Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo D n 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in npravništvon Maribor, Koroška 5. Telefon £113. Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, Vs strani Din 250.—, Vi« strani Din 125.-s Mali oglasi vsaka beseda Din 1.=* Program vlade dr. Sfofailnovtto. V četrtek, 4. julija, se je vlada g. dr. Stojadinoviča predstavila narodni skupščini in senatu. Povsod je bila sprejeta z burnim odobravanjem poslancev in senatorjev. V deklaraciji, ki jo je v obeh zbornicah prečital ministrski predsednik dr. Stojadinovič, so obrazložene smernice vladinega delovanja, Zunanja politika in varnost države. Zunanjo politiko kraljevine Jugoslavije, tako poudarja vladina deklaracija, so že prej opredelile mirovne pogodbe in prijateljstva; opredeljena je zlasti z obstojem Male antante in Balkanske zveze ter s tradicionalnimi zvezami globokega prijateljstva do Francije. Opredeljena je naposled z našim zemljepisnim položajem in z narodno zgodovino. Temelj te politike je prav tako čvrst in globok, ¡kakor je v skladu z življenjskimi interesi kraljevine Jugoslavije, tako da ga smemo smatrati za nespremenljivo smernico za svoje bodoče delo. Kraljevska vlada bo ostala zvesta dosedanjemu pravcu naše zunanje politike in si bo prizadevala, da obstoječa prijateljstva ohrani in okrepi, obenem bo pa z zadovoljstvom sodelovala tudi z vsemi drugimi državami, katerih osnovni ideal bo isti, ki je tudi nam najdražji, to je ideal utrditve in organiziranja evropskega miru. Iskreno in globoko vdana idealu miru med narodi, pa kralje ska vlada vendar-le ne more zapirati oči pred dejstvom novega tekmovanja v oboroževanju. Ker sami v tem vprašanju ne moremo ničesar storiti, bomo podpirali vsa prizadevanja za omejitev in skrčitev oboroževanja. Toda vse dotlej, dokler se v tej smeri ne dosežejo pozitivni in trajni rezultati, ne smemo zanemariti kar naj-resnejše skrbi za svojo oboroženo silo. Za obrambo domovine ni prevelika ni-kaka žrtev. Vojska in mornarica sta bili že od nekdaj naša moč in ponos. Taki morata biti tudi danes in v bodoče. Notranja pomiritev in poživitev gospodarstva. Osnovna smer notranje politike nam je dana z osnovnim državnim zakonom, z ustavo od leta 1931. Kraljevska vlada je zvesta vsem načelom te ustave in posebej poudarja načelo državnega in narodnega edinstva. Odločni bomo ne samo pri naglaša-nju, temveč tudi pri dejanskem izvaja- nju zakonitosti ter pri popolnem izvajanju in spoštovanju načel enakopravnosti vseh državljanov. Trudili se bomo, da pri svojem nadaljnem delu prilagodimo posamezne zakone, zlasti tiste, ki so političnega značaja, težnjam in željam naroda. To velja zlasti za široke narodne samouprave, za volilni zakon, za tisikovni zakon in za zakon o zborovanjih in društvih. Kraljevska vlada želi na ta način omogočiti resnično udeležbo najširšim slojem prebivalstva pri državni, banovinski in občinski upravi. V gospodarski in finančni politiki se bo zadnje mesece na novo začeta smer nadaljevala, zlasti v skrbi za kmeta, za ravnotežje v državnem proračunu, za ohranitev vrednosti nacionalne valute, za davčne olajšave za vse sloje naroda in za obnovo celotnega gospodarskega delovanja v državi. Nov, svež tok življenja. Razen teh gospodarsko-finančnih problemov, ki se ji zde najvažnejši in katerih ureditev naglasa na enem izmed prvih mest, bo kraljevska vlada posvetila svojo pozornost tudi vsem drugim vprašanjem s področja socialnega, duhovnega in prosvetnega življenja naroda. Želja kraljevske vlade je, da se na vseh straneh in v vseh smereh občuti nov, zdrav in svež tok življen-ske sile države in naroda. Volilo, iki ga je zapustil pokojni viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj, da čuvamo Jugoslavijo, je veliko volilo, toda prepuščeno ni v varstvo kaki osebi ali vladi in tudi ne posamezni politični skupini. To volilo je izročeno vsemu jugoslovanskemu narodu. Vsi in vsakdo od na3 posamič in skupaj — vsi imamo sveto dolžnost, da to volilo varujemo ter hranimo. Kraljevska vlada, ki ji je v čast, da se danes predstavi narodnemu predstavništvu, misli, da bo to sveto volilo najbolje obvarovano, če bo stremela pO pomiritvi in odi ranjevanju političnih zaostritev z zbiranjem in združevanjem vseh konstruktivnih narodnih sil, s širjenjem temeljev, ki na njih sloni avtoriteta države. Tako kraljevska vlada upa, da bode najbolje upravičila visoko zaupanje kraljevskega namestništva in da bode hkrati našla tudi pri narodnem predstavništvu potrebno podporo. ^BAZNIH, IHiŽAV V NAŠI DRŽAVI. Knez namestnik Pavle je dospel s soprogo in dvema otrokoma v petek dne 5. julija v Bohinj. O prihodu kraljice Marije in njenih treh sinov na Bled smo že poročali v zadnji številki. Izjava vlade pred narodno skupščino. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je prečital izjavo nove vlade narodni skupščini ter senatu dne 4. julija. Ob vstopu v narodno skupščino je bila vlada viharno pozdravljena z živijo-klici od večine poslancev. Deklaracija vlade je doživela v vseh krogih najlepši sprejem. Izjava je kratka, a vsebuje vse, kar mora vsakdo pozdraviti, namreč spremembo dosedanje politične zakonodaje glede volilnega zakona, zakona o shodih, društvih ter zakona o tisku. Iz seje narodne skupščine 6. julija. Dne 6. julija je imela narodna skupščina kratko sejo. Odobreni so bili namestniki onih poslancev, ki so odložili dvojne mandate. Odobreni so bili tudi mandati dr. Spahove skupine, ki je bila izvoljena na dr. Mačkovi listi in je predložila pooblastila verifikaciji naknadno. Od slovenskih poslancev sta odložila svoje mandate za Ljubljano, Ljubljano okolico ter Logatec dr. Ma-rušič in Mohorič. Potrjeni so bili za poslance Rajko Turk za Ljubljano, Albin Koman za ljubljansko okolico in Josip Lenarčič za srez Logatec. Poslanec dr. Režek je odložil radi poslanstva župansko mesto v Novem mestu. Pogodba (konkordat) z Vatikanom,, Te dni odpotuje v Rim pravosodni minister dr. Auer, da podpiše dolgo pričakovani konkordat z Vatikanom v smislu pooblastil, katera je prejel od ministrskega sveta. Žalostna usoda Jevtičevega kluba. Na Jevtičevi listi izvoljeni poslanci so tvorili svoj klub, ki je pa po nastopu Stojadinovič-Koroščeve vlade skopnel na Jevtiča samega, srbske zemljorad-nike in na par zagrizenih nacionalistov ali fašistov. Jugoslovanska zajediiicn. Vlada usta navija v skupščini svoj klub, ki se bo imenoval Jugoslovanska zajednica. V klubu je žc 200 poslancev in računajo pa na 240. Krožek slovenskih poslancev z Jevti-čeve liste je imel predsednika g. Mo-horiča. Ko se je pa izjavil ob vesti sno- --- 1 Stran 2. SLOVENSKI GOSPODAR 10. julij 1935, vanja novega poslanskega vladnega kluba dr. Marušič za to, da stopi 'krožek poslancev iz Slovenije v vladno skupino poslancev, je odložil Mohorič predsedstvo in je prevzel vodstvo kluba njegov podpredsednik dr. Režek. Na seji narodne skupščine 9. jul. so bili izvoljeni stalni skupščinski odbori, o katerih bomo poročali prihodnjič. Politična pomilostitev. Na predlog g. no trajnega ministra dr. Antona Korošca je izdalo kraljevo namestništvo amnestijo ali pomiloščenje za vse krivde političnega značaja, storjene pri zadnjih volitvah v narodno skupščino v dobi od razpisa volitev, to je od 6. febr., pa do razglasitve amnestije, do 29. jun., za katerih preiskavo in sodbo so pristojne splošne upravne ali državne krajevne policijske oblasti in katerih razsodbe za omenjena dela so te oblasti izrekle. Izdane, a še ne izterjane denarne globe se ne bodo izterjale, že izterjane pa ne bodo vrnjene. 