------    397    -----
Obrtnija.
Koliko časa bodo zadoščali premogovi
skladi v Evropi.
Premog je v današnjem času velike važnosti za domaČo potrebo, še večje važnosti je pa za industrijo. Gotovo bi vsaj v Evropi bili izsekani vsi gozdi, da nimamo premoga. V premogu se je pa prejšnja tisočletja naku-pičilo taka množina toplote, da bode vsekako še zadoščala za nekaj stoletij. Gorkota, ki se pokaže v premogu, ko gori, ki potem goni razne stroje, je solnčna gorkota. Čitateljem se bode to čudno zdelo, ali je vendar res. Premog so zogljeneli ostanki nekdanjih velicih gozdov izza časa, ko še ni hodil po zemlji človek. Toplota premoga je pa jednaka toploti, kadar drva gore. Tudi ta toplota je solnčna. Ko drevo raste povzame mnogo solnčne toplote, ki se preminja v kemično energijo. Po fizičnem zakonu o ohranjenju sil pa ta toplota ni izgubljena, temveč le nekako spravljena in se pri gorenji zopet pokaže kot toplota. Mi se torej grejemo z zakladi toplote iz davnih tisočletij.
Koliko je premoga v zemlji, še sedaj ni določeno, posebno, ker se ne ve, koliko daleč seza, Za nas je pa važen le premog, kolikor ga bode mogoče izkopati. Gorski svetnik Nasse misli, da nad 1200 metrov v zemljo ne bode mogoče kopati, kajti v taki globočini je že tako vroče, da pri sedanjih tehničnih pripomočkih ni mogoče nobeno delo. Na drugi strani se pa ne splača dobivati premoga, če ni dovolj na debelem. Posebno plasti pod 4 decimetre debelosti ne pridejo v poštev.
Veščaki računajo, da je v Nemčiji v zemlji 114 milijard ton premoga v tacih legah, da ga bode mogoče in da se bode izplačalo ga kopati. Ker se na leto v Nemčiji izkoplje kacih 90 milijonov ton premoga, se sme računati, da ima Nemčija premoga še za 1000 let.
V  Angliji se na leto izkoplje blizu 200 milijonov ton premoga. V zemlji ga je pa po cenitvi veščakov kacih 200 milijard ton v tacih legah, da se bode dal pridobiti. Torej ga bode Anglija imela za 1000 let.
V  Franciji se na leto izkoplje premoga kacih 25 milijonov ton in zakladi premoga se pa cenijo na 20 milijard ton. Pri sedanjih potrebah bi Francija imela premoga še za kacih 800 let.
V  Belgiji se izkoplje na leto po 20 milijonov ton premoga.   Premogovni zakladi pa znašajo kacih 16 mili-
-----    398    -----
jard ton.   Belgija bi torej tudi imela še za 800 let premoga.
V  Avstriji izkoplje se na leto kacih 30 milijonov ton premoga, in naši premogovni skladi pa znašajo kacih 17 milijard ton. Zadoščal bode torej nad 500 let.
V  Rusiji se izkoplje na leto kacih 6 milijonov ton premoga. Premogovni skladi v Rusiji cenijo se pa na najmanj 30 milijard ton. Pi sedanji porabi bi Rusija imela premoga še za 5000 let. Seveda se bode v Rusiji, ko se bolj razvije industrija porabilo mnogo več premoga in zatorej lahko rečemo, da ostala Evropa se na ruski premog ne sme zanašati. Manjše množine premoga imajo druge evropske države, ki pa ne  pridejo dosti v poštev.
Ker se pa sodi, da se bode vsaj še nekaj desetletij vsako leto več premoga porabilo, mislijo učenjaki, da se ne sme računati, da bi Srednja Evropa imela premoga dosti več kakor za 500 let. Na drugi strani pa utegne tehnični napredek stvar precej zasukati. Znano je, da se v sedanjih pečeh in pri sedanjih strojih večina toplote izgubi in se je le manjšina dobro izkoristi. Včasih niti petina toplote ne pride v korist. Če se stroji zbolj-šajo, da se bode porabila bolj vsa toplota, utegne pa premog veliko dalje trpeti v Evropi. Vsekako pa čas ni več tako daleč, ko bodo ljudje morali začeti re3no misliti, s čim bi premog nadomestili, ali pa vsaj varčneje ravnati ž njim.
Mnogo dalje, kakor v Evropi tudi ne bode zadoščal premog v druzih delih sveta. V Severni Ameriki se cenijo zakladi premoga na 700 milijard ton in se na leto izkoplje po 130 milijonov ton premoga. Ker se pa v Ameriki prebivalstvo hitro množi, se ne more računati, da bi Amerika premog za mnogo dlje časa imela, kakor Evropa.
V  Aziji in Afriki imajo že velike premogovnike, v Afriki se pa dosedaj s kopanjem premoga še niso dosti pečali. Na vsej zemlji se sedaj izkoplje na leto kacih 500 milijonov ton premoga, ki se vedno množi.