da ne bo odstopil, ker da je bil dvakrat izvoljen zaradi programa, ki ga je predložil Američanom in da je zato njegova dolžnost izpolniti svoje obljube in dokončati začeto delo v treh letih predsedniškega mandata, ki mu še preostaja.
Nixon je tudi sporočil, da je posebni javni tožilec Leon Jaworski, ki vodi preiskavo o vohunski aferi, zahteval, naj priča pred poroto, ki vodi preiskavo o zadevi Watergate. Poudaril je, da je zavrnil zahtevo, da bi branil ugled predsedništva in dodal, da je pripravljen odgovoriti pismeno na morebitna vprašanja o zadevi, ki bi mu jih tožilec zastavil tudi pismeno. Povedal pa je tudi, da Jaworskemu tak sistem dela ni po godu.
To je že tretjič, da Nixon zavrne zahevo, da bi pričal pred državno ustanovo o zadevi Watergate. Prvič je odbil lani poleti zahtevo preiskovalne komisije ameriškega senata, pred nedavnim pa je zavrnil poziv sodišča, ki sodi njegovemu bivšemu svetovalcu Haldemanu zaradi vloma v urad Ellsbergovega psihiatra.
Vprašanja časnikarjev o škandalih, ki mečejo senco na Nixonovo upravo, so bila zelo pikra in včasih tudi nekoliko žaljiva za predsednika, ki je odgovarjal z mirnim glasom, očitno pa je bilo, da je zelo živčen.
Na vprašanje o dejavnosti njegovega bivšega osebnega odvetnika Kalmbacha, ki je ravno včeraj priznal, da je ponudil nekomu mesto veleposlanika v zameno za finančno podporo sto tisoč dolarjev za Nixonovo volilno kampanjo, je ameriški predsednik poudaril, da o tem ne ve ničesar Dodal je tudi, da kolikor je njemu znano veleposlaniška mesta niso naprodaj in da je v teku preiskava o tem škandalu. Kalm-bach pa je včeraj izrecno poudaril, da se je posvetoval z Belo hišo preden je začel «kupčijo».
Nixon je bil precej polemičen do kongresa in zlasti do predstavniškega doma. Poudaril je, da ga po njegovem prepričanju kongres ne bo postavil na zatožno klop. «Postopek za 'impeachment' — je dejal ameriški predsednik — predpostavlja kršitev zakonskih določil, sam pa nisem nikoli kršil zakona.» Pribil je, da je to mnenje uglednih pravnikov in sedanjega pravnega svetovalca Bele hiše. Pripomniti pa je treba, da je Nixon osamljen v taki razlagi ustavnih določil, ki govorijo o postopku za odstavitev predsednika. Po mnenju ustavne komisije predstavniškega doma, je postopek za «impeachment» predsednika upravičen tudi v primeru, da je predsednik «pozabil» na etično - politična načela, ki so temelj dobrega predsednikovanja.
Kar zadeva poraz republikanske stranke na volitvah v Michiganu (vladna stranka je zgubila v volilnem okrožju, kjer je imel podpredsednik Ford monopol nad glasovi) je bil Nixon rhnenja, da ne gre za posledice zadeve Watergate. Odločno je tudi zavrnil tezo, da bo škandal vplival na volitve, ki bodo novembra letos. «Volilna kampanja za kongres temelji na zelo konkretnih vprašanjih, kot sta mir in visoka življenjska raven. In Američani ju imajo,» je poudaril predsednik.
Nixon je bil dokaj optimističen tudi v oceni vprašanja odnosov med ZDA in arabskimi državami. Po njegovem mneniu naj bi te v kratkem umaknile embargo na izvoz petroleja v ZDA, ker bo napetost na Bližnjem vzhodu kmalu znatno popustila. Ameriški predsednik je vsekakor skušal prepričati sobesednika, da Kis-singerjev poskus razvozlati golansko vprašanje, ni povezan z vprašanjem dobave petroleja ZDA, poudaril pa je, da če arabske države ne bodo odpravile embarga, se ZDA ne bodo več tako aktivno zavzemale za reševanje tega vprašanja.
