2 : : : : : : : : : : Lipnica šPort šPas – dan drUženja in Gibanja vseh Generacij Nekoč smo meseca maja praznovali dan mladosti, danes pa 15. maja praznujemo mednarodni dan družine. Praznovanje dneva družine je uvedla Generalna skupščina Združenih narodov 1993. Prvič smo ga praznovali leta 1994, ko je bilo tudi mednarodno leto družine. Družina je osnovna enota človeške družbe. Slovenskodružino so v zadnjih petdesetih letih doletele velikespremembe, izgubile so se tradicionalne vrednote.Včasih je bila družina razširjena, zelo pomembne sobile sorodstvene vezi, veliko je bilo medgeneracijskega sodelovanja. Na otroke so pazile stare mame, tete,sestrične,… Danes pa ni več tako. Stiki s sorodniki seizgubljajo. Nekoč je bila družina temelj družbe, temeljspoštovanja. V današnji družbi pa spoštovanje kotvrednota vedno bolj izginja. Medgeneracijskega sodelovanja skoraj ni več.Prireditev ŠPORT ŠPAS naj bi pomagala ohranjati medgeneracijsko sodelovanje. Medgeneracijsko sodelovanje in medsebojna pomoč postajata v sodobnemčasu vedno bolj pomemben dejavnik v življenju slehernega posameznika. Zavedati se moramo, da je vsak posameznik pomemben in edinstven v svoji enkratnosti.Vsaka generacija -mlajša, srednja ali starejša, potrebuje pomoč in sodelovanje druge generacije v takšniali drugačni obliki. V medsebojnih odnosih nas moravoditi spoštovanje do drugega. Nikoli ne bi smeli narediti drugemu tistega, kar ne želimo, da bi drugi naredil nam. Z malo pozornosti lahko vsak dan naredimosončen. In tak sončen dan je bil v soboto, 14. maja, ko je v 204 krajih po Sloveniji potekala prireditev ŠPORT ŠPAS – med drugim tudi v Moravskih Toplicah. Kotsoorganizator sta prireditev organizirala zavod Vrtci občine Moravke Toplice in Terme 3000. Na zelenici ob teniških igriščih se je družilo okrog 400 ljudi – otrok, staršev in starih staršev. Začetek prireditve je naznanila himna vrtčevskih otrok, sledilo je razgibavanje, ki so ga vodili animatorji Term 3000, nakar smo se vsi odpravili na pohod po trim stezi, kamor nas je usmeril Štrk Viki. Po vrnitvi s pohoda je na prizorišču prireditve zaživelo – otroci so ob pomoči starejših ustvarjali v delavnicah, ki so jih zanje pripravili zaposleni v Termah 3000 in Hiši Sadežev družbe iz Murske Sobote, spoznali so čebelarja g.Kozica in se seznanili z delom gasilcev, družine so se pomerile v vlečenju vrvi. Za najhujšo lakoto in žejo so poskrbeli zaposleni v zavodu Vrtci občine Moravske Toplice, ki so vsem udeležencem brezplačno delili jabolka in vodo. Poskrbeli so tudi za kulturni program – igrici Rešimo zemljo je sledil nastop otroškega pevskega zbora OŠ Bogojina ter nastop orkestra iz OŠ Bogojina.Za presenečenje ob koncu so poskrbeli v Termah 3000, saj so se dogovorili z Lino Kuduzovič, zmagovalko Talentov 2010, da je prišla na prireditev in odpela nekaj pesmi, dala veliko avtogramov in možnost vsem, ki so se želeli z njo fotografirati. In teh ni bilo malo. Sončno dopoldne se je počasi izteklo, prireditveni prostor se je izpraznil. Nikakor pa niso ostala prazna naša srca. Polni vtisov smo se odpravili vsak po svoji poti. Upam si trditi, da smo to dopoldne osrečili drug drugega. Pravijo, da je najsrečnejši tisti,ki je osrečil največje število ljudi. To dopoldne nam je to uspelo,v bodoče pa naj nas vodijo verzi Janje Blatnik, ki se glasijo takole:HVALA, ker ste nekomu polepšali dan! Simona Kaučič, ravnateljica Vrtcev občine Moravske Toplice PrvoMajska bUdnica Po boGojini Med številnimi običaji, ki so se razvili ob Prvem maju -Mednarodnem prazniku dela, je tudi Prvomajska budnica, kise izvaja na različne načine in z različnimi sredstvi. Člani PGDBogojina so tudi letos, pod vodstvom poveljnika domačegadruštva, Mateja Štefka, organizirali budnico na svojstvennačin-z igranjem glasbe, v kateri so sodelovali tudi lokalniglasbeniki. Tradicionalna budnica je svojo pot začela že zgodaj – že pred 5. uro zjutraj, pri vaško - gasilskem domu, ko sose zaslišali prvi takti glasbe in se razširili po vasi, ki je še spa-lo. Najbolj zgodni prebivalci so prišli iz hiš in z velikim zanimanjem poslušali narodnozabavne melodije in pozdravljali»muzikante.« Glasbena povorka s traktorjem in prikolico jeobkrožila celotno vas in končala z igranjem glasbe okoli 8. ure. Igor Camplin Postavitev Mlaja v MÁjUsFa ÁllÍtÁs csekeFÁn Szombaton, a munka ünnepének előestjén, Csekefán, a tűzoltóotthonnál gyűltünk čikečki vasi össze fiúk és lányok, hogy májusfáért, az erdőbe induljunk. Az időjárás nem igazán V soboto na dan pred praznikom volt kedvező, egész nap esett, de mi nem adtuk fel, hanem traktorra pattantunk, és dela,smo se v Čikečki vasi pri ga az erdő felé vettük az irányt. Az egyik legszebb fát választottuk májusfának, jó ma silskem domu zbrali mladi fantje gasat és szép koronásat. Mivel a magasság nem volt első szempont, a könnyebb in dekleta, da bi šli v gozd po prvo szállítás miatt, tíz méteresre vágtunk a fát, amelyet a buszmegállóhoz szállítottunk, majsko drevo. Vreme ni bilo prav és elkezdtük alakítani. A lányok a tetejét szalagokkal és zászlóval díszítettük, a fiúk ugodno, saj je deževalo a kljub pedig a rönköt szépen lekérgezték. Estefelé csatlakoztak hozzánk az idősebb férfiak temu nismo obupali in smo se is, hogy a májusfát, közös erővel, a tűzoltóotthon mellé szállítsuk, ahol korábban odpravili s traktorjem na pot do is állni szokott. Amikor felállítottuk a májusfát, örömmel koccintottunk, és a hajnali gozda. Izbrali smo eno najlepših órákig, együtt szórakoztunk. prvomajskih dreves, ki je bilo pre- Patricija Puhan cej veliko in je imelo lep vrh. Zaradi lažjega pretovarjanja smose odločili, da bomo odrezali 10 m, saj nam ni bila pomembna velikost. Prvomajsko drevo smopripeljali do avtobusne postaje,kjer smo se lotili del oblikovanjanašega drevesa. Dekleta smo lepookrasili vrh s trakovi in zastavo, fantje pa so drevo ogulili. Proti večeru pa so še prišli starejšimožje, da bi s skupno močjo postavili to naše prvomajsko drevona svoje mesto, poleg gasilskegadoma, kjer je že vsa prejšnja letatudi bilo postavljeno. Ko je bilonaše prvomajsko drevo postavljeno, smo nazdravili in se malo pozabavali do jutranjih ur. Patricija Puhan v Martjancih sMo kresovalijUnija v občini Moravske V Martjancih smo se odločili, da bomo vsi združili moči in v skladu toPlice Preventivne s tradicijo na predvečer praznika dela postavili mlaj in zakurili kres.Pri organiziranju prireditve so združila moči vsa društva in organi-Preiskave celotneGa ožiljazacije v vasi: Turistično društvo Martin, Nogometni klub Čarda, PGD Arteriografija je preiskava celotnega ožilja,Martjanci in seveda KS Martjanci.ki se opravlja z aparatom ARTERIOGRAFOMNekoliko nam je zagodlo slabo vreme, vendar se nismo predali. Naši in to na popolnoma neboleč in računalniškomoški so družno, na tradicionalen način ročno postavili mlaj, ki so ga voden način. S pomočjo aparata arteriografs cvetovi in pisanimi verigami okrasile članice turističnega društva.je možno zaznati prve znake arteriosklerozeKo je naš mlaj ponosno stal na svojem mestu, smo vso pozornostv fazi, ko še ni izrazitih bolezenskih znakov. usmerili v naše mlade upe, ki so nam pripravili pester in zabaven kul-Po taki preiskavi dobite kompletno kliničnoturni program, ki je nakazal predvsem množico talentov, ki jih skri-sliko stanja arterijskega sistema, to je ali kjeva podmladek naše vasi. Komaj čakamo na naslednje priložnosti za v telesu obstaja zoženje ali zaprtje v arterinjihov nastop, saj verjamemo, da bodo vedno boljši.jah in ker se zraven klasičnega pritiska meriKo je padla tema smo zakurili naš veličasten ali bolje rečeno gromo-tudi centralni pritisk v aorti, prav ta pritiskzanski kres, saj se je gradivo zanj nabiralo čez vso leto. Pri tem so kaže na tveganje infarkta ali možganske zelo veliko vlogo odigrali naši gasilci. Sledila je zabava in druženje do kapi.nočnih ur, za katero je poskrbel naš nogometni klub.Cena preiskave celotnega ožilja je 65 evrov,Dokazali smo, da s skupnimi močmi lahko dosežemo marsikaj in za upokojence in družine pa 55 evrov naugotovili, da je v Martjancih druženje zelo velik dejavnik in zakaj si osebo. Arteriografijo izvajajo zdravniki, ki soga ne bi privoščili ob možnostih za tovrstno preživljanje prostega specializirani na tem področju. Za naročila inčasa, ki ga je vedno premalo. In obeležujmo praznike, kajti, če bomo dodatne