100 milijonov dinarjev posojila se bo porabilo na predlog finančnega ministra za javna dela, za obnovo gospodarstva ter za pobijanje brezposelnosti. Za pobijanje kužnih bolezni pri živini je dovolil kmetijski minister banskim upravam naslednje kredite: v Ljublja-40.000 Din, v Zagrebu 60.000 Din, v Splitu 40.000 Din, v Banjaluki 50.000 Din, v Sarajevu 70.000 Din, v Novem Sadu 80.000 Din, v Cetinju 30.000 Din, v Nišu 70.000 Din in v Skoplju 50.000 Din. Dr. Marušič, bivši ban in bivši minister, je imel s poslanci dravske banovine posvetovanje o stališču napram vla-dini deklaraciji. Govorilo se je, da bo po želji vlade predložena resolucija, ki izreka vladi zaupnico ter bo o tem poimensko glasovanje v parlamentu. Na pobudo dr. Marušiča so slovenski poslanci siklenili, da se bodo glasovanja vzdržali. Do tega pa ni v četrtek prišlo, ker o vladini deklaraciji ni bilo razprave niti glasovanja. Pač pa je bilo na seji narodne skupščine sporočeno, da je dr. Marušič podal ostavko na oba poslanska mandata (v logaškem in ljubljanskem okraju), čeprav je pred volitvami izrecno poudarjal, da bo obdržal mandat v logaškem okraju. Obdržal pa je rajši mesto v senatu, kjer je vstopil v klub senatorjev JNS. Šel je, kamor ga je potegnilo srce. Da boste poznali Marušič-Pucljevo strujo. Ljubljanski »Slovenski narod«, popoldanski dnevnik bivših demokratov, je prinesel po belgrajskih listih vest, da je ukazala Jevtičeva vlada pred padcem sestaviti seznam njej neljubih političnih oseb, ki bi se naj spravile ali internirale v nalašč za to osnovani koncentracijski tabor na jugu naše države, kakor jih posedata Nemčija, Avstrija in Italija. Radi te vesti »Slovenskega naroda« je planilo po koncu z vso ogorčenostjo zanikanja glasilo senatorja, bivšega bana in ministra dr. Marušiča, ljubljanski »Glas naroda«. V prepiru o koncentracijskem taborišču med Marušič-Pucljevimi ter pristaši bivših slovenskih demokratov z dr. Kramerjem na čelu, ugotavlja »Slovenec« od 7. julija naslednje: »Ugo tavljamo, da je po zadnjih volitvah v narodno skupščino btila izdana v Bel- gradu s podpisom notranjega ministra Velje Popoviča in dostavljena vsem gospodom banom v državi, od teh pa dne 16. maja odposlana vsem okrajnim glavarjem odredba, da naj v teku 10 dni sestavijo listo vseh oseb, ki so v srezu znane, oziroma delujejo v proti-režimskem pravcu, in ki so nevarne za javni red in mir, zato da se bodo odposlale v konfinacijo, ali pa postavile pod policijsko nadzorstvo! pod datumom pa je bil pripis, da se morajo ob enem vsa opozieijonalna društva, naj si bodo samo športna, razpustiti in na splošno vse režimu nasprotne struje zatreti. Na spisek .a so imele po navodilih g. notranjega ministra, kakor tudi po prepisanih navodilih posameznih drugih fakterjev, priti vse vodilne osebe SLS in vsi »najbolj nevarni ter najvplivnejši« njeni pristaši po posameznih glavarstvih; od JNS pa iz struje, ki je v borbi s strujo Marušiča, med nekaterimi drugimi tudi g. Kramer in Ribnikar; ogromna večina za konfinacijo namenjenih pa je bila od SLS.« V zadnji Jevtičevi vladi je ministroval bivši ban dravske banovine dr. Drago Marušič. V DRUGIH DRŽAVAH. Habsburžani imajo prost dohod do prestola v Avstriji. Avstrija je ukinila proti habsburški rodbini zakon, s katerim je bilo prepovedano članom habsburške vladarske družine, da se vrnejo v Avstrijo in tamkaj nastanijo. Poljski zunanji minister Beck je obiskal minuli teden Berlin, kjer je bil prijateljsko sprejet od Hitlerja in nemškega zunanjega ministra Neuratha, Ob priliki razgovora je priznal Hitler Becku, da bosta obe državi dali najlepše priznanje rajnemu poljskemu maršalu PilsudSkemu s tem, da boste vestno izpolnjevali prijateljske odnošaje. Po teh Hitlerjevih besedah je dal tudi poljski zunanji minister zatrdilo, da je poljska vlada sklenila, da se bo ravnala strogo po politični oporoki maršala Pilsudskega. zaprtju, motnjah v vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec 691 naravne FMA NZ JOSEF grenčice. Registrirano od Min. soc. pol. in nar. zdr. S. l>r. 15.485 od 25. V. 1935. Prihodnji evharistični kongres. Ev- haristični kongres Jugoslavije, ki se je vršil zadnje dni meseca junija v Ljubljani, je uspel nad vse pričakovanje sijajno. Njegov veličastni potek se je globoko zarisal v dušo našega naroda ter bo ostal neizbrisen v njegovem spominu. Neprecenljive duhovne dobrine so se iz njega izlile med naš narod ter bodo v svojih učinkih trajale naprej. Da bi se krog tistih, ki se udeležujejo zveličavnih dobrin Evharistije, razširil, je bil na ljubljanskem evharističnem shodu storjen sklep o prihodnjem državnem evharističnem kongresu. Jugoslovanski škofje, zbrani v Ljubljani, so 2. julija sklenili, da se priredi 3. obči evharistični shod za vse katoličane v državi v Splitu (y Dalmaciji) čez 5 let, to je leta 1940. Let: 1937 pa bo kot predpriprava nanj pokrajinski evharistični kongres v Dubrovniku, namenjen v prvi vrsti vsem Škofijam na Jadranu. Razveseljiv je ta sklep, ki ob prekrasno uspelem kongresu v Ljubljani takoj misli naprej ter katoličane takoj poživlja na novo delo, na delo za kraljestvo Kristusovo v dušah in v javnem življenju! Katoliška ura v radiju. Tudi v Avstraliji, in sicer v glavnem mestu Mel-bournu, "so katoličani vpeljali posebno katoliško uro v radiju. Vsako nedeljo od 9. do 10. ure zvečer dajejo avstralske radio-postaje katoliški program. Prva točka programa je kratko, pa stvarno predavanje o najvažnejših katoliških resnicah. Ta predavanja so pomenljiva ne samo za katoličane, marveč tudi za protestante, ki radi poslušajo ter se tako poučijo o naukih katolicizma. Drugo točko tvori verska glasba in liturgič-no petje. Kot tretja točka so na sporedu odgovori na razna vprašanja o različnih stvareh iz področja verskih resnic in verskega življenja. Te odgovore sestavlja sloveči pridigar jezuitski pater Murfy, ki je vprav po odličnosti teh vdgovorov postal izredno popularen — pri ljudstvu priljubljen — v celi Avstraliji. Protestant podaril jezuitom hišo. To je bil hotelir Ballard, posestnik velikega hotela v mestu Springs v Zedinje-nih državah Severne Amerike. Zanimivi so razlogi, ki jih navaja Ballard, zakaj je to storil. Rekel je javno to-le: »Darujem jim to veliko hišo radi posebnega spoštovanja, ki ga imam do tega reda; radi njihove apostolske vneme; radi njihovega bojevitega duha; radi njihove discipline in odločnosti v težkih preizkušnjah in radi njihove velike ljubezni do znanosti.« Podarjeni hotel doseza v svoji sredini visočino 63 metrov, ima 708 sob, lepo okrašenih, sama slavnostna dvorana obsega 3716 kvadratnih metrov. Okoli zgradbe je velik park v obsegu 234 hektarov. Ta zgradba, ki je prej služila zabavi, bode odslej namenjena znanosti in molitvi. Knjižnica »Slov. gospodarja«. 1. Zemljiška knjiga, 5 Din. 2. Kako si sam izričunam davek, 4 Din. 3. Zaščita kmetov v Jugoslaviji, 5 Din. 4. Predpis! o cestah in prometu, 14 Din. 5. Zakon o volitvah narodnih poslanec, 8 Din 6. O bolnišnicah in bolniških pristojb., 5 Din Naročniki »Sioven kega gospodarja« plačajo samo polovico! j ©setorte vesti. Zlato sv. mašo je obhajal v baziliki Matere Milosti v Mariboru dne 7. julija frančiškanski duhovnik g. p. Andrej Golob. Jubilant se je rodil 15. 8. 