Po njegovem mnenju bi odprava emhcrga v znatni meri služila ameriškemu gospodarstvu, ker bi privedla, zaradi večje ponudbe, do nižje cene bencina. Vsekakor pa je bil mnenja, da bodo ZDA premostile e-nergetsko krizo, ne da bi jim bilo treba uvesti racioniranje bencina, «To prepričanje izhaja — je poudaril Nixon — iz dejstva, da je prebivalstvo disciplinirano spoštovalo vladne ukrepe za omejevanje porabe goriva». Dodal pa je, da odločno nasprotuje predlogu kongresa, da bi vlada umaknila poviške bencina, naf te, metana. «Takemu zakonu — je dejal — se bom uprl s predsedniškim vetom». Ostro je polemiziral s kongresom, ki je prepovedal preveliko porabo premoga, ker v preveliki me-
ri onesnažuje okolje. O gospodarstvu, pa je Nixon bil mnenja, da ne bo doživelo recesije, pač pa samo majhen zastoj v prihodnjih mesecih. «V drugi polovici leta — je dejal — se bo grafikon proizvodnje začel spet dvigati.»
Ob koncu se je ameriški predsednik še dotaknil vprašanja odnosov med SZ in ZDA. Poudaril je, da je nujno, da supersili nadaljujeta pogajanja, da zmanjšata možnost neposrednega spopada. «Zadeva je preprosta,» je dejal. «Hočemo nazaj v
čas, ko sta bili SZ in ZDA druga proti drugi in s tem tvegati oboroževalno tekmo in nove nevšečnosti v Berlinu, Vietnamu in drugod, ali pa hočemo nadaljevati po noti, ki smo jo začeli, kljub razlikam in nasprotjem? Nadaljevali bomo pogajanja v spoznanju, da oni ne ljubijo našega sistema in mi ne njihovega. Nujno pa je, da državi vztrajata na tej poti.» Prav zaradi tega jc bil Nixon mnenja, da morajo ZDA zavzeti zelo zmerno stališče do vprašanja izgona Aleksandra Solženicina, ker je

ZASTRAŽENO LETALIŠČE V CIAMP1NU
v v1 * ■*>.
Toplo februarsko sonce je zvabilo iz temačnega urada tajnico, ki se je lotila de!a kar na stopnicah pred letališkim poslopjem v Ciampinu. Za njo straži vojak z brzostrelko v roki, eden od tolikih, ki so jih razporedili po ciampinskem letališču po atentata arabskega komandosa v
Fiumicinu
popuščanje napetosti v svetu vsekakor važnejše, čeprav vsi Američani občudujejo pisatelja kot izredno pogumnega človeka.
Včeraj v Beogradu pogreb dr. Siniše Siankoviča
BEOGRAD, 26. — Na novem pokopališču v Beogradu so danes upepelili posmrtne ostanke adake-mika dr. Siniše Stankoviča, rednega profesorja naravno - matematične fakidtete v Beogradu, biologa, znanstvenika svetovnega ugleda in uglednega družbeno političnega delavca. Od pokojnika so se ob navzočnosti članov družine in številnih uglednih znanstvenikov, družbeno političnih delavcev, poslovili predsednik srbske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Pavle Savič, prof. dr Radoslav Andjus, ravnatelj biološkega instituta in predsednik srbske skupščine Dragoslav Markovič.
Dr. Stankovič je podlegel hudi bolezni v nedeljo na ortopedski kliniki v Beogradu. Rodil se je 1892. leta v Zaječaru, šolal se je v Beogradu in v Grenoblu, od koder je 1921. leta prišel na beograjsko univerzo kot asistent, naslednje leto pa je predaval že kot docent. Leta 1924 je postal redni profesor zoologije, preteči pa je moralo še deset let preden so ga imenovali za rednega profesorja beograjske univerze.
USODNI E
Zaradi napake v prepisovanju — tipkarica je pozabila le na eno samo črko e — je bil neki pariški bančni uslužbenec ob kariero. Napako je po de setih letih odkril novi ravnatelj banke, ki je radovedno odprl osebni dosje uslužbenca, da bi videl zakaj je kljub dolgim letom službovanja tako nizko v hierarhični lestvici, in v o-znaki bral: «Vesten uradnik, a pije» (v francoščini:	«Mais
boih). -------- -	—
Radovedni ravnatelj je še v naprej listal po papirjih. Našel je pismo, s katerim je bil uradnik sprejet v službo in na katerem je bil pripis: «Vesten uradnik, a šepa» (v francoščini: «Mais boite»).