informacije smo vam dosegljivi nazapustili praznike, bodo prazniki zapustili nas. številkah: Jasmina Papić 031 784 027 in 051 684 264 4 : : : : : : : : : : Lipnica EHO Podpornica v Moravskih Toplicah nesreč in PoMoči Potrebnih je žal vedno več Po skoraj treh desetletjih – nazadnje je to biloleta 1983, so bili verniki cerkvene občine oziroma gmajne Moravske Toplice prvo nedeljov maju, kakor je to že običajen termin, gostitelji 44. shoda Evangeličanske humanitarneorganizacije (EHO) Podpornica.Gre za vsakoletno dobrodelno prireditev,največjo te vrste Evangeličanske cerkve (EC) na Slovenskem. Kakor na vseh dosedanjih,so se verniki prireditelji srečanja tudi tokratizkazali kot odlični gostitelji, v nekajmesečnopripravo, izvedbo in fizično pospravljanje samega srečanja pa je več kot sto njih vložilokar nekaj dni prostovoljnega dela.Njihov vložen trud pa je bil poplačan zmnožičnim obiskom, zakar gre zahvala tudislednjim. V velikem šotoru pri cerkvijo se je veliko zanimivega dogajalo vse od petka do nedelje, koje bil z udeležbo več kot tisoč vernikov iz vseSlovenije, pa tudi številnih gostov iz domovine in tujine, tudi vrhunec srečanja. Po formalnem verskem obredu, ki mu evangeličanipravijo božja služba, je v nedeljo sledil šedružabni del s priložnostnim kulturnim programom. Ob priložnostni ponudbi hrane inpijače – slednje je bilo v domeni domačihvernikov, so bile obiskovalcem na stojnicahna voljo tudi drugi izdelki iz blaga, papirja indrugih naravnih materialov, ki so jih ponujalečlanice ženskih društev domače cerkve ali papodobnega ženskega dela za Podpornico, kamor so vključene vernice iz vseh 13 slovenskihevangeličanskih cerkvenih občin.Tudi na letošnjem srečanju se je potrdilo,da kljub težkim ekonomskim in socialnimrazmeram – to se z množično izgubo delovnihmest še zlasti odraža v Pomurju, ljudje radiprostovoljno prispevajo v skupno blagajnoEHO Podpornice, iz katerih se potem financirajo različni dobrodelni programi, in to takodoma, kakor tudi na tujem. Samo s prostovoljnimi prispevki obiskovalcev, s srečelovomin prodajo izdelkov ročnih del so namreč nasrečanju v Moravskih Toplicah zbrali več kot10 tisoč evrov. Kot je ob robu srečanja povedal predsednik EHO Podpornica, Geza Filo, sicer duhovnik v Ljubljani, se bodo zbrana sredstva razdelila na tri dele: tretjina za delovanje in programe EHO Podpornica, druga tretjina preko humanitarnega oddelka Svetovne luteranske zveze za prizadete po potresu in cunamiju na Japonskem, tretji del pa bo namenjen za manjšo evangeličansko gmajno v Aradaču v Vojvodini v Srbiji. Od manjših in ekonomsko šibkejših slovenskih cerkvenih občin so bile pomoči deležne tudi gmajne Apače, Domanjševci, Gornji Slaveči in Lendava. Jubilejno, 45. srečanje bo prihodnje leto v Bodoncih. Geza Grabar Svojim občanom in javnosti sporočamo, da smo jezni, ogorčeni in razočarani nad informacijo, da je Ministrstvo za visoko šolstvo znanost in tehnologijo(MVZT) dne 22.4.2011 v Uradnem listu razveljavilo drugo odpiranje vlog za gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij (GOŠO).To se je zgodilo dva dni po tem, ko je občina Moravske toplice v imenu desetih občin Goričkega na MVZT vložila popolno vlogo z vso dokumentacijo (20.4.2011) in šest dni pred tem ko bi potekel rok za drugo odpiranje vlog(28.4.2008) Ta rok je MVZT že dvakrat prestavljalo. Kaj vse je botrovalo takim odločitvam Ministrstva pod vodstvom Gregorja Golobiča lahko le ugibamo. V nič je šlo dveletno delo mnogih pri pripravi projektne in razpisne dokumentacije, stalo nas je mnogo truda in sredstev. Najbolj razočarani pa smo nad naslednjimi dejstvi:Goričko tako tudi po tej plati ostaja na robu razvitosti Slovenije za najmanj nekaj naslednjih let.Vlada je tudi preko teh projektov zamudila priložnost,učinkovitega črpanja sredstev ESRR.Tako kot pri drugi nujni infrastrukturi( preozka avtocesta, projekt vodooskrbe, elektrifikacija železniške proge, posodabljanje državnega cestnega omrežja) nas Vlada RS s svojimi odločitvami potiska v čedalje večjo zaostalost in nerazvitost. Če k temu prištejemo še zapiranje poštnih uradov po naših občinah in v zadnjem času tudi zapiranje poslovalnic NLB, postaja meja strpnosti in tolerance počasi polna. O nadaljnjih korakih se bomo odločali, ko tudi uradno prejmemo našo vlogo. Že sedaj pa pozivamo Vlado R.S.,MVZT, pomurske poslance, državne svetnike in novinarje, da tudi po svojih močeh poiščejo skupaj z nami ustrezne rešitve. Goričko iZviselo Pri državneM raZPisU Za Gošo 2 Ministrstvo za visoko šolstvo znanost in tehnologijo je z zaprtjem drugega javnega razpisa GOŠO 2, za sofinanciranje izgradnje širokopasovnihomrežij elektronskih komunikacij, ker naj bi bil porabljen ves načrtovandenar, za nekaj let »zamrznilo« razvojne perspektive enega najslabšerazvitih območij Slovenije - Goričkega. Potem, ko je konzorcij desetihobčin na območju Goričkega v drugo vseeno uspešno sklenil postopekizbire zasebnega partnerja – izbrana je bila družba KOMO d. o. o., s podizvajalcema GVO d. o. o. in Telemach Murska Sobota d. d. – in dne 20.aprila 2011 oddal popolno vlogo za drugo odpiranje javnega razpisa Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki bi se moralo zgoditi 28.aprila 2011, je ministrstvo le dva dni po prejemu popolne prijavne dokumentacije objavilo, da se razpis GOŠO 2 zapre, ker naj bi bila porabljenavsa razpoložljiva sredstva. Zaradi nerazumne odločitve Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, območje Goričkega, ki sodi mednajslabše gospodarsko in informacijsko razvita območja Slovenije, ne bo moglo zmanjšati razvojnega razkoraka z ostalim delom Slovenije, s čimerpostaja razvojna perspektiva Goričkega še bolj »črna«!Pred približno poldrugim letom je deset goričkih občin pristopilo h konzorciju, ki se je lotil priprave projekta izgradnje odprtega širokopasovnegaomrežja elektronskih komunikacij na območju Goričkega. Kot nosilka projekta je občina Moravske Toplice vodila vse postopke in pripravodokumentacije za kar dolgo obljubljen in pričakovan razpis Ministrstvaza visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Ker je bilo znano, da mora prijavna vloga vsebovati tudi pogodbo z izbranim zasebnim partnerjem, jeobčina Moravske Toplice sočasno vodila tudi postopek izbire zasebnegapartnerja.Na poziv so se prijavili štirje ponudniki, s katerimi je bil opravljenkonkurenčni dialog. Na tej osnovi so vsi štirje oddali končne ponudbe. Ponatančnem pregledu in oceni prejetih ponudb ter upoštevaje vsa, v razpisni dokumentaciji navedena merila, se je strokovna komisija odločila, daje ekonomsko najugodnejša ponudba družbe GVO d. o. o., saj je med drugim omogočala najboljše možnosti za uspeh na razpisu ministrstva.Neizbrana ponudnika, Elektro Maribor d. d. in KOMO d. o. o. sta zahtevala dodatne obrazložitve izbire in vpogled v dokumentacijo, vendar seza revizijo postopka nista odločila. Zato pa se je zanjo odločil neizbraniponudnik Telemach Murska Sobota d. d. Od 12 očitanih nepravilnostije državna revizijska komisija Telemachu pritrdila le v eni, in sicer, da je bila njihova ponudba formalno nepopolna,strokovna komisija pa jo je ocenila kot vsebinskonepopolno. Zato je bil razpis o izbiri zasebnegapartnerja razveljavljen. Ob rob razveljaviti izbirevelja poudariti mnenje strokovne komisije, dadružba Telemach Murska Sobota d. d. tudi ob vsebinsko popolni ponudbi, v nobenem primerune bi bila izbrana kot ekonomsko najugodnejša,saj je ponujala najnižji vložek zasebnih sredstevmed vsemi ponudniki. Zaradi tega tudi vlogaobčin ne bi imela možnosti za uspeh na razpisuMVTZ. Na ponovljenem razpisu, končal se je brezpritožbe neizbranega izvajalca, se je strokovnakomisija odločila, da med dvema ponudnikoma,Elektro Maribor d. d. in KOMO d. o. o. (ta ja oddal ponudbo s podizvajalcema – GVO d.o.o. in Telemach Murska Sobota d.d.) izbere ponudboslednjega kot ekonomsko najbolj ugodno. Po pravnomočnosti sklepa je bila s podjetjemKOMO d. o. o. sklenjena izvajalska pogodba, takoda je bila 20. aprila 2011 na ministrstvo oddanapopolna vloga na drugo odpiranje javnega razpisa GOŠO 2. Le dva dni za tem je ministrstvo objavilo, da je razpis zaprt, ker naj bi bila počrpana ževsa razpoložljiva sredstva. Na tiskovni konferenci so projekta GOŠO in Dolinska kanalizacija predstavili župan Alojz Glavač, Goran Pintarič in mag. Milan Šadl. BC oGorčeni