Prosta beseda, zdrave misli. (Konec.) Resnica, taki ljudje, ki anujo, ,,južno mejo", ro naši smrtni sovražaiki. Mar ne merijo na to, da nas popolno vgonobijo'? Vzemi kmetu posestvo, pa ni več sam svoj, moral bo biti hlapec ali ga bode pa novi gospodar spodil z otroki vred od hiše. Ali ni to žalostno zadosti ? To nameravajo nekateri, nemški narodnjaki, z nami zaspanimi Slovenci. Društvo hočejo osnovati, naj preskrbljeno s potrebnim denarjem, pokupi s casom naše slovenske kmetije, da jih nemškim naseljencem proda ali da v najem. Nekatere neniške hranilnice so nam že očitno pokazale roge ter Slovencu ne posodijo več denarja, zato pa moramo našim prijateljem močno hvaležni biti, da so nam slovenske posojilnice na raznih krajih in liranilnico v Celji priskrbeli! Žal, da lepih slovenskih kmetij pride na boben še vedno veiiko in nje bi lahko nemške hranilnice ali nemška društva pokupila ter jih svojim ljudem v roke spravila. Kam pa bodo potem šle nesrečne slovenske družiae? Služit! Kdo je tedaj naš prijatelj? Gotovo le ta, ki je našega rodii, ki pozna naše razmere pa nam z ostro besedo očita nemarnost, hoteč naš s tem opomniti k boljemu. Ali je pa morebiti ta naš prijatelj, kateri nas hvali, dokler pri naa glaaii potrebuje in išee naših slabosti, katere naj mu poznej pripomorejo do našega pogina? Če nikdar poprej, aedaj moram spoznati, da umno gospodaratvo je temelj vsemu narodnemu gospodarstvu in obatanku. Če bodemo sami svoji gospodarji, od aovražnikov ne več odvisni, tedaj naa ne bodo mogli ugonobiti. Naai aovražniki po avojih časnikib. priporočajo, naj pri naših rojakih nič ne kupijo, naj naše čaanike in slovstvo po vsej moči zatirajo. To pa vae očitno. Ker nam hočejo torej naši smrtni aovražniki naš temelj podreti, zato moramo mi ae bolje prepozuati, kaj da nam je potrebno ali koriatno. Ce bodo naši kmetje trdni gospodarji, ne bo mogoče nas podjarmiti, kajti pripozuati moramo, da naši kmetovalci ne prodajo radi svojih posestev, dokler jih le obdržati zamorejo. Kako pa moramo poapešiti naša gospodaratva? Stori ae laliko na različne načine, in naj bi le vsaki po svoji moei pomagal v to! 1'red vsem tnoramo skrbeti za to, da ae razširja narodna zaveat, da ae uči in privadi naae l.judstvo varčnoati in umnega goapodarstva. Vam, dragi bralci, priporočam, naj bi akrbeli za to, da bi ae vsaki enega bralca iu narocnika za naš cenjeni liat ,.Slov. Grosp." pridobil, naj bi we napravila bralua društva in naši gg župani naj bi blagovolili skrbeti, da bi potovalni učitelj ljudatvo po obeinah različne goapodarake stroke učil. Sedaj, po zimi bila bi kaj lepa priložnoat za to. Da bi v sedanjih slabih c-asih ae nekaj denarja priliranilo, morali bi zmerno živeti, ter ne posnemati meščanov. Varujmo se krčem in dragega, naalo vrednega oblačila in pa tožeb! Naj bi imel vsak narodnjak skrb za to, da bi po avoji moc-i ljudi avaril pred prepirom, pijanšcino ia tožbami. Te napake atrašno veliko denarja pogoltnejo in blagostanje podirajo po naših krajih. F. P—k.