Tipkarica je naredila majhno napako pri prepisovanju, a v desetih letih je ni nihče opazil. Vestni uradnik pa je imel od tega veliko škodo. Primer je dal v javnost neki sindikalist. Francoski bančni uradniki namreč v teh dneh stavkajo in zahtevajo ukinitev o-sebnih dosjejev, ki so kot neke vrste kazenski listi, katerih verodostojnosti pa ne more nihče preveriti.
Skupina indijskih žena pred voliščem v indijski državi Uttar Pradesh, od koder je doma premier Indirà Gandhi. Rezultati volitev v tej državi so bili porazni za vladno stranko
KRIZA V ETIOPIJI SE ZAOSTRUJE
Upor v Asmari: vojaki aretirali guvernerja in vse višje častnike
Zahtevajo višje plače in strogo nadzorstvo nad cenami
ADIS ABEBA, 26. — Po vesteh iz diplomatskih krogov v Adis Abebi so se enote etiopske vojske v Eritreji spuntale in zasedle Asmaro, drugo največje etiopsko mesto in glavno mesto Eritreje. Vojaki, ki so že nekaj dni izražali z raznimi protestnimi manifestacijami svoje negodovanje, zahtevajo poviške plač, da bi bili kos skokovitemu naraščanju cen.
Po vesteh iz omenjenih virov je Asmara osamljena. Letališče je zaprto za civilni promet in nihče ne sme zapustiti mesta ali pa se priseliti. Vojaki, ki so po večini nižji častniki in podoficirji, so aretirali svojega poveljnika generala Seiuma Tedio, nekaj višjih častnikov in gu-bemerja generala Haileja Mariama. Po skopih vesteh, ki so prišle v A-dis Abebo kaže, da upor ni terjal ne človeških žrtev ne gmotne škode.
Upor v etiopski vojski sledi z e-nim tednom zamude neredom v pres-tolnioi Adis Abebi, kjer so prejšnji teden stavkali proti draginji šolniki, uslužbenci družb za javne prevoze in druge kategorije. Po neredih kaže, da je življenje v etiopski prestolnici spet normalno, napetost pa je še vedno velika. Vojska straži na vseh strateških točkah in v mestu, šole so še vedno zaprte. Po uradnih sporočilih je obračun neredov prejšnjega tedna v Adis Abebi tragičen: tri osebe so bile ubite, 22 je bilo ranjenih ogrog tisoč manifestantov pa so aretirali. Tudi gmotna škoda je velika, ker so manifestanti opustošili nekaj trgovin in so razbili nekaj avtomobilov z diplomatsko tablico.
Zaradi neredov je cesar Baile Se-lasie v nedeljo podpisal dekret, s katerim je znižal ceno bencina in zagotovil strogo nadzorstvo nad cenami živil. Kljub temu pa se je vojska, ki jo je cesar poklical, da po-
................................m................................................................
BRODOLOM LIBERIJSKE LADJE V SICILSKEM PRELIVU
«Sm Guli» zginila brez sledu z 29mornarji in kapitanovo ženo
Polemike zaradi zakasnelega obvestila o brodolomu - V Sicilskem prelivu našli prazen rešilni čoln
RIM, 26. — Neka trgovska ladja je sporočila poveljniku vojaške mornarice na Siciliji, da je našla v sicilskem prelivu rešilni čoln in nekatere druge predmete, ki pripadajo trgovski ladji «Sea Guli». S sicilskih pristanišč je odplulo v smeri navedenega področja več ladij, pridružil pa se jim je tudi helikopter.
«Sea Guli» je ladja z nosilnostjo 6 tisoč ton ter plove, oziroma je plula, pod zastavo liberijske republike. Zadnje sporočilo, ki ga je ladja oddala po radiu, je bilo zabeleženo 17. februarja letos.