jeZni in raZočarni Za konzorcij GOŠO Goričko Alojz Glavač, župan občine Moravske Toplice Moravske Toplice, 12 maj 2011 6 : : : : : : : : : : Lipnica Ureditev PriMarne kanaliZacije v okvirU skUPine Projektov dolinska kanaliZacija Občine, ki gravitirajo na območju spodnjega povodja reke Mure,se že več let srečujejo s perečo problematiko odvajanja in čiščenjaodpadnih fekalnih voda, ki imajo negativne vplive tako na okolje kottudi zdravje ljudi (onesnaženost pitne vode zaradi koliformnih bakterij). Zato je skupina občin, ki jo sestavljajo občina Velika Polana, občinaBeltinci, občina Lendava, občina Moravske Toplice, občina Dobrovnikin občina Razkrižje, enotno pristopila k skupnemu reševanju te problematike in pripravili skupni projekt »Celostno urejanje odvajanjain čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov naspodnjem povodju reke Mure – Dolinska kanalizacija«, s katerim sebo usmerjalo k doseganju nacionalnih in evropskih standardov napodročju ravnanja z odpadnimi vodami in varovanja okolja, hkrati pabo prispevalo tudi k ohranjanju poseljenosti območja in nadaljnjemu razvoju turizma, ki je eden od prioritetnih ciljev regije. Projekt, kije sedaj zaključen, omogoča urejeno zbiranje in odvajanje komunalnih odpadnih voda na čistilno napravo, kjer bo prečiščena in tako nebo negativno vplivala na okolico in podtalnico.Vrednost projekta po investicijski dokumentaciji je znašala 1.416.238 evrov in vključuje stroške izdelave investicijske dokumentacije,gradnje, nadzora, obveščanja javnosti in DDVja. »Operacijo delnofinancira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacijaza izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete:Varstvo okolja – področje voda; prednostne usmeritve: Odvajanjein čiščenje komunalnih odpadnih vod.« Vir financiranja so sredstvaobčinskega proračuna v višini 36,99 odstotkov, sredstva kohezijskegasklada Evropske unije v višini 50,74 odstotkov in sredstva državnega proračuna v višini 12,27 odstotkov.Naročniku se operacija financira iz naslednjih finančnih virov:proračunska sredstva občine Moravske Toplice 523.823,62 EUR, Kohezijski sklad 718.616,07 EUR, proračunska sredstva Republike Slovenije,Ministrstvo za okolje in prostor 173.798,31 EUR Opis skupine projektov Dolinska kanalizacija Dolinska kanalizacija – celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na spodnjem povodju reke Mure je skupni projekt šestih pomurskih občin Lendava,Beltinci, Dobrovnik, Moravske Toplice, Razkrižje in Velika Polana.Poglavitni namen projekta Dolinska kanalizacija je odpraviti vrstolet trajajočo problematiko odvajanja in čiščenja odpadnih fekalnihvoda, ki imajo negativne posledice na okolje in zdravje ljudi. Izvedbainvesticij skupine projektov bo imela neposreden vpliv in indirektne učinke na kakovost pitne vode in s tem zdravje ljudi, razvoj inprihodke iz turizma, vrednost nepremičnin, kmetijsko dejavnost,zmanjšanje onesnaženosti naselij in okolja, estetsko vrednost inrekreacijske možnosti. V okviru skupine projektov bodo zgrajeni primarni in sekundarni vodi kanalizacijskih sistemov in čistilne naprave. Upravičenci so lokalne skupnosti, torej šest občin obravnavanegaobmočja, ki še nimajo sistema za odvajanje in čiščenje komunalnevode oziroma ta sistem še ni v celoti zgrajen.Finančna vrednost celotnega projekta Dolinska kanalizacija znaša 27.277.460 evrov. Projekt sofinancirajo: -Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor -Kohezijski sklad Evropske unije v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 2013,razvojne prioritete »Varstvo okolja – področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih voda« -Občine iz občinskih proračunovPredviden zaključek celotnega projekta Dolinskakanalizacija je v letu 2013. Projekt Dolinska kanalizacija ima vrsto pozitivnih, posrednih in neposrednihučinkov: s kakovostnejšo pitno vodo izboljšanjezdravstvenega stanja prebivalstva, vplivi na kmetijsko dejavnost, zmanjšanje onesnaženosti in ogroženosti voda, zmanjšanje onesnaženosti naselijin okolja,estetski vplivi na rekreacijske možnosti, zboljšanjekakovosti voda, izboljšanje bivanjskih razmer, izboljšanje življenjskega standarda prebivalstva, izboljšanje gospodarske infrastrukture zapospešitev nadaljnjega razvoja, zaščita naravnih virov, ki so osnova za razvoj in konkurenčnost turizmain prehrambeno kmetijskega sektorja.Ureditev Dolinske kanalizacije bo imela na zdravjeveč učinkov. Z ureditvijo problematike se bomo izognili fekalni onesnaženosti pitne vode, ki je sedajv deležu 17,3 odstotkov vseh analiziranih vzorcev. Zaradi tega je upravičeno pričakovati, da se bo nacionalno nadpovprečna obolevnost prebivalstva zmanjšala za 3 odstotke.Regija ima dobro razvito turistično dejavnost,predvsem termalni turizem, ki ga bo v prihodnjihletih v skladu s strategijo in regionalnega razvojaše naprej razvijala. Regionalni razvojni program zaPomurje v obdobju 2007 - 2013 predvideva letno4 odstotno rast nočitev, 5 odstotno rast turistov in 10 odstotno rast prihodkov. Izvedba investicije Dolinska kanalizacija je zato izrednega pomena, saj boomogočila in spodbudila razvoj.Z izvedbo te skupine projektov bo celovito rešen problem čiščenja in odvajanja odpadne vode na območjucelotnega Dolinskega, s čimer bodo doseženi nacionalni in evropski standardi na področju ravnanja zodpadnimi vodami in na področju varovanja okolja.Po končanem projektu bo kanalizacijsko omrežje inbistveno izboljšano varovanje vodnih virov imelo 41.000 prebivalcev v 82 naseljih. Dušan Grof, predsednik GZ Moravske Toplice novi PredloG kateGoriZacije Za UMiritev strasti Na nadaljevanju aprilske skupščine Gasilske zveze (GZ) Moravske Toplice, je bil pred dnevi na nadomestnih volitvah (dosedanji predsednik Štefan Kuhar je umrl) za predsednika izvoljen 50-letni Dušan Grof.Ni ga potrebno posebej predstavljati, saj ves čas z družino živi v Martjancih, kot politolog pa ves čas službene kariere deluje na področju obrambe, zaščite in reševanja. Trenutno je direktor Uprave za obrambo Maribor.V občini Moravske Toplice je bil od njene ustanovitve,torej polne štiri mandate, predsednik občinskega odbora za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada, zato mu področje gasilstva na občinskem nivoju ni neznanka. Aktiven pa je tudi na drugih področjih. Kaj je bil pravzaprav razlog, da ste se odločili, da sprejmete tako pomemben izziv? »Večji del mojega življenja se prepleta s sistemom zaščite in reševanja. Ves čas obstoja občine Moravske Toplice sem predsednik Odbora za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada in sem tako še kako dobro seznanjen s situacijo in problematiko gasilstva. Preko te funkcije, preko mojih službenih zadolžitev in nasploh, sem se vedno trudil, da bi bila organiziranost in delovanje vseh, ki prostovoljno delujejo na humanitarnem področju takšna, da bi jim bila čim bolj prijazna in jim povzročala čim manj težav.V zadnjem času pa opažamo, da je v naši občini prišlo do manjšega zastoja oz. do nekaterih odločitev, ki ne vplivajo najbolje na razvoj in delovanje gasilskih društev. Spoznal sem, da bi lahko kot predsednik gasilske zveze lažje uresničil svoje težnje k ureditvi razmer. Tako upam, da bom s svojim znanjem in sposobnostmi, ter ob sodelovanju vseh zainteresiranih, uspel te »motnje« odpraviti.« Kakšen je vizija razvoja dela zveze, ki ji boste predsedovali naslednji dve leti, do rednih volitev, leta 2013?»Že prej sem povedal, da želim, da gasilska zveza res opravlja naloge in funkcije zaradi katerih se gasilska društva združujejo v njo. Zavedam se, da je minila že skoraj polovica tega leta in da bomo letos težko vse uredili. Zato sem se odločil, da bomo letos največ napora vložili v dobro načrtovanje za delo v letu 2012. Predvsem bomo čim več pozornosti in truda namenili usposabljanju in mladim. Letos je moja prvenstvena naloga, da se zagotovi normalno sofinanciranje društev, da se zagotovi izvedba vseh načrtovanih aktivnosti in da naredimo predlog kategorizacije društev, ki bo v skladu s predpisi in bo sprejet v soglasju z društvi.