1862 v Ndvivasi pri Sv. Juriju ob južni žel. V red sv. Frančiška je vstopil leta 1880 v Solnogradu. Mašniško posvečenje je prejel leta 1885 v mestu Trident na južnem Tirolskem, ki spada sedaj pod Italijo. Služboval je pri Sv. Trojici v Slov. goricah, v Gleiclienbergu na Sred. Štajerskem, v Gorici in v Mariboru. Gorečemu jubilarju naše iskrene čestitke z željo, naj ga ljubi Bog ohrani zdravega ter čilega še zanaprej! Papeževo odlikovanje. Sv. Oče je poslal višje odlikovanje bivšemu predsedniku šk. odbora Kat. akcije v Mariboru g. Francu Jerebiču. Znani veletrgovec Vilko Berdajs v Mariboru umrl. Rajni je bil med ustanovitelji mariborskega Združenja slovenskih trgovcev in po vojni je bil nekaj let podnačelnik trgovskega gremi-ja. Znan je bil daleč Okrog po deželi po svoji trgovini v gradu, kjer so kmetje radi kupovali razna semena. Nekaj čiri pred njim mu je umrla blaga žena, kar ga je zelo potrlo in pospešilo njegovo smrt. Ostani mu ohranjen najboljši in trajen spomin! Nesreče. Nesreča znanega mariborskega brivca. Vsem po Mariboru ter okoiici clobro znani brivec z mariborskega Glavnega trga g Boštjan Ulčar si je zlomi' levo roko, ko se je hotel na kolesu izogniti vozu in je zašel na kup graino/ca. Smrtna nesreča tritedenskega otro-čička. Na Malečniku št. 20 pri Mariboru sta pustila /iničar Alojzij Ferenc in njegova žena v postelji samega tritedenskega otroči&ka. Sosedje so opazili, da se vali iz viničarije dim in so vdrli v sobo, v kateri je gorela postelja, na kateri je spal otrok. Ljudje so ogenj pogasili, a malček je timrl vsled prehudih opeklin. Smrtna nesreča devetletnega dečka. V Laporski Gorci pri Mariboru se je dogodila zadnje dni pretresljiva nesreča, ki je zahtevala življenje devetletnega Ludvika Mastinšek. Dečko je vlekel iz vodnjaka vodo, a se je pri novem studencu odtrgalo vreteno. Da bi fantek obdržal vedro, se je obesil na vrv, ki ga je potegnila seboj in ga vrgla 10 metrov globoko, kjer je obležal mrtev. Za Ma-stinšekovo družino je ta nesreča zelo bridek udarec, ker je bil sinko priden in vzgled sotovarišem. Pastir utonil pri kopanju. V takozva-ni Šmidlerjev tolmun v Pesnici pri Sv. Marjeti se je pognal pri kopanju 141et-ni pastir Ferdinand Pušnik in utonil. Drugi dan po nesreči so našli truplo. Dva utopljenca. V Skalah pni Velenju so potegnili iz ribnika vtopljenko Friš-ikovec Frančiška — V Zgornjih Žerjav-cih pri Št. Lenartu v Slov. goricah je utonil pri kopanju v potoku Velka 11- letni Alojzij Bunderl. Otrok je zašel v tolmun, ki ga je pogoltnil. Izredna ter strašna nesreča. Smrtna žrtev redke in strašne nesreče je postal 3. julija posestnik Janez Cop iz Hrsnice ob Muri. Na travniku izven vasi je naložil seno, sedel na voz in je z gorečo cigareto vodil konje. Med vožnjo je premagala možakarja utrujenost, da je zaspal s tlečo cigareto. Ogorek mu je par del iz ust v seno, ki se je vnelo. S plamenom gorečega voza so se ustrašili konji ter zdivjali proti vasi, kar je seve ogenj še bolj razpihalo. Kmetje so spre-gli že vse opekle konje in našli na vozu zoglenelo truplo voznika Čopa, ki ni imel toliko časa, da bi bil skočil z voza in si pravočasno rešil življenje. Grozne smrti umrli posestnik zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. Požari v ptujskem okraju. Pri Sv. Bolfenku pri Majšpergu je pogorela vinska klet posestnice Marije Klasinc iz Stražgojncev pri Pragerskem. S kletjo vred je uničeno nekaj vina ter posode. Škoda znaša 10.000 Din. — Otroci so se igrali z vžigalicami in zanetili v vasi Pestike pri Zavrču v Halozah posestniku Jakobu Težaku hišo. Škoda 25.000 Din. Hudo neurje s točo je obiskalo sredi minul, tedna Apačko kotlino. Nevihta je ruvala drevesa, toča je zbila skoro zrela žita, fižol ter krompir. Zelo hudo so udarjene vasi: Plitvica, Lumanoše, Segovci, Apače, Lešanci in Črnci. Usodepoln udar strele. V okolici Ptuja je udarila strela v Rabeljči vasi v pristavo g. Zorčiča iz Ptuja. V plamenih sta bila takoj stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Rešili so živino ter pohištvo. Hudo se je poškodoval pri gašenju gasilec Ferdo Zalar, ki je padel pod voz in so ga oddali v ptujsko bolnišnico. Domačija pogorela radi slabega dimnika. V Sveči pri Majšpergu je uničil ogenj domačijo posestniku Karlu Vra-biču. Ogenj je izbruhnil radi slabega dimnika. Pogorelec je v največji bedi in ga priporočamo usmiljenioi srcem. Udar strele jo užgal pri Sv. Lenartu nad Laškem gospodarsko poslopje posestnika Cepuša, po domače Posodni-ka. S stavbo je zgorelo eno tele. Nesreča pri popravljanju cerkve. V Cvetlinu ob meji pri Leskovcu v Halozah je strmoglavil z odra pri popravljanju cerkve zidar Ivan Zavec iz Gruš-kovja. Resno ponesrečenega so oddali v ptujsko bolnico. Pet hiš pogorelo. V Bodganji vasi pri Žužemberku v Beli Krajini je zgorelo pet stanovanjskih hiš in v celem 13 poslopij. Zgoreli ste tudi dve kravi. Gašenje je bilo zelo otežkočeno radi po- manjkanja ter oddaljenosti vode. Škoda znaša 200.000 Din, zavarovalnina le borih 25.000 Din. V Krki utonila. Pri kopanju je utonil v Krki 251etni orožniški kaplar Pavel Grbič, uslužben pri orožniški postaji v Kronovem pri Belicerkvi v okolici Novega mesta. Druga žrtev zavratne Krke pri kopanju je postal 231etni posestnikov sin Leopold Mikec iz Slatnika pri Novem mestu. Slovenka utonila pri kopanju v Savi pri Zagrebu. 191etna šivilja Ana Umek iz Trbovelj se je podala v Zagreb k sorodnikom, kje: je čakala na službo. Šla se je kopat v Savo. Pri plavanju jo je zajel vrtinec in je utonila. Sšoasne novice. Mrtvega so našli na pašniku na Rem-šniku 671etnega Franca Kaurana iz Selnice ob Dravi. Mož se je vračal iz bolnice v Slovenjgradcu, je omagal ir> ga je zalotila smrt na samoti. Ureditev cestnega prometa na cesti Solčava-Logarska dolina. Tujsko-prometna zveza iz Maribora nam sporoča, da je cestni proanel na cesti Solčava—Logarska dolina bil od pristojnih oblasti urejen na način, da bo v sedanji glavni sezoni zagotovljen neoviran in varen promet. In sicer je izdan za občinsko ce sto I. reda skozi sotesko od Solčave do vhoda v Logarsko dolino za vsa motorna in druga vozila, izvzemši motocikle brez prikolice in bi cikle z veljavnostjo od 15. VI. 1935 do 15. X 1935 sledeči vozni red: I. V smeri od Solčavi do vhoda v Logarjevo dolino se sme voziti pa mo v naslednjih razdobjih: od 6. do 7. ure, od 8. do 9. ure, od 10. do 11.30, od 12.30 do 13.30 od 14.30 do 15.30, od 16.30 do 17.30, od 18.30 dc 20.30. — II. V smeri od vhoda v Logarjevo do lino do Solčave pa se sme voziti v naslednjih razdobjih: od 5. do 6. ure, od 7. do 8. ure, or! 9. do 10. ure, od 11.30 do 12.30, od 13.30 do 14.30 od 15.30 do 16.30, od 17.30 do 18.30, od 20.30 d 22. ure. — Vsak voditelj motornega vozila al voznik ima gledati na to, da gotovo prispe vsakokrat do konca zgoraj določenega časa w cilj, to je: do vhoda v Logarsko dolino ali ob ratm v Solčavo, rf.a se zamorejo takoj začet pomikati vozila v nasprotni 9meri. Od tega sr izvzeti le izredni slučaji nujnosti, požara al kake druge večje nesreče in siceršne uteme ljene nesreče vsled nujnosti. Voditelj vozil; pa je dolžan voziti v teh primerih z največj'i opreznostjo, za kar je najstrožje odgovoren Prestopki te uredbe se kaznujejo po par. 8'.' zakona o občinah z denarno globo do 200 I>i■ • v prid občine, ali z zaporom do 5 dni. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani priretfi v nedeljo dne 14. julija, ob pol 11. uri dopoldne v Rušah v dvorani staie šole zrave*i cerkve javno gospodarsko predavanje o vstri vrstah zavarovanj in o Ivaritas-zavarovanjf Vabljeni k važnemu predavanju vsi gospodar Tribuna na stadijonu, kjer se je darovala slovesna sv. daritev dne 29. in dna 30. junija. Zastopnik sv. Očeta na evharističnem kongresu v Ljubljani kardinal Avg. Hlond. Ji, gospodinje, delavstvo in vsi drugi, ki se zanimajo za ta potrebna vprašanja. Hermes enoletni trgovski tečaj Slovenskega trgovskega društva, Mariibor, Zrinjskega trg, vpisuje dnevno. Zahtevajte prospekte! 665 Obžalovanja -vredni slučaji. Pod vlak. 261etni železniški delavec in brezposelni krojaški pomočnik Fran Cene iz Št. Jurija se je pognal na železniški progi v Čretu pri Celju pod vlak, (ki mu je zdrobil lobanjo, in je bil takoj mrtev. Zdravnik je potrdil, da je izvršil Cene samomor v duševni neodgovornosti. Iz obupa nad bedo je skočila v Savo Betka Zmrzlak, žena brezposelnega rudarja, v Škofji riži, onkraj Save blizu Trbovelj. * §!©wen§fia firaiina. Nove gospode kaplane smo dobili v našo ic-po krajino. V Tumišče je prišel g. Šoštarec Alojzij, dosedaj kaplan pri Sv. Trojici v Halozah, rodom iz tišinske fare; v Lendavo pa je prišel g. Koren Ivan, dosedaj kaplan pri Mali Okusno aranžirana izložba znane in ugledne Ivrdke »TIVAR« v Prešernovi ulici ob priliki kongresnih svečanosti v Ljubljani. Pokazala Je tvrdka »TIVAR«, kako visoko ceni ona pomen te lepe verske prireditve. 095 Papežev zastopnik dr. Hlond obdan od (od leve proti desni): beograjskega nuncija Pellegrinettija, zagrebškega nadškofa dr. Bauerja in nadškofa dr. A'. Jegliča. Nedelji, rodom iz turniške fare. Turniški kaplan g. Godina je prestavljen k Sv. Jurija v Slov. goricah;* g. Berden Jožef je imenovan za ekspozit-kaplana ia Ilotizi. Obilo božjega blagoslova vsem na novih mestih! ČrensovcL Banovina je poslala naši občini 4000 kg koruze brezplačno. Koruza se bo razdelila med najbolj potrebne. — Ivelenc Verona iz Dolnje Bistrice je nastavljena kot redna učiteljica, do sedaj je imela le banovinsko službo. — Pravda med učiteljem g. Lipavicem in gdč. Anico Železnik je končana. Zeleznik je biila oproščena, ker je trgala svoje jagode, kar po zakonu ni kaznivo. — Naročniki, ki še dol-gujete naročnino, pripravite denar. Pri vas se bodo oglasili naši širitelji. Plačajte, kolikor morete. Naročnino lahko plačate tudi pri g. kaplanu. — V nedeljo poje v natši cerkvi novo sv. mašo g. Zelko. Sam želi ljudsko petje, torej vsi, mu zapojmo. Beltinci. Ugledno hišo g. Fistra, trgovca v Beltincih, je zagrnila globoka žalost. Jedini sinček, štiriletni Tonček, je dne 26. junija po petdnevni bolezni v mariborski bolnišnici izročil svojo angelsko dušico Bogu. Starši so v njegovi nenadni in nagli boleizni storili vse, kar so mogli in znali, da bi svojemu ljubljenčku rešili življenje, a vsa zdravniška veda ga ni mogla oteti. Božja previdnost je odločila drugače. V petek dne 28. junija, na praznik presv. S. J., smo ga ob obilnem številu otrok in odraslih spremili k večnemu počitku na domačem pokopališču. Ne samo naša človeška srca, ampak tudi božje Srce je imelo rado tega srčkanega in pnikupljivega otroka, zato ga je vzelo k sebi v nebesa. Ko bi malemu Tonče-ku bilo dano, bi se zdaj gotovo oglasil in tolažil svoje potrte starše in sestrico: »Nič ne jokajte! Mene nič več ne boli, pa se mi dobro godi!« Žalujočim preostalim naše iskreno so žalje! Gospo mamico pa še posebej tolažimo s pogledom na Žalostno Mater božjo, ki je tudi izgubila svojega ljubljenega Sina, pa Ga je zopet našla. Nagrobni križ nam govori: Na svidenje nad zvezdami! Naše skrbi. Ozrimo se nekoliko po naši krajini. V ta tihi kct slovenske zemlje, kamer le malokdaj pride kak minister ali kak višji zastopnik oblasti, legajo velike skrbi bodisi v fmančnem bodisi v socialnem o,žiru. Vsako le to odhaja po več tisoč naših najboljših delovnih sil v tujino, ali pa na državna dobra v državi. Res je, odhajajo in premnogokrat se po vrne j d trudni in izmučeni zopet v svoje rojstne kraje z borim zaslužkom bod'a v natu-ralijah, bodisi »' denarju, da potem žive črez zimo vsaj nekoliko mirneijše življenje. Odhaja jih tudi mnogo v tujino in premnogi sr vračajo sicer z večjimi svotami v dom >v"'no, vendar so često njihova srca pobeljeni grobovi, ker v njihovih srcih ni več Njega, k: je večna Resnica in Življenje. Zato bi bilo zelo dobro, da se naša duhovščina loti ob odhodu sezonskih delavcev dela za duhovno osveženje. Delavec, ki gara od zori do mraka, često niti ne misli, kaj mu veleva dolžnost do Boga Je potem razumljivo, da zamre v njem v borbi za vsakdanji kruh ono sveto čuvstvo, ki ga rodi vera. Zato bi bilo zelo hvaležno delo, med odhajajočimi vzbuditi že oh odhodu v tujino ali na državna dobra strah božji, ohenem pa ljubezen do Evharističnega Kralja, ki smo ga te dni tako slovesno počastili na veličastnem evharističnem kongresu v Ljubljani. Kaj nam koristi, če zaposlimo na tisoče delavcev in delavk, če jih pa duhovno zanemarjamo. Ta skrb nam bodi v bodoče najvažnejša naloga. Dru- go, kar nas skrbi, je to, da ima ljudstvo vs$ premalo denarja; finančne prilike so pri mno-i gih hišah tako borne, da se človeku zasolzi oko, ko jih vidi kakor negibne in skoro mrtve za vsako zboljšanje pri hiši. To malodušje da misliti zelo mnogo, kajti iz tega malodušja vstaja pot, ki često zahteva človeško življenje. Zato je tudi razumljiv tako velik razmah x tihotapstvu. Žrtev za žrtvijo pada kot sad raz* mer in borbe za zboljšanje finančnih prilik. Res je, da tihotapski posel pahne premnoge X prepad in celo v n-izogibm smrt, vendar p» to nobenega tihotapca ne straši. Se mnoge drugih reči bi se dalo povedati, toda zaenkrat bodi dovolj. Letošnja žetev. Vsi znaki kažejo, da se bo letošnja žetev dokaj dobro obnesla, če nam le bodo vremenske prilike prizanesle kake hujše hude ure. Četudi je pomladanska slana vsaj na videz prizadjala ogromno škode, se vendar rž kaže precej dobro. Pšenica bo letos marsikomu dala več, kakor je pričakoval. Oves je v bujni rasti in zelo lep. Tako bo, če nam bo naklonjeno nebo, spet precej v škrinjah naših ljudi, ki so povečini mali, posestniki. Gleid« rodovitiosti bomo še poročali. M. Gerafcič: Ločilo dnlrov. V ikafarnau-Jisild .shodnici je bilo. Množice ljudstva in'številni učenci so bili zbrani Okrog Kristusa, (ki je govoril pomenljive besede: »Resnično, resnično vam povem, če ne boste jedli mesa Sinu človekovega i t pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi. Kdor jč moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje lin jaz ga bom obudil poslednji dan.« Velika skrivnost božje ljubezni je bila razodetji., pa mnogi je niso hoteli razumeti. Govorili so: »Kako nam more ta dati jesti svoje meso in piti svojo kri? Trda je ta beseda, kdo jo naj razume?« Evangelist poroča, da so mnogi Kristusa zapustili in šli svojo pot. Bila je ločitev duhov. Tudi danes se ob sveti Evharistiji ločijo duhovi Dve skupini sta: Na eni strani neverni, v zemskost zakopani ljudje. Borijo se za vsakdanji kruh, pri tem pa prezrejo kruh iz nebes — sveto Rešnje Telo Gospodovo. Govorijo kakor Judje. Ker ne vidijo, ne verujejo, v svoji oholosti, v zanašanju na svoj razum se ne morejo ponižati, da M priznali čudež božje ljubezni. Na drugi strani pa vidimo veliko množico ponižnih, pa zato toliko bolj vernih ljudi, ki z apostolom Petrom govorijo: »Kam naj gremo, Gospod? Besede večnega življenja imaš. Mi verujemo, da si Ti Kristus, Sin božji!