«Sea Guli» je odplula iz Casablance namenjena v Augusto (Siracusa) s tovorom 9 tisoč ton fosfatov, ki jih je prevažala po naročilu družbe Montedison. Na ladji, ki je zgrajena 1948, ter pripada družbi «Sea Guli Shipping Company» iz Monrovie v Liberiji je bilo 29 mož posadke ter kapitanova žena. Kapitan Bernard Batude je Francoz po narodnosti. Med 'drugimi člani posadke dva Italijana. ostali pa so nekateri Jugoslovani, Španci, Argentinci, Brazilci, Turki in Afričani. Prvi častnik je Frane Junakovič (apolid) star 62 let, stanujoč v Rimu. Italijani so kurjač Enrico Batini iz Genove, radiotelegrafist Claudio Corrado, star 22 let iz Vidma ter poveljnikova žena Anna Villa, stara 26 let.
Do zadnjega radijskega stika med ladjo «Sea Guli» je prišlo 17. februarja ob 9.30 zjutraj, ko je poveljnik sporočil, da je v težavah zaradi razburkanega morja. Ladja je bila tedaj že v sicilskem prelivu. Pet dni pozneje je genovska pomorska agencija «Agena» sporočila, da je ladja še ni prišla do pristanišča, kamor je bila namenjena. Poveljstvo «Ma-risicilia» je sporočilo potem vsem
ladjam, naj v sicilskem prelivu pazijo, da ne naletijo na kako ladjo, ki je tam obstala.
Potem se je vsa zadeva zapletla. Žena prvega častnika je zahtevala, naj oblasti čimprej začnejo iskati pogrešano ladjo na že omenjenem področju. Junakovičeva žena je med drugim omenila, da je njen mož star in izkušen kapitan dolge plovbe, Trdila je še, da razen francoskega kapitana na ladji ni bilo na krovu nobenega sposobnega častnika, saj sta manjkala prvi in tretji častnik na palubi, medtem ko je bilo zaupano mesto drugega častnika nekemu mladeniču, ki sploh ni bil v posesti profesionalnih dokumentov.
Direktor agencije «Agena», ki skn bi za ladje omenjene liberijske družbe je izjavil, da ne more razumeti kako je prišlo do brodoloma. Poudaril je, da so ladjo v decembru lani pregledali v Genovi ter sploh obnovili njene motorje. Nadalje so tudi zahtevali, naj pristojne oblasti izdajo ustrezne dokumente o opravljenih delih. Agent Levison je še poudaril, da so bile izjave žene Franeja Junako-viča posledica obupne ženskine duševne reakcije. Nadalje je poudaril še. da so bili člani posadke izurjeni ter usposobljeni, da upravljajo ladjo take nosilnosti. Odbil je tudi obtožbo Junakovičeve žene, da genovska agencija ni pravočasno obvestila oblasti, da je ladja «Sea Guli» izginila brez sledu. Levison je dejal, da je agencija takoj informirala vsa luška poveljstva v Italiji, da je ladja izginila.
Kaj se je zgodilo s «Sea Guli» se še ne ve. Gotovo je le, da do sedaj manjkajo vesti o 30 ljudeh, ki so bi li na njenem krovu.
Po sporočilu agencije Agena so
bili na ladji trije Jugoslovani, in sicer strojni častnik Janeč Poule, kurjač Ivan Valič in kuhar Pelai Vučkov.
RAGUSA, 26, — V Pozzallu, veliki vasi blizu Raguse so danes odkrili paleokrščansko nekropolo. Grobišče je prišlo na dan med kopanjem temeljev za neko stanovanjsko poslopje.