« Kategorizacija gasilskih društev v zvezi, ki jo je prejšnji župan uvedel pred tremi letu, je bilo področje, kjer so se lomila praktično vsa kopja v dialogu župan-GZ. Potem, ko je GZ Moravske Toplice v zvezi s tem uradno zaprosila za mnenje Gasilsko zvezo Slovenije (GZS), ta pa Ministrstvo za obrambo, se je slednjo do takšne kategorizacije negativno izreklo. Kakšno pa je vaše mnenje okrog tega zelo občutljivega področja in ali lahko ta društva pričakujejo spremembe oziroma vrnitev v “staro kategorizacijo”, ki je izdelana po merilih GZS? »Ves čas sem trdil in tako še danes, da samo, če se zadeve peljejo v skladu s predpisi in to za vse enotno, lahko delujemo normalno in brez nepotrebnih težav. Na takšnem principu sem vodil tudi Odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada in na njegovo delo v vsem tem času ni bilo nobenih pritožb.Zato bomo v zelo kratkem, v kakšnem mesecu dni, pripravili predlog kategorizacije, ki bo izdelan v skladu z merili, ga poslali vsem društvom, da podajo svoje mnenje in ga nato sprejeli. Tako kategorizacijo bomo posredovali županu in mu predlagali, da jo uporabi kot podlago za sofinanciranje gasilskih društev oz. pri pripravi pogodb za zagotavljanje požarnega varstva oz. opravljanje javne gasilske službe.« Sodelovanje z lokalno skupnostjo, še posebej z županom,ki je na področju zagotavljanja požarne varnosti v svoji občini prvi odgovoren, je za uspešno delovanje zveze, po drugi strani pa tudi za zagotavljanje delovne moči in drugega servisa s strani gasilcem ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, nujno potrebno. Na tem področju se bodo morali zgoditi nujni premiki, saj v preteklosti te simbioze ni bilo čutiti… Kmalu bo minilo pol leta, vendar društva za tekoče, torej 2011. leto z županom še nimajo podpisane pogodbe o opravljanju gasilske javne službe v tem letu. Nekje je nastal zastoj. Ste mnenja, da je tako prav? 8 : : : : : : : : : : Lipnica »Storil bom vse, da bo sodelovanje z županom na zgledni(služba), je zelo pomembno, da je usposobljenih čim večravni. V zelo kratkem se bom srečal z županom in enaoperativcev, saj tako obstaja večja verjetnost za uspešnoglavnih tem najinega pogovora je ravno kategorizacija indelovanje.posledično podpis pogodb ter financiranje. Vem, da bodoPrepričan sem, da se za obstoj in razvoj gasilstva v našigasilci priskočili na pomoč kljub temu, da še ni pogodb.občini ni treba bati. S skupnimi močmi in s sodelovanjemMoramo pa biti tudi realni, saj je do take situacije prišlobomo naredili še kakšen korak naprej, da bodo starejši, vezaradi več dejavnikov, ki so sovpadali. Tu mislim predvsemterani, lahko zadovoljni s tem, komu so predali to, kar sona novo vodstvo občine, na novega župana in na dejst-ustvarili in, da bomo vzor mladim, ki se bodo še z večjimvo, da je bila gasilska zveza nekaj časa brez predsednika.veseljem vključevali v naše vrste.«Zato je tudi prav, da pripravimo županu takšen predlogHvala za pogovor in uspešno delo. kategorizacije, ki bo dobra podlaga za podpis pogodb, paGeza Grabar tudi če bo zaradi tega minil še kakšen mesec dni. Tako situdi želim, da društva, ko prejmejo predlog kategorizacije, Gasilci vUčje GoMile iMajo novo tega čim prej obravnavajo in podajo mnenja oz. soglasje, da ne bi še po nepotrebnem zavlačevali tega postopka.«voZilo In čisto za konec: kako bi lahko ocenili gasilstvo v 27Sedmega maja je bilo slovesno tudi v Vučji Gomili.društvih v naši občini, med 1.440 njenimi člani, še pose-Tamkajšnje Gasilsko društvo je prevzelo v uporabo gasilsko bej pa njihovo opremljenost?vozilo GVM-1 s priklopnikom za prevoz motorne brizgalne.»Lahko rečem samo to, da sem zelo ponosen, da semZa njegovo nabavo se je društvo odločilo, ker je bilo doselahko predsednik takšne organizacije, ki vključuje skorajdanje vozilo staro več kot 30 let in letom primerno dotraja 1.500 članov, ki so prostovoljci. Ki so s svojim delom doka-no. Gasilci Vučje Gomile se ob veselju, da imajo novo vozilo,zali, da je njihova prva misel pomagati sosedu, sokrajanu,zahvaljujejo vsem vaščanom ter vsem ostalim, ki so prispesoobčanu v nesreči. To tudi naši občani še vedno čutijo. Vvali sredstva za njegov nakup. dokaz temu je tudi to, da so razna društva uspela večinosredstev za obnove svoje opreme, predvsem vozil, zbrati sprostovoljnimi prispevki in to kljub kriznemu času. Ugotavljam, da se ljudje zavedajo tega, da nesreča ne ve, daje kriza in zato velika večina prispeva kolikor lahko zasodobnejšo opremo.Opremljenosti naših društev se nam ni treba sramovati.Vsekakor pa ta zahteva stalno obnavljanje in tudi nabavo opreme za intervencije v požarih in drugih nesrečah,kjer se pojavljajo vedno nova sredstva in materiali. Ševečji poudarek pa je potrebno dati usposabljanju in točim večjega števila operativnega članstva. Nikakor nesmemo biti zadovoljni in na primer reči, da je dovolj čeimamo dva ali tri usposobljene za delo na posameznihpodročjih ali s posameznimi sredstvi (npr. dihalni aparati). V današnjem času, ko naši člani niso ves čas doma         37)1/3.)&-0%(3/32>%2%*%;%5)+-.6/)+%')275%;%5%92%2.);3(4%(/-8'32'3;-531%3185.)6/5%.@%23  .) .%92343(.)7.))27)5;%5%92%2.);3(4%(/8'32'-(3345)9;)03;)03431)1&23*82/'-.3-;9%.%0'%.%92)608B&)3&()0%9)1)@%2-, /3182%02-,3(4%(/39-2 3(0%+%2.%367%2/3945)()0%9)%0-3(675%2.)9%2.%/3182%02-, 3(4%(/39 95)>% " 95)>% " (3 1 /314367%.) 1 " 1 /314367%.) 1 "  1 /314367%.) 1 " 2%( 1 /314367%.) 1 " A)45930)73()039%2.%7)+%')275%-2.%92)+%43(.)7.% 613(36)+0-431)1&2)5);807%7) 45)(96)12%43(53>.83&()0%9)1)@%2-,/3182%02-,3(4%(/39 -26357-5%2.%03>)23 ;&5%2-,)1&%0%B2-,-2(58+-,1%7)5-%039 1%137-<-67-/31436745-(3&0.)2-;&-303@/-,3(4%(/39/-+%97)1>%68-27)2;-92)+% ;%>)7/%9572%5.)2.% -26%.)2.%2%6%(3943;)038+3(2-')2-4328.%13995)>%, %0-9 5%;687)167%2.8328.%1378(-13B2367(367%9)/314367%2%(3143')2- " /1 (3/13;-531% " /12%(/1 Prodaja ZeMljišč v lasti občine Moravske toPlice Občina Moravske Toplice prodaja zemljišča, ki so vključena v Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine Moravske Toplice za leto 2011 in ga je na 5. redni seji dne 23. februarja 2011 sprejel Občinski svet občine Moravske Toplice. Zakonsko podlago predstavlja Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07) in Uredba o stvarnem premoženju države,pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07 in 94/07).Prodajajo se naslednji gozdovi: k.o. FOKOVCI k.o. SUHI VRH Parc. št. Površina v m2 Delež občine Vrsta rabe Orientacijska vrednost v EUR brez davka 10 3540 3/4 gozd 876,00 239 611 3/4 gozd 151,00 290 1702 3/4 gozd 421,00 301 340 3/4 gozd 84,00 329 164 3/4 gozd 41,00 454 144 3/4 gozd 35,00 36 4466 1/12 gozd 123,00 49 4982 1/12 gozd 137,00 30 1438 7/8 gozd 415,00 44 5314 7/8 gozd 1.534,00 56 3415 7/8 gozd 986,00 4 206 7/8 gozd 59,00 101 2010 7/8 gozd 580,00 102/2 1361 7/8 gozd 393,00 123 496 7/8 gozd 143,00 135 279 7/8 gozd 81,00 138 511 7/8 gozd 148,00 197 1600 7/8 gozd 462,00 387 106 7/8 gozd 31,00 458 661 7/8 gozd 191,00 590 2903 1/1 gozd 958,00 607 710 1/1 gozd 234,00 607 1409 1/1 pašnik 465,00 631 1668 1/1 gozd 550,00 756 882 1/1 gozd 291,00 768 1620 1/1 gozd 534,00 780 111 1/1 gozd 37,00 783 4207 1/1 gozd 1.388,00 803 1101 1/1 gozd 363,00 228 3068 1/1 gozd 1.012,00 540 3925 1/1 gozd 1.295,00 583 4158 1/1 gozd 1.372,00 585 891 1/1 gozd 294,00 1297 1681 1/1 gozd 555,00 1394 1550 1/1 gozd 511,00 4650 3287 1/1 gozd 1.085,00 1948 790 1/4 gozd 65,00 1957 924 1/4 gozd 76,00 2028 740 1/4 gozd 61,00 2033 453 1/4 gozd 37,00 2037 1813 1/4 gozd 150,00 4549 283 1/4 gozd 23,00 4609 1242 1/4 gozd 102,00 5023 702 1/4 gozd 58,00 4282 3931 1/1 gozd 1.297,00 4927/1 4366 1/1 gozd 1.441,00 279 335 3/4 gozd 83,00 1310 201 3/4 gozd 50,00 1366 1525 3/4 gozd 377,00 1943 946 3/4 gozd 234,00 1954 734 3/4 gozd 182,00 1987 1497 3/4 gozd 371,00 1997 89 3/4 gozd 22,00 2108 324 3/4 gozd 80,00 4594 531 3/4 gozd 131,00 4599 568 3/4 gozd 141,00 4645 634 3/4 gozd 157,00 4688 801 3/4 gozd 198,00 440/3 2703 1/1 gozd 892,00 k.o. MOTVARJEVCI k.o. PORDAŠINCI k.o. SEBEBORCI k.o. SELO 266 365 1 gozd 120,00 267 588 1 gozd 194,00 269 1534 1/1 njiva 767,00 269 290 1/1 gozd 145,00 2054 2135 1/1 gozd 1.068,00 2395/1 1749 2/3 gozd 385,00 26/3 731 1/1 gozd 241,00 142/2 321 1/1 gozd 106,00 225/1 380 1/1 gozd 125,00 1325/1 351 1/1 gozd 116,00 1375 300 1/1 gozd 99,00 1400 30 1/1 gozd 10,00 1772/1 591 1/1 gozd 195,00 1797 1063 1/1 gozd 351,00 1849 384 1/1 gozd 127,00 1874 83 1/1 gozd 27,00 234 1507 1/1 gozd 497,00 547 2079 1/1 gozd 686,00 580 1751 1/1 gozd 578,00 10 : : : : : : : : : : Lipnica AKTUALNO 1887 791 1/1 gozd 261,00 1947/5 281 1/1 gozd 93,00 2089/3 445 1/1 gozd 147,00 1776 715 1/1 gozd 236,00 1835 3929 1/1 gozd 1.000,00 2663 1457 1/1 gozd 481,00 3438 650 1/1 gozd 214,00 3723 38 1/1 gozd 13,00 3749 1287 1/1 gozd 425,00 3881 472 1/1 gozd 156,00 3967 1063 1/1 gozd 351,00 4006 3329 1/1 gozd 1.099,00 4104 567 1/1 gozd 187,00 1451 5402 3/4 gozd 2.701,00 207/1 562 1/1 gozd 225,00 1699 442 1/4 gozd 177,00 214 1001 1/1 gozd 400,00 1473 490 1/1 gozd 196,00 307 612 1/1 gozd 245,00 765 777 1/1 gozd 311,00 809 830 1 gozd 415,00 1344 1801 1 gozd 595,00 1583 196 1 gozd 65,00 1297 29 1 gozd 10,00 1528 113 1 gozd 37,00 1630 1701 1 gozd 561,00 Prodaja kmetijskih zemljišč se izvaja na podlagi objave na oglasni deski Upravne enote Murska Sobota in informativno tudina oglasni deski Občinske uprave občine Moravske Toplice.Ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč se na podlagi 3.odstavka 20. Člena Zakona o kmetijskih zemljiščih – uradnoprečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 55/03) objavljajo tudi naenotnem državnem portalu E-uprave: http://e-uprava.gov.si/objave_ue/objave.ue?ueid=33&akcijaobjava=seznamkultur Vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dan gozd, mora v roku 30dni od dneva ko je bila ponudba objavljena na oglasni de-ski Upravne enote dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, kijo pošlje priporočeno s povratnico Občini Moravske Toplicein Upravni enoti Murska Sobota. Na Upravni enoti se izjavo o sprejemu ponudbe lahko vloži tudi neposredno. Izjavo osprejemu ponudbe vam pripravimo na Občini Moravske Toplice.Vsa pojasnila v zvezi s prodajo gozdov lahko zainteresiraniponudniki dobijo pri Majdi Lipič Prosič, tel. 02 538 15 12 ali nae-naslovu: majda.lipic @moravske-toplice.si Domači župan Alojz Glavač se ni izkazal samo kot odličen gostitelj in pokrovitelj tekmovanja, pač pa se je med vsemi župani, ki so prišli v Selo – bosanskim Dejanom Prošićem (kosi levo od župana), hrvaškim Ivico Dadovićem in direktorjem turistične organizacije Ljug Vladimirom Ivanovićem (za njima), potrdil z najbolj dovršeno košnjo. k.o. ČIKEČKA VAS k.o. TEŠANOVCI k.o. FILOVCI k.o. BOGOJINA k.o. BUKOVNICA ekiPni Pokal in PosaMična ZMaGa v bosno Skupaj je kosilo 51 koscev in kosic iz petih državČlani selanskega pevskega društva so z vključitvijo njihovegatekmovanja v mednarodni prostor zadeli žebljico na glavico. V vroči poletni pripeki pri znameniti romanski rotundi iz 13.stoleteja so travo in na z žrebom izbranih parcelah enakih velikosti (7 x 7 m) predzadnjo nedeljo v maju kosili tudi kosci izMartinske vesi pri Sisku na Hrvaškem ter kosci iz Madžarske,tako da je bila druščina tekmovalcev iz kar petih držav zarespestra. Ob veteranih so tekmovale tudi ženske, člani pa obposamični razvrstitvi tudi v štafetni ekipni konkurenci, ki bopo treh tekmovanjih (še v Srbiji in Bosni) dala tudi skupnegaekipnega zmagovalca za prvi tovrstni pokal.Na prvi tekmi je pokal začasno odšel v Bosno, člani domačeekipe – Martin Makari iz Sela, Janez Koren iz Bratonec, Koloman Kozic iz Ivanjševec in Lovrenc Šijanec iz Jamne pri Sv. Juriju ob Ščavnici, ki so bili sicer na domačem terenu najhitrejši, aso bili v kakovosti opravljenega dela slabše ocenjeni od zmagovalcev, pa za pokal napovedujejo še ogorčen boj. Geza Grabar osaMosvojitev slovenije Slovenija 25. junija 2011 praznuje svoj 20. rojstni dan. Slovenska skupščina je na ta dan leta 1991 razglasilaTemeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.Dežela Slovenija je nastala v prvi polovici 19. stoletja kot pojem za označitev ozemlja, na katerem jev južnih deželah Avstrije živelo slovensko govorečeprebivalstvo. Do 1918 leta se sicer pod Avstrijo šeni izoblikovalo nobeno politično ozemlje s tem imenom, toda pojem Slovenija je medtem že dobildružbeno realno in tudi državno politično vsebino.Po prvi svetovni vojni je večino ozemlja Slovenijepripadlo jugoslovanski državi, v kateri je slovenskinarod živel svoje avtonomno kulturno življenje. Podrugi svetovni vojni je komunistična federativnajugoslovanska država od Italije dobila še dele slovenskega etničnega ozemlja in slovensko republikoso tako sestavljali večji deli slovenskega etničnegaozemlja z izhodom na Jadransko morje pri Kopru.Odločitev Slovenije, da zapusti Jugoslavijo, ni bilaenostavna, saj je vanjo v povojnih desetletjih vložilaveliko energije in sredstev, od nje pa pričakovala varnost in zaščito nacionalne identitete ter možnost za miren razvoj. K odhodu so jo prisilile okoliščine,vedno večji razkorak z razvitimi državami, v prvi vrsti pa nezmožnost, da se Jugoslavija demokratizira,modernizira in zagotovi nacionalne pravice svojimnarodom. Osamosvojitev Slovenije od Jugoslavije (istočasno sHrvaško) je skušala preprečiti jugoslovanska vojska,ki pa je bila na poseg slabo pripravljena, tako daso se njeni vojaki, ki sploh niso vedeli, zakaj in proti komu se borijo, množično predajali slovenskimoboroženim enotam. Slovenski predstavniki v Beogradu so zapustili zvezne organe in se vrnili v Slovenijo.Slovenska osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, znana tudi kot desetdnevna vojna, je bila vojna,s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 odbila napad Jugoslavije, s tem papotrdila svojo neodvisnost od SFRJ. To je bil prvioboroženi spopad v Evropi po drugi svetovni vojni.Tako imenovana desetletna vojna je potrdila slovensko enotnost in odločnost na začrtani poti.Politična posredovanja jugoslovanskih in evropskihpolitikov so zaustavila vojno, ki bi se, po mnenjunekaterih jugoslovanskih generalov, lahko razvila vdosti bolj krvav spopad. Toda jugoslovanska vojskase je bila prisiljena umakniti najprej v vojašnice,oktobra 1991 pa iz celotne Slovenije.Pri skavtih je problematično praznovati ta praznik,saj je takrat čas počitnic. Je pa prav, da si vsaj enkratletno vzamemo čas za državljansko vzgojo oz.vzbujanje narodne zavesti. Natja Hahn, 8. r.DOŠ Prosenjakovci, KÁI Pártosfalva sZlovénia önÁllósUlÁsa Szlovénia 2011. június 25-én ünnepli húszadik születésnapját. A szlovén képviselőház, 1991-ben, ezen a napon hirdette ki az önállóságáról szóló alkotmányos alapokiratot és a Szlovén Köztársaság függetlenségét. A 19. század első felében, a szlovén tartomány saját területeként azt a területet jelölte meg, amelyen az osztrák déli tartományokban szlovénul beszélő lakosság élt. 1918-ig ugyan, Ausztria keretén belül nem alakult ki ilyen nevű politikai terület, viszont a Szlovénia, mint fogalom, közben már társadalmilag reális és állami politikai tartalmakkal töltődött fel. Az első világháború után Szlovénia területének nagy része a jugoszláv államhoz került, amelyben a szlovén nemzet önálló kulturális életet élt. A második világháborút követően, a kommunista szövetségi jugoszláv állam Olaszországtól megkapta még a szlovén etnikai terület egyes részeit, és ezzel a Szlovén Köztársaságot, Kopernél az adriai kijárattal, a szlovén etnikai terület nagyobb részei képezték. Nem volt egyszerű Szlovénia azon döntése, hogy kilép Jugoszláviából, mivel a háború utáni években sok energiát és pénzt fektetett a közös államba, amelytől biztonságot és a nemzeti identitás védelmét, valamint a biztonságos fejlődés lehetőségét várta. A kilépésre az akkori körülmények, a fejlett országokhoz viszonyított egyre nagyobb lemaradás, de mindenekelőtt az a képtelenség, hogy Jugoszlávia demokratizálódjon, olyan korszerű országgá váljék, amely biztosítja állampolgárai nemzeti jogait. Szlovénia (Horvátországgal azonos időben történő) önállósulási törekvéseit a jugoszláv hadsereg megpróbálta megakadályozni, a beavatkozásra viszont nem volt felkészülve, katonái azt sem tudták, miért és ki ellen harcolnak, így aztán tömegesen adták meg magukat a szlovén fegyveres egységeknek. A Belgrádban lévő szlovén képviselők elhagyták a szövetségi szerveket, és visszatértek Szlovéniába. A tíznapos háborúként is ismert szlovén függetlenségi háború, illetve a Szlovéniáért folytatott háború volt az a háború, amely során a Szlovén Köztársaság, 1991. június 27-e és július 7-e között visszaverte a jugoszláv támadást, és ezzel megerősítette a Jugoszláv Szocialista Szövetségi Köztársaságtól való függetlenségét. A második világháború után, ez volt Európában az első fegyveres összecsapás. Az úgynevezett tíznapos háború megszilárdította a szlovén egységet és az eltökéltséget, hogy a megkezdett utat kell folytatni. A jugoszláv és európai politikusok közbenjárásának köszönhető a háború