« Po evharističnem slavlju, ki se je zadnje dni meseca junija vršilo v Ljub- Pogoni za brezdomci. Mestne oblasti v Moskvi napovedujejo nov velik pogon za zapuščenimi otroci, ki se potepajo y tisočih po mestu du v predmestjih in so postali javna nevarnost. V zadnjih treh tednih so oblasti napravile obširne racije in so polovile 1200 otroških brezdomcev. Za nekatere otroke so oblasti mogle izslediti starše in so jim jih vrnile, drugi pa so bili poslani v zloglasna državna otroška vzgajali,šča, ki jih vodi tajna policija GPU. Vsega skupaj je bilo v zadnjih treh meseceih 11 tisoč slučajev, da so morala sodišča nastopati proti potepuštvu otrok in kaznovati tudi starše zaradi zane- Januš Goleč: Po divjinah Kanade Ljudska povest po raznih virih» Uvodna pojasnila in ogrodje povesti. Torišče naslednje povesti je neizmerna severna pokrajina Amerike — Kanada. Meri 9.92 milijonov km'. Prepletena je z velikimi rekami, posuta z velikanskimi ter manjšimi jezeri in neizmerno bogata glede lesa, žita, premoga, zlata, srebra, platina, nikla, bakra in sploh vseh žlahtnih rud. Neizčrpno je njeno imetje na ribah ter zverjadi z dragocenim kožuhom ter iskanim mesom. Po celem svetu trgujejo s kožami kanadskih lisic, risov, vider ter medvedov. Neštete so črede severnih jelenov ter losov, ki se podijo po divjinah Kanade. Neprijetna stran bogate ter rodovitne Kanade je dolgotrajna ter ostra zima, zameti ter posebne vrste siloviti vetrovi, kateri so zamedli na smrt na tisoče in tisoče iskalcev zlata ter drugih bolj redkih rudnin. Kanada spada kot dominijon pod Angleško s svojo lastno vlado in s parlamentom v prestol-nem mestu Ottawa. Radi izredno hude zime z viharji je Kanada redko naseljena. Njeno prebivalstvo lahko delimo v: farmerje, traperje (lovce na kožuharje) ter iskalce vseh mogočih rud, ki se skrivajo pod zemljo ter v skalovju severne Kanade. Glas o izrednih najdbah suhega zlata po severnih delih Kanade se je raznesel pred desetletji po svetu. Iz vseh delov sveta so vrele in se tiščale zlata željne množice v Kanado in predvsem v okraj Klondike, ki meji na polutok Alaska, in v pokrajine ob reki Yukon. Nekaterim ji' prineslo suho ter iz peska izprano zlato bogastvo; drugim in to pretežni večini je bilo prokletstvoi in pogin! _ Med kanadske izseljence je zašel v onih letih, ko je vse govorilo o zlatih poljih Kanade, Franc Gruber, rodom Nemec iz Worringen ob Renu blizu mesta Köln. Izselil se je kot sin kmečkih staršev prvotno v Združene države ter je postal »cowboy«, kar bi rekli po naše: čuvar ogrom- hniigarito v Mariboru nudi vedno najnovejše ¡knjige: Ulaga Drago: Crawl prsno in hrbtno plavanje, Din 10.— Dravska banovina Jugoslavija (album z naših gora), Din 30.—, na boljšem papirju Din 40.— TJndset Sigrid? Kristina Lavransova hči, katere III. del je pravkar izšel, broš. Din 85.—, vez. Din 95.— Trsni izbor in vinski tipi za dravsko banovino, broš. Din 3.— Naš kruh, evharistična izpoved inteligence, kart. Din 12.— Presveti zakrament, premišljevanja o Gospodovi pričujočnosti v presvetem Rešnjem Telesu, broš. Din 16.— Kalinšek: Slovenska kuharica, najnovejša izdaja vez. Din 160.— Humek: Sadje v gospodinjstvu, kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjadi, broš. Din 42.— Milftinski: Humoreske in groteske, broš. Din 45.—, vez. Din 60. 'jani, naj zopet v našem narodu z vso močjo zaživi vera v Najsvetejši zakrament. Zlasti naš mladi rod, katerega obdajajo tolike nevarnosti, se naj zgrne rad in pogostokrat okrog božje mize. Le eno zdravilno sredstvo je, ki bo oču-valo naše ljudstvo pred vedno bolj pro-dirajočim strupom nenravnosti in brez-verstva, namreč sv. obhajilo. Nič ne koristi, če tarnamo o slabih časih. Boljše in koristnejše bo, če opozorimo dora-ščajočo mladino, zlasti naše fante, bodoče gospodarje, občinske odbornike in sodelavce v javnem življenju na cibo- rij. Grozeči narodovi nevarnosti moramo iti nasproti z Najsvetejšim Zakramentom. Ob evharističnem kruhu bodo zrastle junaške duše, katerim načela ne bodo na odpoved. Eno pogrešamo v naši dobi: odlcčnih, borbenih katoliških fantov in mož. Komunizem vzgaja posebne izbrane čete ter jih pošilja na vse strani. Neverjetno žilavost, vztrajnost in pripravljenost na žrtve kažejo ti protikrščanski pokreLaši. Proti tem brezbožnim propagatorjem, ki se pojavljajo tudi med nami, bodisi v tej ali oni obliki, moramo tudi postaviti svoje katoliške »udarnike«. To bi naj bili zlasti naši fantje. Z isto požrtvovalnostjo in vztrajnostjo ter borbenostjo bi naj ti širili in utrjevali kraljestvo božje v srcih in dušah ljudi. Ali imamo mi ljudi, katere bi lahko brez škode poslali v nasprotni tabor z namenom, da tudi tam utirajo pot katoliški misli? Nimamo jih, ali pa vsaj premalo! Moramo jih vzgojiti. Ne moremo pa si misliti vzgoje takih izbranih in udarnih čet brez svete Evhanistije. Sveta Evharistija je vir notranje rasti in napredka. Pot v višave človeškega usovršenja vodi le mimo tabernaklja. Sveta Evharistija — ljubezen do nje je tudi danes znamenje pripadništva h Gospodovi armadi. Je znak zvestih Njegovih učencev. Kdor je resnično s Kristusom, se rad in pogosto krepča s Kruhom življenja. Oni, ki Kristusa ne marajo, so mlačni napram Njemu, omalovažujejo tudi sv. obhajilo, le poredko ali pa sploh ne pristopajo k mizi Gospo dovi. Velja tudi tukaj: Kdor ni z menoj, je proti meni, kdor z menoj ne gradi, podira. Biti mlačen napram Bogu, ki je skrit v beli hostiji, omalovaževati sveto Evharistijo — se pravi, odpove dati se Kristusu Kralju. Za nas vse, ali smo bili na evharističnem kongresu ali ne, velja resolucija mariborskega evharističnega kongresa: »Žarišče prave verske obnove je sveta Evharistija, mana, ki jo je pripravil dušam Zveličar Jezus Kristus, tolažba v življenju in smrti. Zato kongres priporoča pogosto prejemanje ev. obhajila. Evharistični blagoslov se naj razliva v srca mož in žena, deklet in fantov.« Hoče. Na splošno željo ponovimo v ne« deljo dne 14. t. m., ob pol devetih zvečer, lepo uspelo igro »Slehernik«. Ve i tisti, kateri je še niste videli, pa tudi tasti, ki ste jo že videl:: vabljeni! Laporje. Naša fara se zopet pripravlja na veliko slavje. V nedeljo dne 21. julija, ob treh popoldne bo namreč priredila krasno narodno igro »Miklova Zala«. NI skoro človeka, ki ne bi poznal ali že bil slišal o njeni bolestnotrp-ki usodi. Strašni so bili časi, ko so še razsajali Turki po Rožni dolini. Krvavela je takrat naša slovenska zemlja, a imela je hvalabogu fante in može in žene in dekleta, ki so nam rešili vero iin dom. Prireditev bo nekaj edinstvenega. V lepi slogi se je združila cela župnija. Igrali bomo na prostem pred cerkvijo; nastopa okrog 100 oseb, narodne noše, Turki na konjih itd. Igro pripravlja znani prijatelj Laporčanov, g. bogoslovec Petančič, ki je lar ni učil »Izgubljenega sina«. On je igro spisal in priredil sam; igrali je še niso nikjer drugod, tako da bo pri nas prvokrat predvajana, kar daje še poseBen čar. Ganljivo bo, kako ženejo ubogo krščansko rajo v sužnost. Za vsakogar bo veli .o doživetje. Za prireditveni nastop vlada velikansko navdušenje. Od vseh strani vprašujejo in se priglašajo. Ker bo prireditev v čisto narodnem duhu, naj bo udeležba kot na kakem malem taboru. Tudi Vas pričakujemo na prav veseilo svidenje! Natančnejši spored bo prinesel naš list prihodnjič. Do takrat se pa odločite in agitirajte med znanci. Makole. Prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 14. julija ob 15. uri v_ posojilniški dvorani v Makolah predstavo »Divji lovec«, igro-kaz v štirih dejanjih. Prijatelji poštene zabave so vabljeni v obilnem številu! si l€ naročnino? nih ameriških govejih čred. Živinorejci v