Agenti FBI zaplenili za pet in pol milijarde lir heroina
NEW YORK, 26; - Agenti ameriške zvezne policije FBI so danes zaplenili v nekem stanovanju new-yorške četrti Bronx 11 kg čistega heroina, katerega vrednost cenijo okrog 7 milijonov in 800 tisoč dolarjev (okrog 5 in pol milijarde lir). Mamilo je bilo skrito v vdolbini, ki so jo razpečevalci izkopali v zidu in zaprli z vrati z magnetno ključavnico. V stanovanju so preiskovalci našli vse potrebno za mešanje heroina z drugimi snovmi in za pripravljanje doz, ki so jih prodajali razpečevalcem na drobno. Policija je aretirala lastnike stanovanja, 42-letnega Anthonyja Verzina in 37-letnega Franka Caravello, pod obtožbo nedovoljene posesti mamil in orožja.
novno vzpostavi red, pritožila nad draginjo in je zahtevala poviške plač zlasti za vojake, podčastnike in častnike z nižjimi čini. Po dosedanjih vesteh iz Asmare kaže, da gre upor enot druge divizije uokviriti prav v to negodovanje vojaških krogov zaradi skokovitega naraščanja cen. Uporniki naj bi poudarili, da njihova akcija ni naperjena proti režimu zaradi njegove politične linije, pač pa da gre za neke vrste sindikalno akcijo.
Vsekakor pa je upor v vojski zadnji in morda najbolj zaskrbljujoč moment krize, ki že nekaj let'pretresa etiopsko državo. Doslej so vsi sodili ,da je vojska hrbtenica države in zato bi lahko imel današnji upor velike in hude posledice. Zlasti še, ker so enote druge divizije angažirane v boju s filomuslimanskimi eritrejskimi gverilci, ki bi radi odcepili pokrajino od Etiopije in ustanovili samostojno državo. Po nekaterih vesteh iz etiopske prestolnice naj bi se uporniki v -svoji zahtevi po višjih plačah sklicevali tudi na dejstvo, da so že nekaj Jel angažirani v krvavi protigverilski vojni.
Po vesteh iz diplomatskih krogov naj bi bil pod večer položaj v Asmari miren. Trgovine in javni uradi so bili zaprti ves dan in promet je bil omejen na minimum. V Asmari živi številčno močna italijanska skupnost. Po dosedanjih vesteh naj bi bili vsi člani te skupnosti zdravi in naj bi ne bili vpleteni v upor.
Snežni plaz pokopal nemška gornika
BOČEN, 26. — Nemška gornika, 33-letni Konrad Seli iz Goettingena in 31-letni Ernst Tilkner iz Mueneh-na, sta izgubila življenje na ledeniku doline Fleres v Gornjem Poa-dižju, ker ju je zasul snežni plaz. Bavarca sta se v nedeljo zjutraj odpravila na daljši izlet skupaj s sedmimi rojaki. Seli in Tilkner sta se odločila, da se bosta povzpela sama do koče Cremona, od koder naj bi nadaljevala pot na hrib Montarso. Ker se nista vrnila v hotel so njuni rojaki dali alarm Posegle so reševalne skupine italijanskega alpinističnega kluba in fi-načnih stražnikov, ki so danes zjutraj našli trupli nesrečnih gornikov nedaleč od koče Cremona.
Nacisti v Argentini
BUENOS AIRES, 26. - Vse kaže, da skupina pilotov «Legle Condor» nemškega vojaškega letalstva, ki so med špansko vojno bombardirali in uničili Guernico, živi v Argentini skupno z okrog 300 bivšimi nacisti. Tako naj bi izjavil znani «lovec na naciste» Simon Wiesenthal v pogovoru z dopisnikom buenosaireške-
«m «m- '
ga lista «La Opinion» Khanom na Dunaju.
Wiesenthal naj bi poudaril, da je po vojni zbežalo v Argentino vsaj 7.500 nacistov. Od teh so nekateri nadaljevali pot v druge južnoameriške države, večina pa je ostala v Argentini in živi v okolici mesteca Santa Rosa de Calamuchita. Poudaril je nadalje, da je lani v tem kraju živel tudi Joseph Chvarmberger, ki je odgovoren za pokol 15 tisoč Židov. Wiesenthalova organizacija je zahtevala od nekega argentinskega sodnika naj izda zaporni nalog proti vojnemu zločincu, a moški je izginil nekaj ur pred aretacijo in odpotoval verjetno v Kanado.
«Lovec na naciste» je tudi izjavil, da zloglasni nacistični zdravnik Joseph Mengele živi v Paragvaju. Izključil pa je možnost, da bi Izrael skušal ugrabiti zločinca, kot je pred leti ugrabil Eichmanna.