leállítása, amely egyes jugoszláv tábornokok szerint, sokkal véresebb összecsapásokká fajulhatott volna. A jugoszláv hadsereg a laktanyákba kényszerült, majd 1991 októberében, az utolsó katona is elhagyta Szlovénia területét. A cserkészeknél, mivel akkor már szünidő van, nem tudjuk megünnepelni az eseményt, fontos azonban, hogy évente legalább egyszer időt szakítsunk az állampolgári nevelésre, illetve a nemzeti tudat erősítésére. Natja Hahn, 8. o. DOŠ Prosenjakovci, KÁI Pártosfalva 12 : : : : : : : : : : Lipnica 5. velikonočni Pohod v Fokovcih Po zelo uspešni prireditvi v marcu, s katero so se spomnilivseh domačih in okoliških žena, mater in deklet, so v KTD Ceker Fokovci ponovno zavihali rokave – na velikonočni ponedeljek so pripravili tradicionalni, 5. Velikonočni pohod. Da ta zelo priljubljena oblika rekreacije tudi v naši občini z vseštevilčnejšimi udeležbami dobivajo nove dimenzije, je potrdila tudi omenjena turistično-rekreativna prireditev. Fokovskega pohoda se je uradno udeležilo 92 pohodnikov. Če k tejštevilki prištejemo tudi nekaj deset tistih, ki se niso uradnovpisali v seznam prijavljenih, pa lahko tudi za ta pohod trdimo, da je krepko presegel število aktivnih udeležencev izprejšnjih let. Za tamkajšnji velikonočni pohod velja, da skušajo z njimiorganizatorji – tudi letos so se izkazali kot odlični gostiteljiin prireditelji obenem, pohodnikom v bližnji okolici pokazati oziroma jih seznani s kar največ zanimivostmi. Zato trasanikoli doslej ni bila speljana po poti pohoda leto pred tem.Po ključu t.i. šolskih poti, po katerih so učenci tamkajšnjeosnovne šole v času, ko še ni bilo organiziranih javnih prevozov, z vseh smeri hodili nabirat prepotrebna znanja, so letosza smer pohoda izbrali SV-krak šolske poti.Pohodniki – zaradi dopustovanja v Moravskih Toplicah inokolici so bili številni tudi iz drugih koncev Slovenije, zlastiGorenjske, ker pa v kraju in okolici živi kar nekaj družin iz Velike Britanije in Irske, pa so bili tudi pohodniki iz Otoka, so takov nekaj urah premerili zanimivo pot. Od izhodišča v smeri romanske rotunde iz 13. stoletja v Selu, po geografski učni potičez Makoterov breg in mimo Časarovega mlina v Berkovcih,pri Ivanjševcih čez gozd prečno proti Središču, do Prosenjakovec in od tam čez gozd Bükonja nazaj na izhodiščno točkopri vaško-gasilskem domu. Ob predsednici društva KornelijiKianec, ki je skrbela za koordinacijo različnih segmentov pripripravi in izvedbi pohoda, pa velja omeniti tudi TihomiraKržanka, z megafonom tudi letos uradnega »vodiča« pohoda. Prav zanimive informacije, ki jih Kržanko, nepogrešljivikrajevni funkcionar podaja kar med hojo, so temu pohodudale neobičajno, a zelo kakovostno vrednost.Po njegovi zaslugi je bil tudi marsikateri domačin deležen pol-ne prgišče zanimivih informacij, ki mu kljub temu, da živi tod,niso bile (po)znane. Tudi domačinom pa je bilo nenavadno,da je najbolj vztrajne pot vodila kar do mejnega kamna št. 291 pri Središču, ki na tem delu uradno razmejuje ozemlje državSlovenije in Madžarske. Zaradi več kot 40 let, vse do začetka 90. let prejšnjega stoletja vzpostavljene »železne zavese«, kose državni meji ni smelo približati niti v nekaj stometrskempasu, je to bilo za domala vse posebno doživetje.Organizatorji iz KTD Ceker obljubljajo, da bodo teh občutkovna ponovno novi trasi pohodniki deležni tudi na 6. prireditvina velikonočni ponedeljek prihodnje leto. Geza Grabar srečanje v MenGšU Začelo se je sobotno jutro ob 6. uri zjutraj, ko smo se zbraličlani društva CEKER iz Fokovcev, ter se odpravili na srečanjedruštev v Mengeš. Tega srečanja se nas je udeležilo 37 članovdruštva za dobro podporo katere smo bili zelo veseli pa stase nam pridružila še podžupan Tibor Vörös mlajši ter svetnik Štefan Kodila. Ob 9. uri smo prispeli v Mengeš, kjer sonas domačini skupaj z njihovim podžupanom g. JožetomVahtarjem zelo lepo pričakali in to kar s petjem in glasbo kotje za ta kraj tudi znano. Čisto na začetku so nas postregli zvsemi dobrotami s pecivom, z narezkom domačih klobas,s pijačo, kar pa nas je najbolj ogrelo in je bilo zelo odličnopa je bila njihova tradicionalna jed BIZGEC – enolončnica izzelenjave. Dobro siti in odžejani smo se odpravili po mestuMengeš, katerega nam je predstavila njihova članica ga. Nika.Ogledali smo si, samo mesto z veliko znamenitosti, izdelovanje harmonike frajtonarce, veliki zvonik, kjer so postavljeniveliki zvonovi za zvonenje in potrkavanje. Obiskali smo tudimengeško godbo, kateri pa so nam takoj po prihodu tudi zaigrali. Nato smo si ogledali veliki športni park ter hotel HARMONIJA, kjer so nas ponovno postregli z jedačo in pijačo. Povsem tem okrepčilu smo se odpravili v Kamnik, kjer smo siogledali stari del Kaminka. Nato smo se odpeljali in si ogledališe izvir kamniške bistrice. Zelo lep kraj. In že je bila ura 17.00,ko smo se morali odpraviti na pozno kosilo v Mengeško kočo,katerega so nam prav tako pripravili Mengešani. Tam pa nasje za povrh še pozdravil župan Mengeške občine g.Franc Jerič.Zaželel nam je dobrodošlico in upanje na snidenje naslednjeleto v pri nas v Prekmurju. Srečanje je bilo rez fenomenalno,odlično in nepozabno. Vsi smo bili zelo pozitivno presenečeniin veseli ter zapustili Mengeš v poznih večernih urah z zeloprijetnimi spomini in občutki. Predsednica KTD – CEKER Kornelija Kianec ges, alkotója mindegyikbe belehímezte bljajo, da se bodo trudile akaratát, varázslatos szorgalmát. Az elmúlt še naprej in veseli bodo, če két évben, számtalan kellemes élményben se bo krog njihovih članic volt részük, közösen alkottak olyan műveket, razširil: vsak posameznik amelyekre jogosan büszkék. Ígérik, folytatni je dobrodošel, ne glede na fogják, és örömmel veszik, ha új tagok is je to ali imate izkušnje z ve lentkeznek: mindenkit, akár kezdőket, akár zenjem ali ne.Vsak začetek tapasztalt hímzőket is, sok szeretettel vár je težak, toda verjamejo, nak körükbe. Minden kezdet nehéz, mégis da boste tako navdušeni, hiszik, hogy önök is olyan lelkesen alkotnak da se jim boste iz tedna v majd, hogy hétről hétre örömmel jönnek a teden z veseljem pridružili találkozókra, és hogy a szorgalmas kezek, in skupaj z njimi ustvarjali újabb, csodálatos hímzéseket készítenek. nove, čudovite izdelke. sekcija ročnih del ktd Prosenjakovci Sekcija ročnih del KTD »Ady Endre« Prosenjakovci je bila ustanovljena leta 2007, od takrat naprej pa se ženske dobivajoskorajda vsak drugi teden ter s skupnimi močmi ustvarjajočudovite izdelke pod vodstvom mentorice Margite Horvat izČentibe. Kot so povedale ženske, so z mentorico izjemno zadovoljne.Margita s seboj prinese najrazličnejše vzorce, ki jih prerišejo nablago ter začnejo vezti. Z njeno pomočjo kombinirajo barve terizdelek pripravijo do popolne celote. Vezejo različne vzorce, odheteški, slovenskih narodnih vezenin do kaločai vzorcev. Članice so nad mentorico in njeno pomočnico, gospo Irinko, izjemno navdušene, saj so se z njuno pomočjo ogromnonaučile, svoje znanje pa iz tedna v teden nadgrajujejo, za kar sojima več kot hvaležne.V lanskem letu so šivanje imele 22-krat. Sodelovali so na velikonočni razstavi v Prosenjakovcih in v Martjancih, kjer soimele razstavljene velikonočne motive. Udeležile so se srečanjavrtcev občine Moravske Toplice, kjer so otrokom in mamicamnarisali prtičke in pokazali, kako se vezejo.Trikrat so se udeležiletudi ročnodelskih delavnic v Martjancih, kjer so udeleženke pokazale največ zanimanja za heteške vezenine. 27. in 28. novembra so pripravile tretjo samostojno razstavo,katero si je prišlo ogledat veliko ljudi, članice sekcije pa sovelikega števila in raznih pohval ter predlogov bile izjemnovesele. Ob koncu leta smo njihove izdelke lahko občudovalitudi na razstavi v hotelu Vivat v Moravskih Toplicah. Članicepa se niso zgolj dobivale na delavnicah, ampak so si skozi vsoleto ogledale razstave drugih sekcij tako pri nas kot tudi naMadžarskem. Tudi v letošnjem letu nadaljujejo s svojo produktivnostjo – marca so sodelovali na razstavi v Martjancih ter v hoteluVivat v Moravskih Toplicah. V novembru načrtujejo sedaj žetradicionalno samostojno razstavo, ki bo potekala dva dni.