Ameriki posedajo eden po desettisoč in še več glav govedi ter konj. Za nego, oskrbo in očuvanje tolikanj številnih čred je treba vsestransko izurjenih pastirjev na konjih, kateri so znani po svetu pod imenom »cowboy«. Omenjeni Gruber je bil prevzet iz službe preizkušenega cowboya za paznika severnoameriškega naravnega čuda narodnega parka Yellowstone. Park obsega 8670 km1 Namen ogromnega parka je: očuvati ameriške bivole in drugo zver-jad pred popolnim iztrebljenjem. Lov v Yellowstone je prepovedan in čuva živalsko bogastvo vojaška uprava s številnimi pazniki ter stražniki. Sicer je pa park na vpogled vsem obiskovalcem, ki se ne morejo načuditi ognjenikom, blu-vajočim mesto goreče lave vrelo vodo po nad 100 m visoko. Takih gejzirjev je v celem parku Bi. Vse polno je tamkaj globokih sotesk, stranskih rokavov rek, šum, planot ter dolin, katere nudijo dovolj hrane ter zatočišč vsem raznim VTstam največjih in manjših divjih živali. Po večletni državni službi je zvabil tudi Gruberja klic zlata iz čudovitega Yellowstone parka v družbi tovariša proti severu v Kanado. S prijateljem se zaletita za zlatom. Po nepopisnih trudili in naporih zadeneta na nekaj precej dragocenejšega kakor je zlato in sicer na — platin. Nad vse žlahtno najdbo prodata v izrabo za težko svoto kanadski rudokopni družbi. Z nakazilom izkupička se podata iz divjin ledu, mraza ter samote severnega dela Kanade bolj proti jugu. Hočeta v mesta med veselo družbo, da pozabita na prestano gorje. Na povratu srečata indijansko družino. Gruberjev tovariš reši sigurne smrti ženo indijanskega glavarja. V zahvalo za ozdravljenje zve iz indijanskih ust skrivnost: kjer da se nahaja suho zlato v kepah in kar na površju. Z indijansko družino jo mahneta Gruber in njegov drug ponovno proti severu. Med nepopisnimi zaprekami, težavami in smrtnimi nevarnostmi najdeta zlati zaklad. Pri pogledu na neizmerno bogastvo pride do bratomornega zločina, radi katerega mora Gruber pred norotnike marjanja vzgojnih dolžnosti. V 7000 primerih pa ni bilo mogoče najti niti očetov niti mater ter otroci o njih sploh pojma niso imeli .. . Kaj vse poruši tajfun. Japonski tajfun (silovit vihar) 21. sept. 1934 je omenjalo časopisje na celem svetu. Malo pa je znano, koliko škode je napravil grozni ter najsilovitej-ši vihar. Po državni ugotovitvi je zahteval zgoraj omenjeni tajfun 3000 človeških žrtev in med temi je bilo največ šolskih otrok. 14 tisoč oseb je bilo ranjenih, 10 tisoč osebam je bila uničena življenska možnost, odplavi jenih je b'ilo 3000 hiš, porušenih 35 tdsoč hiš, močno poškodovanih 44 Limbuš. V torek dne 2. julija smo spremili k zadnjemu počitku veleuglednega in visoko spoštovanega moža Jurija Kaloha. Dosegel je častno starost 81 let. Pokojni je opravljal razna častna dela, med drugim je bil skozi 30 let cerkveni ključar, občinski odbornik, šolski svetnik ter oče ubogih limbuške občine. Zadnji ga bodo najbolj pogrešali radi njegovega dobrega srca. Kakor je bil on dober oče ubogim, tako je bil tudi dober družabnik in dober goepodar. Zapustil je tri žalujoče sestre. Cerkvene obrede je opravil ob asistenci štirih gospodov duhovnikov domači g. župnik Bra-čič, ki je ob tej priliki imel v srce segajoči nagrobni govor. Rajnemu mir v Gospodu, žalujočim preostalim naše srčno sožalje! — V sredo dne 3. julija je bil pokopan na sttTO pokopališču g. Ivan Peršon iz Laznice, kateri je preminul v svoji najlepši moški dobi 42 let po dolgotrajni in mučni bolezni. Blag mu bodi spomin! Gajovci pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Velike spremembe so se vršile v teku enega meseca v znani Rižnarjevi rodbini. Dne 2. junija se je poročil najmlajši sin Joža, znan konjerejec lastnih žrebcev, z mladenko Kato Toplako-vo iz znane hiše iz Mostov, žu.pnije Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Takrat je bilo v hiši veselje, sedaj po štirih tednih pa je žalost. Preminul je namreč dne 28. junija, zadet od srčne kapi, bivši gospodar in oče Franc R žnar v starosti 68 let. Pokojni je bil kremenit značaj, mož katoliškega prepričanja, kar mu je zadnje čase vsled izvestnib ljudi gospodarsko dosti škodovalo, vendar je ostal neomajen kakor tudi njegova sinova. Bil je dober oče, podjeten gospodar ter priznan konjerejec, ki je včasih žrtvoval, včasih pa tudi dobil lepe tisočake. S svojimi krasnimi plemenskimi žrebci je bil poznan skoraj v celem ptujsko-ormoškem sre-zu. Pa tudi v javnosti se je mnogo udejstvo-val. Bil je med prvimi ustanovitelji šmarjet-ske hranilnice in posojilnice 4n njen dolgoletni načelnik. Po vojni tudi mnogoletni načelnik krajevnega šolskega sveta pri Sv. Marjeti, dalje 11 let župan bivše občine Gajovci in pozneje odbornik velike občine Gorišnica. Bil je tudi predsednik stavbenega odbora za Slom-šekov dom pri Sv.Marjeti injekottajk prvi pripeljal kamenje in les za to stavbo ter se mnogo trudil, da se je stavba spravila pod strefoo. Tudi je bil večletni načelnik bivše Kmetijske podružnice ter biviše krajevne organizacije SLS. Pokojnega Rižnarjevega očeta smo pokopali v nedeljo dne 30. junija. Ob devetih se je na domu poslovil od pokojnega v imenu občine g. Muhič, predsednik občine Gorišnica. Nato je bil sprevod k župni cerkvi sv. Marjete, kjer je bila pozna služba božja. Po sv. maši se je dolg sprevod pomikal na pokopališče. Na pokopališču sta se rajnega spomnila gospod kaplan Kuk in g. bogoslovec Laura ter sta navzočim orisala njegovo življenje in delovanje. Vsem, ki so pokojnega Rižnarjevega očeta hodili kropit in ga spremili k večnemu počitku, stoterni: Bog plačaj 1 Čadram. Pretekli pondeljek dne 2. julija smo ob obilni udeležbi pokopali na tukajšnjem pokopališču posestnika in kolarja Franca Janež, ki je umrl v 57. letu svoje starosti. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Ob odprtem grobu mu je spregovoril domači gospod župnik Franc Hohnjec, povdar-jajoč, kako skrben oče je bil pokojni, vesten rokodelec, zato je imel Vedno dovolj dela; bil je vzgleden katoličan, ki je živel v vsakem oziru vzorno; iz njegovih ust niso slišali do- mači nikdar kake slabe besede, tudi ne naj-: manjše kletvice. V čast si je štel, da je pri evharističnih procesijah vedno nosil nebo in upamo, da ga je evharisiični Kralj, ki ga je pokojni tako rad spremljal v procesiji, žs sprejel v rajsko nebo, kjer nd trpljenja, pa ne žalovanja. Bil je vedno zvesit katoliškim načelom in ni nikdar klonil glave, naj je prišlo karkoli; bil je res značajen mož, ki ga bomo zeLo pogrešali. Ko se je gospod župnik v imw nu rajnega obrnil do sosedov, prijateljev, sch rodnikov in znancev ter že odraslih otrok in skrbne žene, se je porosilo oko slehernega, ki je bij navzoč. Moški pevski zbor mu je zapel pretreslijvo »Blagor mu«. Vzgleden mož in skrben oče, počivaj v miru po težkem trpljenju! Žalujoči ženi, otrokom in sorodnikom naše iskreno sožalje! Ruše pri Petrovčah. Sprejmi, zemlja, kar je tvojega! Sprejela je po dolgi in mučni bolezni (kostni jetiki), prevideno s sv. zakramenti za umirajoče Antonijo Kač, po domače Koren-ko. Rajnica je nad sedem let bila priklenjena na bolniško postelj, eno leto se sama niti premakniti ni več mogla. Bila je prava mučeni-ca, ki je svojo bolezen trpela Bogu vdano in z nadčloveško potrpežljivostjo. Njenega pogreba se je udeležila ogromna množica ljudstva od blizu in daleč. Zapušča žalujočega moža in osem otrok, ki naj jim dobri Bog povrne vse, kar so dobrega storili ljubi mamici in ji zvesto lajšali trpljenje! Dobri in odlični