PROTESTNE
MANiFESTACIJE
V	ITALIJANSKIH ZAPORIH ZARADI UMORA JETNIKA
V	FIRENCAH
FIRENCE, 26. — Po tragičnih nedeljskih dogodkih v florentinskem zaporu Murate, kjer je bil ubit en jetnik, je sodna preiskava v polnem teku. Vodita jo namestnika državnega pravdnika, ki sta po poluradnih vesteh poslala 15 sodnih sporočil paznikom, ki so streljali na zapornike. Danes je prišel v Firence tudi pravosodni minister Zagari, ki se je sestal z generalnim pravdm-kom, načelnikom državnega pravd-ništva in 'njegovima namestnikoma, ki vodita preiskavo, da bi se po-bliže seznanil s problemi florentinskih zaporov.
Smrt florentinskega jetnika J« sprožila val protestov v vseh italijanskih zaporih. Jetniki so napovedali solidarnostne manifestacije, ponekod pa so zbrali denar za pomoč jetnikovi družini. Najostrejša je bila manifestacija v Genovi, kjer so jetniki bili dva dni gospodarji kaznilnice. Popoldne so se_ jetniki predali po pogovoru z načelnikom državnega pravdništva dr. Grisoglio. Le ta je izjavil, da so jetniki postavili za predajo štiri pogoje: več časa za zrak. več ur televizriskeaa sporeda, izboljšave v celicah, do-vcljenie ženskam, da obiščejo jetnike v celicah Sodna oblast, je sprejela r>rve fri posole, če'r* ‘"'o pa ie zavrnila, ker da ni v sV^u s sedanjim pravilnikom jetnišnic.
Kitajsko
področje
TRAGIČNI PUSTNI DNEVI
128 mrtvih v Rio de Janeiru
RIO DE JANEIRO, 26. - Po sporočilu poveljstva riodejaneirske policije je do danes zjutraj v pustnem slavju izgubilo življenje 128 ljudi, manjkajo pa podatki o pustnem torku, ko je naval na ulicah največji.
122 oseb je izgubilo življenje v zadnjih dveh dneh: gre predvsem za moške, ženske in otroke, ki so jih do smrti pohodili na ulici med parado skupin, ki jih organizirajo znane šole sambe, šest ljudi pa je bilo žrtev prometnih nesreč ali kriminalnih podvigov. Zelo verjetno pa bo kot vsako leto tudi letos dokončni obračun pusta v Riu de Janeiru še veliko bolj tragičen.
(Nadaljevanje s 4. strani)
tem smislu tudi uravnavajo vodni pritisk, s katerim urejajo dotok nafte. Celo iz prvih naftnih vrelcev, ki so stari že 13 let, privre na dan od 40 do 70 ton nafte. Edini stolpi, ki jih tu vidimo, so vrtalni stolpi, ki jih vsak drugi ali tretji dan premaknejo, da z njimi na drugem mestu vrtajo.
Razen petrokemičnih tovarn, ki delajo v glavnem za japonsko industrijo, so vse črpalne naprave v masivnih betonskih bunkerjih globoko pod zemljo.
Doslej so mogli petrolejska področja v Tačingu obiskati le trgovinski predstavniki Japonske in Kanade. Šele sedaj je bilo dovoljeno tudi časnikarjem. Japonci, kot je znano, se močno zanimajo za kitajsko nafto. Posebno sedaj, ko so nafto odkrili tudi v bližini kitajskih obal, komaj 600 km od japonskega otočja. To je tem bolj pomembno ob ugotovitvi nekega tujega strokovnjaka, ki je rekel: «Vsa severovzhodna Kitajska plava na nafti».
Iz vseh teh podatkov izhaja, da bi znala Kitajska v kratkem postati «zanimiva» tudi kot proizvajalka nafte. Le, da bi morala dobiti novo moderno opremo. Sicer pa je bil o tem govor pred nedavnim. ko je Peking obiskal francoski predsednik Pompidou in ko se je Francija obvezala, da bo dobavila za 230 milijonov dolarjev strojev.