Članic sekcije ročnih del je 25 – v zimskem času delavniceobiskuje več, v poletnem času pa nekoliko manj članic. Prihajajo iz različnih krajev – Prosenjakovci, Pordašinci, Čikečka vas,Središče, Kančevci, Sebeborci, Andrejci ter Kukeč.V izdelke, za katere upamo, da si jih boste v primeru, če jih šeniste videli, kmalu ogledali tudi sami, je vloženega ogromnotruda in ponosne so, da so jih v štirih letih ustvarile že toliko.Vsak je poseben in vsak v sebi skriva voljo, čarobnost in truddela članic. V dveh letih so skupaj doživele marsikaj prijetnega in s skupnimi močmi ustvarile izdelke, na katere so torejizjemno ponosne. Oblju a PÁrtosFalvi Mie hÍMZŐ sZakköre A pártosfalvi Ady Endre Művelődési és Idegenforgalmi Egyesület hímző szakköre 2007-ben alakult meg, és az asszonyok, azóta, kéthetente találkoznak, hogy a csentei Horvát Margit szakember vezetésével, szebbnél szebb munkák kerüljenek ki a kezük alól. Ahogy az asszonyok elmondták, a szakmai vezetővel rendkívül elégedettek. Margit mindig különböző mintákat hoz magával, ezeket a vászonra másolják, és máris kezdődik a hímzés. Segítségével kombinálják a színeket, és így készül el a teljes alkotás. Különböző mintákat hímeznek, többek között hetési, szlovén nemzeti és kalocsai hímzéseket készítenek. A tagok igencsak kedvelik mind a szakmai vezetőt, mind pedig segítőjét, Irénkét is, sokat tanultak tőlük, tudásuk pedig hétrőlhétre bővül, és ezért rendkívül hálásak nekik. Tavaly 22 alkalommal találkoztak. Részt vettek a Pártosfalván és a Martjanciban megszervezett húsvéti kiállításon, ahol természetesen a húsvéti mintájú hímzésekkel mutatkoztak be. A Moravske Toplice községben működő óvodák találkozóján, a gyerekeknek és az anyukáknak abroszokat rajzoltak, és persze beavatták őket a hímzés titkaiba is. Három alkalommal közreműködtek a Martjanciban szervezett kézimunka műhelyben, ahol a résztvevőknek, leginkább a hetési hímzés nyerte el tetszését. November 27-én és 28-án szervezték meg harmadik önálló kiállításukat, amelyet számos érdeklődő tekintett meg, a hímzőnők pedig igencsak örömmel fogadták a sok elismerést és a javaslatokat is. Alkotásaikat, az év végén, a Moravske Toplice-i Vivat szállodában csodálhattuk meg. A hímző szakkör tagjai azonban nem csak a foglalkozásokon találkoztak, hanem évközben megtekintették más szakkörök bemutatkozásait, itthon, és Magyarországon is. Tevékenységüket az idén is szorgalmasan folytatják – márciusban, Martjanciban, majd Moravske Topliceban, a Vivat szállodában mutatkoztak be. Novemberre tervezik a most már hagyományos, kétnapos, önálló hazai kiállításuk megszervezését. A hímző szakkörnek huszonöt tagja van, a téli időben többen, a nyári munkaidőben, valamivel kevesebben járnak el találkozókra. Különböző településrekről, Pártosfalváról, Kisfaluból, Csekefáról, Szerdahelyről, Kančevciról, Sebeborciról, Andrejciről és Kukečről érkeznek. Gyönyörű alkotásaikat – ha még nem volt alkalmuk megtekinteni őket, reméljük, hamarosan pótolják ezt – hihetetlen szorgalommal készítik, méltán büszkék rá, hogy négy év alatt, ilyen sokat elértek. Mindegyik hímzés különle 14 : : : : : : : : : : Lipnica Pohod Po nekdanjih šolskih Poteh 14.maj 2011 – Zjutraj okoli 8.00 ure je bilo na igrišču OŠ Fokovciprecej živahno. Bila je sobota, obetalo se je lepo vreme, čepravje napoved bila nekoliko drugačna. Zbralo se je okoli 160 ljudi vseh starosti – šolarji, malčki, starši in stari starši, da bi sepodali na približno 12 km dolgo pot »Po nekdanjih šolskih poteh«, kot smo pohod poimenovali pred tremi leti.Pohod organiziramo v okviru projekta Dan druženja in gibanja treh generacij pod pokroviteljstvom Media športa inoddaje Šport špas. V letošnjem letu je druženje organiziralo184 slovenskih šol in vrtcev, med njimi tudi OŠ Fokovci. Ciljdruženja je spodbujati gibanje kot način življenja tako mladih kot starejših, skrb za zdravje, medgeneracijsko druženje,razvijati spoštljiv odnos do narave, sebe in drugih ljudi.Naša šola je pohod organizirala že tretjič in udeležba na tehpohodih je vedno odlična. Starši, stari starši in otroci so se podali na skrite in manj znane pešpoti in kolovoze v šolski okolici. Kot že samo poimenovanje našega pohoda pove, smo sesprehodili po poteh, kjer so v preteklosti otroci iz sosednjihkrajev prihajali v šolo Fokovci. Pomoč pri sami izvedbi pohodanam je nudil gospod Tihomir Kržanko in člani KTD Ceker izFokovcev, ki svojo okolico tudi najbolje poznajo. Za pomoč in pripravljenost žrtvovati svoj čas se jim še posebej zahvaljujemo. Letošnje leto smo imeli dve poti. Krajša je otroke in njihovespremljevalce vodila v neposredni bližini vasi Fokovci in je biladolga okoli 6 km. Otroci so spoznavali skrite kotičke narave vgozdovih in na travnikih vasi Fokovci. Daljša varianta je bila dolga okoli 12 km in je pohodnike popeljala na raziskovanje maloširše okolice. Iz Fokovcev so se pohodniki podali po gozdnih inpoljskih poteh do Ivanovcev v bližino rojstne hiše dr. FrancaIvanoczyja, kjer smo si ogledali še stoječo »blatnjačo« in se spočili ob spominskem obeležju. Nato smo nadaljevali potproti Kančevcem mimo »Adaničev-ega ranča« in čez gozdspet prispeli v Fokovce na Törökov breg, od koder je čudovitrazgled na dolino Kobiljskega potoka. Po zaselkih vasi Fokovcismo se okoli 12.00 ure vrnili nazaj na šolo, kjer smo se najprejokrepčali. Ob koncu prireditve smo razglasili še najstarejšegapohodnika, to je bil gospod Franc Filo iz Bogojine, najmlajšapohdnica je bila Ajša Dobrijevič, najštevilčnejša družina pa jebila že drugo leto zapored družina Dobrijevič.Ob koncu druženja smo vsi zadovoljni odšli domov, saj smovsak zase in za svoje zdravje nekaj koristnega naredili, obenem pa smo se na sprehodu tudi bolje spoznali, si izmenjalimnenja in dan zaključili s prijetnimi občutki. Veselimo se ženaslednjega pohoda, ki bo 15. maja 2012. Suzana Deutsch Martjanci: štorklje GneZdijo že več kot 80 let Z lepim spomladanskim vremenom so se tudi v naše kraje oziroma v svoja gnezda, spletena iz šibja in so postavljena na dimnikih stanovanjskih hiš ali na električnih drogovih,vrnile dolgonoge bele štorklje.Nepisano, a znano pravilo je, da se na pot naprej poda samec, čez nekaj dni pa za njim v spleteno gnezdo prileti tudi samica. Vsako leto se vračajo v ista gnezdišča. V Martjance se po nekaterih podatkih vračajo že več kot 80 let, in sicer na dimnik, kjer je spleteno gnezdo na stari osnovni šoli. Visoko je že skoraj en meter, samec pa jo ob prihodu obnovi in pripravi za prihod njegove samice - štorklje. V martjanskem gnezdu se vsako leto zvalijo najmanj trije mladiči. Letos je samec priletel bolj pozno, kajti zima se je zavlekla vse do spomladi. Opazili so ga v sredo, 29. marca, zvečer, čez dva dni pa se mu je pridružila tudi samica.Gre za edino štorkljino gnezdo v vasi Martjanci, ki stoji ob cerkvi sv. Martina. Krajani so na štorklje zelo ponosi, najbolj pa gasilci domačega društva, ki so v svoj znak dodali prav štorkljo z gnezdom na dimniku stare šole. Geza Grabar očistili Potok liPnica V okviru projekta Spremeniti črno v zeleno, ki se je zaključilprejšnji mesec, je v aprilu potekala očiščevalna akcijaOčistimo vodotoke in gozdove, v sklopu katere so prostovoljcičistili obrežje potoka Lipnica.Ne samo naše glasilo Lipnica, temveč tudi potok Lipnica kažeutrip delovanja in razmišljanja občanov oziroma prostovoljcev, ki so se tudi tokrat aktivno vključili v čistilno akcijo. Člani nogometnega kluba Čarda Martjanci so očistili zgornjidel Lipnice, člani hokejskega kluba Moravske Toplice spodnjidel Lipnice, člani športnega društva iz Bogojine pa del potokapri Ivancih.V okviru akcije so prostovoljci turističnega društva MartinMartjanci očistili obrežje Martjanskega potoka, člani ribiškedružine Murska Sobota pa obrežje gramoznice Ivanci.V Vučji Gomili so člani kulturnega društva in kluba maleganogometa iz Vučje Gomile med drugim čistili tudi gozdove.V okviru navedenih akcij se je uporabilo 200 vreč za odpadkes skupno težo odpadkov 3.540 kg. Janja Bürmen, TIC Moravske Toplice roMska vas šanGhaj v Filovcih že raste Ob gramoznici Filovci nastaja romska vas Šanghaj, ki bo kmalu prizorišče istoimenskega celovečernega filma režiserja in scenarista Marka Naberšnika, ki je scenarij napisal po literarni predlogi romana Nedotakljivi Ferija Lainščka. Ker v filmu vas obstaja od leta 1970 do leta 1990, takšne strukture vasi pa v resničnosti ni več, jo gradijo v Filovcih. Vas bo imela 30 bivanjskih objektov. Večji del filma bo posnet v Prekmurju (v Murski Soboti, Banovcih in v zgrajenem romskem filmskem naselju ob gramoznici Filovci in še kje) ter v Ljubljani, Mariboru, italijanskem Trstu … Romsko vas Šanghaj v filmu iz nič zgradi glavni filmski lik in romski kralj Belmondo, ki iz Srbije pripotuje v Prekmurje. Črka zakona zanj ne velja, saj na svojo stran pridobi policijo in politiko … Film Šanghaj se bo snemal v juliju, avgustu in oktobru 2011, dokončan bo julija 2012. Janja Bürmen strokovnjaki obiskali tUdi rotUndo v selU in Martjansko cerkev Prvi mednarodni umetnostnozgodovinski simpozij Umetnost okrog 1400: Globalni in regionalni pogledi (10.