krščanski- družini naše iskreno sožalje! Pamoše pri Slovenjgradcu. Enkrat na loto pa se tudi mi smemo oglasiti v našem listu in sporočiti naše novice. Podmladek Rdečega križa je z odraslo mladino pred kratkim nam priredil vesel dan. Igrali so »Lumpacij vagabunda« v režiji g. Visočnika. Prav od srca smo se smejali, naša komika Klančnik Maksi ter Cesar Ferdo sta se popolnoma uveljavila. Naši mali šolarčki pa so v svoji »Vino in voda« lepo zapeli. Naša napredna cerkvena ključarja gg. ing. Vrlinjak Vinko in Ifovnik Franc tisoč hiš, poplavljenih 350 tisoč hiš, uničenih 13 tisoč čolnov in ladij ter poškodovanih 24 tisoč mostov. Ceste so bile poškodovane na 13 tisoč mestih. Na 52 tisoč mestih so se porušili jezi. 90 tisoč poljedelskih naprav je bilo poplavljenih in na stotine tovarn je bilo več ali manj poškodovanih. Okloiutani medved. Dijakinja iz Združenih ameriških držav se je peljala s tovarišica-mi v avtomobilu skozi zaščiteno ozemlje ali naravni park, po katerem se podijo divje zveri zavsem prosto. Med vožnjo je padla študentki ročna torbica na cesto. Avto je postal, deklina je skočila iz voza, da bi po- v Ottawi. Na poziv predsednika sodišča slika porotnikom najbolj zanimive doživljaje iz svojega burnega življenja. Po sodnih zapiskih sodišča v Ottavvi je napisana ljudska povest »Po divjinah Kanade.« I. Hribovskega leva ali kuguai ja iz ameriškega skalnatega pogorja imenujejo Amerikanci na severu panter ali puma. Od pravega panterja se loči nekoliko po postavi, barvi ter velikosti, iki se menjavata z ozirom na okolico. Panter s skalov-nih gor ima navadno svetlo kožo, katera prevzame sivkasto barvo skal. Je bolj okornega, nekako težjega telesa nego njegov afriški tovariš. Ta razlika je nastala gotovo radi tega, ker ameri-kanski panter ali puma pleza po skalah in s teh napada ter se zaganja v plen. V krajih, kateri so dostopni človeku, četudi se ta pokaže le redko 'kedaj, je puma izredno boječ in se upa po dnevu le malokedaj iz svojega skrivališča. Dan prebije kje visoko med kamenjem, spi, se solnči in opazuje z neverjetno bi- strimi očmi dolino pod seboj. Njegov sluh je isto-tako oster kakor njegovo oko. Če mu grozi nevarnost, jo sliši pravočasno, da se ji izogne nevidno. V noči se spusti iz skrivnega brloga, da zalezuje jelena ali losa, katerega je izsledil med dnevnim počitkom. Poslužujoč se najbolj globokih sotesk in goščav, se plazi proti plenu. Njegova zvitost ter divjost rasteta v razmerju s časom, ko je moral tičati v skrivališču brez hrane. Dobro rejen puma vlovi od sedem žrtev, katere zalezuje, le eno. Lačen puma pa je povsem drugačna zver. Plazi se liki kača. Nekako čuti plen s sigurnostjo jastreba. Ne dela večjega šuma nego senca. Zna se skriti za kamen ali grmič, ki bi komaj nudil kritje kuncu. Nato pa skoči z grozno silovitostjo in zgreši le redkokedaj svojo žrtov. Če se držijo kremplji izstradanega pume mesa, ne spustijo več. Puma zasleduje redkokedaj plen, katerega je zgrešil pri prvem naskoku. In sicer radi tegž ne, ker ga jezi prvi neuspeh, ali se pa zaveda da bi imel drugi poskus še manj izgleda. Najlažji plen pume je los (severnemu jelenu podobni UC3000HH000C3HC3C3I30 Cirilova knUgarna lilllllllillllllilllllUlIlllUllIM v Mariboru spovedovanje, ob 6. uri sv. maša, ob 10. url pridiga, slovesno sv. opravilo, nato procesija kot običajno. Članice Marijine družbe in druga dekleta prosimo, da okinčajo oltarje s svežimi cvetlicami. Torej vsi častilci sv. Areha na ta dan vse na zeleno Pohorje! sta si v svoji gorečnosti zamislila nov glavni jltar sv. Jakoba v naši župni cerkvi, kateri bo 6tal okrog 30.000 Din. Oltar bo delo kiparja g. Hohnjeca iz Celja, kipi so že dovršeni. Začeli bi že z deli oltarne mize, pa čakamo na odobritev kr. banske uprave. Že okrog 20.000 Din sta zbrala delavna naša cerkvena ključarja pri pobožnih in radodarnih faranih, katerim Bog plačaj! Da pa krijemo še ostalo svoto, bomo v ta namen dne 14. in 21. julija ob treh popoldne igrali na vrtu g. ing. Verhnjaka v Pamečah veliko narodno igro v petih dejanjih »Martin Krpan«, kjer nastopi 64 igralcev s pestrimi kostumi. — Navdušeno veselje je zavladalo pri nas zadnje dni ob imenovanju našega dičnega g. dr. Antona Korošca za ministra notranjih poslov. Blarenberg. Ker si je g. Reišetar iz Maribora dal v svoja rečeta, katera mu je strgal prejšnji režim, napeti nove železne ž ce, bi bilo dobro, da bi z njimi malo pogledal v Dravsko dolino, zlasti še v naš trg, kajti videl in našel bi marsikaj zanimivega. Gotovo še ne ve, da je tukajšnja gasilska četa dala letos prezidati svoj gasilski dom in postaviti nov 16 m visok stolp, tako da imamo tudi mi svoj nebotičnik. Kmalu bo vse delo dokončano in tudi ves inventar prenovljen in prebarvan, tako da izgleda Gasilski dom v svoji novi toaleti kakor moderna dama z rdečimi ustnicami. V nedeljo dne 14. julija pa slavi gasilska četa 601etnico svojega obstoja in ob tej priliki se bo pri slovesni službi božji blagoslovil novi stolp, popoldne pa bo velika veselica, h kateri se vabijo vsi prijatelji gasilcev. — Drugo, kar bi g. Rešetar pri nas izvedel, je to, da imamo od 1. julija spet gospoda kaplana. Prišel je č. g. A. Babič iz Poljčan, katerega smo vsi iz srca veseli ter mu želimo, da bi se pri nas prav domače počutil in imel veliko uspehov pri svojem dušnopastirskem delu. Tako smo po enem mesecu le dobili spet prepotrehnega duhovnega pomočnika, čeprav so nekateri, ki slišijo travo rasti, vedli povedati, da ga ne bo .več. Je pač vedno bilo tako na svetu, da eni obračajo, drugi pa obrnejo. To se je zgodilo tudi sedaj v politiKi. Ta je marsikomu zmešala misli in želje ter jih storila spet bolj ponižne. Kako se le bodo preorientirali ti, ki so še pred nedavnim časom slovesno izjavljali, priporoča gg. duhovnikom naslednja dela: Rieger Julius: Reifende Saaten, Sonntags-Predigten, I. in II. del, broš. Din 166.— Keller: Salve Regina, Muttergottespredigten, broš. Din 42.— Schilling Otto: Das soziale Evangelium, 20 Predigten im Dienste der sozialchristlichen Bewegung, kart. Din 54.— Hättenschwiller: Wie gut die Mutter ist, Marienerzählungen, kart. D 84.— Dr. M. Laros: Pfingstgeist über uns, kart. Din 72.— Heun: Altar und Leben, kart. Din 32.— Goodier: Jezus Christus als Mensch unter Menschen, kart. DiDn 100.—. HHHEHHHHEHHHHHBE da niso nikdar s črnimi držali in ne bodo nikoli?! To opazovanje prepustim g. Rešetarju samemu, naj le pride enkrat k nam, saj zdaj ni tako drag vlak, mogoče pa ima celo svoj avto, kar je še bolje, potem kar lahko naloži nanj svoja popravljena rešeta, da bo z njimi presejal naše velepolitike in njih misli. Torej na svidenje! Slov. Bistrica. V nedeljo dne 7. t. m. je praznovala tvrdka F. Stiger in sin 1301etnico obstoja. Ustanovljena leta 1805 od trgovca Ivana St-ger iz Slovenjgradca, se je tvrdka v teku desetletij jako razvila. Trgovina je sedaj v lasti hčerke gdč. Ide Stiger, kateri je bilo dano praznovati redki jubilej 1301etnice ob, stoja stare tvrdke. Sv. Martin na Pohorju pri Slov. Bistrici. — Kakor vsako leto, bo tudi letos slovesen cerkveni shod pri Sv. Arehu; zato vabimo romarje, da se istega v obilnem številu udeležijo. V soboto dne 13. julija bo zjutraj ob 9. uri sv. maša, zvečer ob 8. uri križev pot, litanije ter spovedovanje. V nedeljo dne 14. julija, zjutraj Konjice. Po našem trgu skačejo mali in že večji otroci ekoro popolnoma nagi z velikim vikom in krikom. Mislimo, da je dovolj lepih in senčnatih gozdov v bližini trga. Tja naj se gre hladit, komur je preveč vroče. Za turiste ni v tem oziru nobenih prednosti, ravnati ee morajo po lepih š^gah in navadah. Starši, pazite, kaj delajo in kje hodijo otroci. — Na naši trški občini so se izvršile zadnji čas znatne spremembe. Tajnik Mohorko je moral odstopiti. Odstopil je župan g. Rado Jereb iz zdravstvenih razlogov. Postavljen je na njegovo mesto posestnik Križnik. Človek obrača, Bog pa obrne, pravi pregovor. V tem slučaju s spremembo: banovina obrne. G. Ferdo Macher iz Zreč je namreč pred shodom na Brinje vi gori, bilo je to za besedo.) Davek 6e zaračunava posebej do velikosti 20 cm' Din 1.