404
Zdenek Volny
V literarnem snovanju so med pisatelji na današnjem Češkem gotovo precej opazni avtorji znanstvene fantastike, ki se je z novim številom imen okrepila zlasti v zadnjem desetletju. Po tem literarnem žanru (v češkem strokovnem jeziku ga poimenujejo z več izrazi: znanstvenofantastična literatura, literarna fantastika, science fiction ali na kratko kar sci-fi, v zadnjem času tudi SF ali speculative fiction) posegajo že uveljavljeni pripovedniki in pisci, kot sta npr. Vladimir Paral (roj. 1932), Otakar Chaloupka (1935) - in tisti, ki jim je znanstvena fantastika postala na literarni poti od začetka naklonska prizma, skozi katero izpovedujejo probleme današnjega sveta; med njimi izstopata generacijska vrstnika Jaroslav Veis (1946) in Zdenek Volny (1946). Vrsta je tu tako rekoč odprta in v nenehnem nastajanju, morda bi med poplavo novih piscev omenili vsaj Eduarda Martina Petiško z dvema knjigama znanstvenofantastičnih pripovedi.
Zdenek Volny se je literarno prvič predstavil v revialnem tisku, 1. 1976 s kratko prozo v slovaškem glasilu Život. Že v prvih letih javnega nastopanja se je uveljavil hkrati kot dober strokovni poznavalec znanstvene fantastike; 1.1980 je v reviji Svetova literatura poročal o njeni današnji zvrstni razčlenjenosti: znanstvena science fiction, znanstvena fantazija, klasika, horror in nadrealnost, nasilje in magija, novi val (ki izhaja iz modernih literarnih postopkov). Znanstveno fantastiko spremlja Z. Volny tudi kot prevajalec, in sicer literaturo ameriškega in angleškega področja. Pri tej njegovi načitanosti ne moremo seveda spregledati domače češke tradicije, ki ima v literarni fantastiki začetke že pri J. A. Komenskem (Labirint sveta in raj srca, 1623), vrh pa doseže v dramskih in romanesknih utopijah Karla Čapka.
Zdenku Volnemu je v tem desetletju izšlo že pet knjig: 1. 1980 roman Dan neomadeževanega srca (Den neposkvrneneho srdce) in kratka proza Nedelja naprodaj (Nedele na prodej), 1982 roman Peti letni čas (Pata ročni doba), 1983 spet kratka proza Zlata past, polna časa (Zlata past plnd času) in 1985 roman Vrata do večnosti (Brana k večnosti). V literarnem razmišljanju o današnji tehnični civilizaciji in njenih etičnih in filozofskih razsežnostih navezuje Z. Volny na humano Čapkovo izročilo, v ironično-meditativni liniji svoje pripovedi pa tako kot Jaroslav Veis nadaljuje literaturo svojega
405                                           Imel je mehke ustnice..., Žena iz vprašalnika, Odkupitev
starejšega sodobnika, že priznanega pisca znanstvene fantastike Josefa Nesvadbe (1926). V svojih pisateljskih iskanjih pa je Z. Volny krenil v resne, dramatsko poglobljene vizije o perspektivah človekovega bivanja.
Zdenek Volny navezuje v svoji literaturi tudi na izmišljeni svet t. i. metaresničnosti, ki se je izoblikoval v dolgi vrsti znanstvenofantastične ustvarjalnosti, vendar vidi sestavine tega sveta v drugačnih ekstrapolacijah našega življenja in jih variira po svoje. (Pojav kloniranja je na primer češka science fiction v enem svojih romanov že obravnavala kot tehnologijo vegetativnega razmnoževanja človeškega organizma, s pomočjo katere naj bi v atomski vojni uničeni deli Zemlje postali spet obljudeni. Z. Volny je z znanstvenofantastično prvino - s pojavom kloniranja izostril in grozljivo obarval intimno življenje dveh ljudi v zgodbi Imel je mehke ustnice . . .)
Zdenku Volnemu je blizu svet naravoslovnih znanosti (svoj visokošolski študij je končal na dveh fakultetah - kemija in novinarstvo) in vprašanja o vznemirljivi prihodnosti biološke revolucije, da ne bi v znanstvenem odkrivanju in poigravanju z genetiko bilo prizadeto človeško bistvo, da se znanost ne bi obrnila proti človeku. Pisateljeva bojazen ima vse polno potrdil v današnjem življenjskem okolju - v prizadeti naravi, v odmiranju gozdov in onesnaženem zraku.
Slikanje odklonov in morebitnosti, ki bi utegnile ogroziti človeka prihodnosti, se Z. Volnemu pogosto zgosti v kratko pripoved, kot nalašč za razvijanje te vrste literature. S kratko prozo je Z. Volny zastopan tudi v antologijskih izborih češke znanstvene fantastike in bil predstavljen že v slovenskem jeziku - v knjigi Kako je bil rešen svet (v zbirki Spektrum, 1985) je izšla njegova novela Nedelja naprodaj v prevodu Zdenke Škerlj - Jerma-nove.
Gotovo nam bo pisatelj Zdenek Volny veliko bližji, če omenimo še vlogo, ki jo ima vse od 1. 1977 kot glavni urednik revije Svetova literatura, na straneh katere izhaja v češčino prevedena slovenska književnost. Poti z njim se tokrat sklepajo na straneh naše literarne revije in veseli smo tega.
Albinca Lipovec
•