ZARADI OBREKOVANJA MINISTRSKEGA FUNKCIONARJA
Misovec Risanò obsojen na poldrugo leto zapora
Kljub zavlačevanju je bila obsodba strožja kot je zahteval tožilec
Kitajsko veleposlaništvo v Parizu Je predvčerajšnjim uradno protestiralo zaradi satiričnega filma «Kitajci v Parizu». Film govori o namišljeni kitajski zasedbi frae '■ ke pre‘'rii ;“e. Copatoi' pa je prisiljen k umiku, ker n« zdrži peklenskega tempa življenja v Parizu. Na sliki prizor iz Ulma
CREMONA, 26. — Cremonsko sodišče je danes obsodilo senatorja Giorgia Pisanoja od politične skupine MSI - DN, ki je odgovorni urednik tednika «Candido», na eno leto in šest mesecev zapora, 250 tisoč lir glebe, na plačilo sodnih stroškov in stroškov zasebne stranke ter na objavo razsodbe v tedniku «Candido». Nadalje je sodišče preklicalo pogojno kazen, ki jo, je' obtožencu priznalo prizivno milansko sodišče 15. februarja leta 1967.
Senator Pisano se je moral zagovarjati pred sodiščem, ker je žalil preko tiska dr. Placida Lombarda, ki je bil generalni ravnatelj ministrstva za javna dela. Pisanoja je tožil sam Lombardo. Na obravnavi je javni tožilec zahteval, naj sodniki, obsodi jo Pisanoja na eno leto zapora ter 25(j tisoč lir globe. Dejanska razsodba sodnikov je bila precej hujša.
Tako se je zaključil : eden izmed procesov, ki so bili naperjeni proti senatorju Pisanoju, kot odgovorne mu uredniku «Candida». Gre za vrsto člankov in humorističnih risb, ki jih je tednik objavil leta 1970 in 1971. V tistih člankih in risbah so bile objavljene obtožbe proti tedanjemu ministru za javna dela, poslancu Manciniju ter raznim funkcionarjem zadevnega ministrstva ter državne ustanove ze ceste ANAS Vse te obtožbe so zadevale znane zakupe del na javnih cestah.
Senator Pisano je verjetno zgrešil pri teh svojih napadih, ker je obtožil generalnega direktorja dr. Placida Lombarda, da je odigral vlogo «pretorianskega morilca tatinske skupine». Na obravnavi je zastopnik civilne stranke, se pravi dr. Placida Lombarda trdil, da je Pisano obdolžil njegovega varovanca ne
da bi lahko dokazal kakršnokoli njegovo krivdo.
Proces se je začel leta 1971 ter se je na dolgo zavlekel, med drugim tudi zato, ker je Pisano postal medtem senator ter je bil zato P«; treben senatorski sklep, da se proti njemu kazensko postopa. Pisanojev zagovornik je sicer skušal preprečiti razsodbo z raznimi proceduralnimi postopki, kar pa se mu ni posrečilo. Sodišče je namreč menilo, da je obtoženec zagrešil dejanja v kraju in času kot so omenjeni v obtožnici sami. Brezuspešen je bil tudi poziv, naj se počaka na razsodbo v zvezi z afero ANAS. Obtožen-čev zagovornik je sicer zahteval, naj sodniki oprostijo njegovega varovanca s popolno formulo, toda na kraju je omenil, da je možna oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov in v skrajni meri tudi obsodba na nainižjo kazen.
Pisanojev zagovornik odv. Bravi je sporočil, da se bo pritožil na to razsodbo.
SANTIAGO DE CHILE, 26. - Po izjavi čilskega zunanjega ministra Ismaila Huerte naj bi se ameriški državni tajnik Henry Kissinger konec leta odpravil na daljši obisk v Južno Ameriko. Huerta je dodal, da bo Čile povabil državnega tajnika ZDA, če bo ta potrdil svoj namen za daljše potovanje v Latinsko Ameriko.
ASIAGO, 26. — Danes so v tem mestu pokopali sedem mož, ki jih je v soboto popoldne raznesla eksplozija granate iz prve svetovne vojne. Ponoči je zapadel sneg, ki je pre--kril tudi žrelo, ki ga je povzročila močna eksplozija. Vaščani so napni-nili žrelo s cvetjem.