—, do velikosti 50 cm2 Din 2.50. Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.— . Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih Inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.—, sicer se ne odgovarja. SLUŽBE: —mm MI i ■■iMMMomnmMBOMnrirT—MMIIII ■ i mrarn^ . Sprejmem fanta, ki bi imel veselja za kurja ča. Illep Rihard, Zg. Sv. Kungota 8. 68/ Močen in zdrav iant, kateri ima veselje do pekarne, ee sprejme v uk pri Jas. Berlinger v Vurberku pri Ptuju, z vso oskrbo ali pa mesečno plačo. Kateri ee je učil, ima prednost. 696 Za gospodarska in kuhinjska dela se sprejme služkinja. Mihael Kovačič, gostilna. Sv. Peter pri Mariboru. 697 Nakupovalci sadja! Potrebujem treznih, zanesljivih in v tej stroki že delujočih naku-povalcev aadja v vseh krajih Slovenije, kjeir je to leto sadna letina. Pišite takoj na tvnd-ko Ivan Göttlich, veletrgovina sadja, Maribor, Koroška cesta 126—128a. 698 Trgovski učenec z meščanskošolsko naobraz-bo, poštenih staršev, se sprejme v trgovino z manufakturo, usnjem in špecerijo. Hrana in stanovanje prosto, učna doba tri in pol leta. Ponudba s prep:som zadnjega šolskega spričevala se naj vpošlje na trgovino: Franjo Klanjšek, Maribor, Glavni trg 21. POSESTVA: Da se v najem hiša, opremljena z trgovskim ¿inventarjem, v neposredni bližini cerkve, proti primerni najemnini. Interesenti se naj oglasijo na naslov: Majcen Vinko, posestnik, Polenšak. 659 m* ©3 Nikar ne trpite več zaradi bolečin v nogah,,, - V tej kisikovi kopeli bolečine prenehajo Ce Vas noge pečejo in bolijo ter mučijo kurja očesa ali trda koža, potem vzemite Saltrat Rodellovo kopel za noge. Takoj, ko ta zdravilna sol izvleče strupe in kisline, prenehajo ob velikem olajšanju vse bolečine. Vsa vnetja in otekline izginejo v treh minutah. Trda koža se omehča, ravno tako pa tudi kurja očesa, ki jih lahko odstranite s koreninami. Poizku ite Saltrat Rodellovo kopel že drevi, pa boste bolje spali, sprehod in ples pa Vam bo pravo veselje. Rodovitno posestvo v lepem kraju, redi tri glave živine, njiva, eadonosnik, vinograd in gozd, vse doma, se proda za 30.000 Din. Naslov v upravi lista. 689 Prodam obsežno dobičkanosno kmetijo, letovišče ob tujskoprometni postojanki Pohorja. Poizvedbe na upravo lista pod označbo Planinka«. 661 RAZNO: V Novi Starinarni v Maribora, Koroška c. 3, dobite zopet ostanke od svile, volnenega blaga, belega platna, delena, cajga, močno blago za srajce od 5 Din, flanela meter 4 Din, žepne robce, plavo platno, blago za moške obleke, čevlje, nogavice, hlače, pohištvo in drugo. 699 Hranilne knjižice vseh hranilnic in bank ter vrednostne papirje prodate najbolje pri Bančno-kom. zavodu v Mariboru, Aleksandrova 40. Din 3.— znamk za odgovor. 627 Mostna csenca, izvrstni izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdfave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 Din. Dnevna razpošiljatev. Drogerija Ivan Pečar, Maribor, Gosposka ulica 11. 618 Hranilne knjižice Mestne hranilnice v Mariboru in Ljubljanske kreditne banke kupim. Naslov v upravi lista. 688 Vi n i č a r 4 delovne moči, se sprejme s februarjem 1.^36. Oglasiti se v pisarni odvetnkka dr. Ilojnika v Mariboru. 700 !! Ne zamudite !! si ogledati izložbe krasnega manufakturnega blaga in izgotovljenih oblek po veliko znižanih cenah pri 674 Antonu Macun v Mariboru — Gosposka ulica 8—10. Oglašujte v ,S1. gospodarju'i Važno za hišne posestnike in cerkveno-konku-renčne odbore. Vse strelovodne naprave Vam preizkusi tei eventuelne napake popravi po konkurenčni ceni z lOletno pismeno garancijo ANTON ROMIH splošno stavbeno in galanterijsko kleparstvo ter špecijalni oddelek za napeljevanje ln preizkušnjo strelovodov v MARIBORU, brzojav: Romih, klepar, Maribor. Zadostuje dopisnica, da Vas obiščemo. — Pri« poročam se tudi za vsa druga kleparska dela, kakor pokrivanje zvonikov, pleskanje, popravila itd. Golša, nabrcfccl vrat je obolenje ščitne žleze, ki se mora pravočasno zdraviti, ker se sicer delovanje tega važnega organa v svoji iunkciji kot zaščita proti strupom vse preveč preprečuje, zaradi česar lahko nastopijo neprijetni, a Cesto tudi nevarni pojavi. — Zdravniška znanost je dognala, da so soli, ki vsebujejo jod, pri raznih oblikah golše izredno učinkovite. Številni bolniki so ugotovili z uporabo našega zelo preprostega domačega zdravljenja s pitjem nagel in povsem neškodljiv vpliv na bolezen Vsakdo, ki je bolan na golši, ima nabrekel vrat, otečene žlezoj naj zahteva našo knjižico, ki jo vsakomur 693 popolnoma brezplačno pošljemo. Zadostuje dopisnica. Poštno zbiralno mesto: ERKST PflSTEHHflCK, Berlin, S. 0., MichaelMrctaplatz 13., AHt. P. 83. Domačo pijačo poceni in >Jjbro a: napravi vsak samo z vodo, sladkorjem in Jablinom, ki ga dobavlja drogerija Kane-Wolfram v Mariboru, Slovenska ulica. 621 Moško sukno "Tpj) po U IMn 536 v TRPINOVEM BAZARU. Manufakturna in modna Irgovina, Industrija odej in perila Franc Dobovičnlk, Cellc Gosposka ulica šl.15 naznanja ponovno znižanje cen vsemu manufakturnemu blagu. Zaupajte, da kupite tu najcenejše. Sveže blago, poštena mera, nizke za to Vam jamči dober glss trgovine. 640 cene II Vsi, ki potujete, ne pozabile na novi vozni redj Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej D 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema: TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR. i ko Dravske Podružnica: Celic M lasmi novi palači na oglu nasproti pošle, pref Juinošta- eosposhe-Slovenshe Klice. 2 iersUa hranilnica. Sprejema vioge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. W S A. K prevdaren slovenski gospodar ZAVARU1 SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE F> M I 167 11*1 ¥ LJUBLJANI PODRUŽNICA: CEHE palača Ljudske posojilnice. ©L ZASTOPSTVO: FlARIPOR Loška ulica 10 KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! Masi favrtosfl I Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih'. '¿Tpamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale. Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, laiko dobi od nove vloge vsaki dan vso sveto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din. Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne ~odo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.000 Din ¿675 članov s premoženjem okrog 500.000.000 Din. Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahtsva za nje celotno svoto. Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu zavodu. Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski In domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, ila bedo naši vlagatelji obvarovani vsake škeds. Spodnicšfajersha ljudska posoftlnica v flariDoro. ¡Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hr^vatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. ^ Izdajatelj: Tiskarna sv, Cirila, predstavnik: Franc Ilrastelj v Mariboru.