–14.maj 2011) sta organizirala Filozofska fakulteta Univerze vMariboru in Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo. križev Pot v Martjancih Verniki iz župnije sv. Martina v Martjancih so v naravi prvičod župnijskega doma in doma sv. Martina do cerkve pred40-dnevnim postnim časom, torej v začetku marca, postavili in blagoslovili postaje križevega pota.Postavili so 14 lesenih križev, ki pomenijo prav toliko postaj in predstavljajo Jezusovo trpljenje. Molitev križevegapota in rožnega venca potekajo vsako postno nedeljo, vseod prve postne nedelje in vse do Kristusovega vstajenja doVelike noči . S tem dejanjem je sovpadalo tudi končanje del pri obnovifresk križevega pota v notranjosti župnijske cerkve. Vernikiso se ob novem križevem poti zbirali vsako postno nedeljo,kjer so molili rožni venec in peli razne cerkvene Jezusove pesmi. Lesni križ so od postaje do postaje nosili mladi, procesijo križevega pota pa je vodil domači župnik Srečko Fras. Geza Grabar 16 : : : : : : : : : : Lipnica 15. šolsko tekMovanje »kaj veš o ProMetU« Na osnovni šoli Bogojina je bilo 06.05.2011 občinskotekmovanje; »Kaj veš o prometu« za učence kolesarje izosnovnih šol Bogojina, Puconci, Fokovci in Prosenjakovci.Prijavilo se je 49 tekmovalcev. Tekmovalci so se pomeriliv treh tekmovalnih disciplinah : Teorija Cestno prometnih predpisov, spretnostna vožnja in praktična vožnjapo ulicah naselja (vožnja v skladu s predpisi CPP).Namen tekmovanja je, da se učenci kolesarji vsako letopripravljajo na tovrstno preizkušnjo , kar je zelo pomembno za varnost prometa. Rezultati tekmovanjaso pokazali, da so bili učenci tekmovalci zelo dobro pripravljeni na mestno vožnjo. Od skupnega števila tekmovalcev sta dve tretjini vozili v cestnem prometu brezvsake napake.Posebna zahvala za tako dobre rezultate gre vodstvomosnovnih šol in seveda njihovim mentorjem, ki skrbijoza priprave učencev v znanju v cestnem prometu, pravil – varne vožnje. Na občinskem SPV-ju smo zelo zadovoljni , ker nam je uspelo, da imamo vsako leto občinsko tekmovanje in da na kolesarskih izpitih učencev sodelujejo tudi starši. »Malo levo, Malo desno, Pa okoli…« V soboto , 21. maja 2011, so člani folklorne skupine OŠ Fokovci njihovi starši in ostali preživeli prijeten in bogat kulturni večer na 1. srečanju otroških folklornih skupin z naslovom »Malo levo, malo desno, pa okoli…«, ki ga je organiziralo Kulturno – turistično društvo Moščanci. Prireditev je potekala na OŠ Puconci, kjer je vse prisotne najprej pozdravil ravnatelj šole gostiteljice, g. Ernest Nemec in poudaril, kako pomembno je gojiti in ohranjati dediščino in običaje. Večer je bil obogaten z obujanjem ljudskih običajev in plesov iz različnih delov Slovenije in tudi Porabja. Na srečanju je sodelovalo šest otroških folklornih skupin, Otroška folklorna skupina OŠ Puconci,Otroška folklorna skupina Lancova vas, Folklorna skupina OŠ Fokovci, Srednja otroška folklorna skupina KD Destrnik,Otroška folklorna skupina Zveze Slovencev na Madžarskem DOŠ Števanovci in Otroška folklorna skupina KTD Moščanci. EKIPNI REZULTATI REZULTATI POSAMEZNIKI 1. OŠ Bogojina 1. Koltaj Sebastijan2. OŠ Puconci 2. Lovrenčec Kosi Lan 3. DOŠ Prosenjakovci 3. Votek Urška 4. OŠ Fokovci Naša želja je, da še naprej tako dobro sodelujemo, ker se je ta oblika sodelovanja pokazala kot ena najboljših za prometno vzgojo šolske mladine. Predsednik SPV občine Moravske Toplice:Franc ČARNI Mladi folkloristi so pod vodstvom mentorice Marije Zorko predstavili bogato plesno in pevsko dediščino naših krajev.Predstavili so se z odrsko postavitvijo »Na planincah« in plesi: Gospod, gospa,Točak polka in Zibenšrit. Glasbeno spremljavo na klarinetu je izvajal Davorin Kianec, pred leti tudi učenec OŠ Fokovci. Na srečanju smo lahko opazovali predanost in zavzetost za ohranjanje bogate kulturne dediščine Goričkega, Porabja in Štajerske tako s strani otrok, kot tudi mentorjev in strokovnih delavcev, ki so v koreografije vložili veliko truda in energije. Otrokom preko takih interesnih dejavnosti privzgajamo pozitiven odnos do preteklosti in spoštovanje kulture, ki se je skozi stoletja na tem ozemlju oblikovala in ostala, kljubovala mnogim viharjem. Z razvijanjem zavesti o kulturni preteklosti bodo ti mladi lažje in bolj samozavestno stopali v prihodnost. Učenci, ki so se predstavili, so bili na koncu nagrajeni s simboličnimi nagradami, katerih so se zelo razveselili. Bili so navdušeni in odločili so se, da bodo tudi v naslednjem šolskem letu nadaljevali z delom.Predsednica KTD Moščanci je ob koncu vseh nastopov še posebej poudarila in povabila mlade, da ohranijo ta lahkoten in vesel korak tudi v prihodnje in nadaljujejo tradicijo ljudskih plesov tudi v starejših obdobjih. Čisto na koncu prireditve, pa je svoje misli strnila še gospa Nežka Lubej, ki je bila pobudnica za izvedbo prireditve in je folklornim skupinam bila tudi v veliko pomoč ob nakupu blaga in šivanju oblačil. Tudi na naši šoli je spremljala nastajanje oblek, za kar se ji še posebej zahvaljujemo, saj to delo opravlja popolnoma brezplačno.Folklorna skupina OŠ Fokovci se je s prijetnimi občutki vrnila domov in se pripravila za nastop naslednji dan v Selu, kjer je potekala že tradicionalna prireditev »Košnja z ročno koso«. Tekst in foto Suzana Deutsch že sedMič na evroPski vasi V torek, 10.maja, so se učenci in učitelji Osnovne šole Fokovci udeležili prireditve Evropska vas, na kateri se je letos predstavilo kar 33 pomurskih šol. S plesom in izdelki, ki so v šoli nastali v okviru tehniškega dne, so na soboškem trgu kulture predstavili posebnosti Španije. V projekt Evropska vas se je Osnovna šola Fokovci vključilas šolskim letom 2004/2005. Projekt, katerega osnovni ciljje spoznavanje članic Evropske unije, vnaša v program šoledanes zelo aktualne teme medkulturnega razumevanja inhkrati zavedanja lastne kulturne identitete. Seznanjanjeučencev s kulturo, navadami, običaji in drugimi posebnostmi posameznih članic je eden izmed učinkovitihnačinov za lažje razumevanje kulturnih razlik in razlik v samem načinu življenja.Izvajanje projekta se na šoli začne kar nekaj mesecev predzaključno prireditvijo v Murski Soboti. Odločilni trenutekje sestanek koordinatorjev pomurskih šol, na katerem šoleizžrebajo države, ki jih bodo predstavile. Nato pa se začneiskanje informacij, nizanje idej in načrtovanje dejavnosti, vokviru katerih nastajajo izdelki, s katerimi učenci predstavijo značilnosti izbrane države. Ob tem se ponuja odličnapriložnost nadgrajevanja že pridobljenega znanja in razvijanja lastnih interesov, saj si učenci sami izberejo delavnico,v kateri bodo sodelovali. Letos smo dobili nalogo predstaviti Španijo. Takoj so se namponudili stereotipi o bikoborbah, kastanjetah, flamenku inpaelji. Pozneje smo jih nadgrajevali z geografskimi in zgodovinskimi posebnostmi in pomembnimi dosežki na področjuumetnosti in športa. Učenci pa so svojo kreativnost razvijaliv številnih delavnicah. V geografski delavnici so učenci spoznavali geografske inzgodovinske značilnosti države in jih predstavili s plakati.Posebnosti in čar španskega jezika so bili učenci deležni v jezikovni delavnici. Po Španiji je zadišalo iz kuharske delavnice,kjer so pripravili tudi odličen recept za brezalkoholno sangrijo. Le-ta je teknila tudi obiskovalcem na zaključni prireditvi v Murski Soboti. V likovni delavnici so »preigravali« stilPabla Picasa in s slikanjem na platno predstavili stereotipeŠpanije. Iz plesne delavnice pa je zazvenela nekdaj popularna skladba Macarena. Na izvor reka »boriti se z mlini na veter« in slavni roman Cervantesa Don Kihot so se spomnili vtehniški delavnici, kjer so izdelovali mlinčke na veter. Španijo kot celoto pa so predstavili v zloženkah, ki so jih oblikovaliv računalniški delavnici. Ob tem pa so tudi v okviru poukanastali zanimivi izdelki: španske zastavice, verižice v barvahŠpanije, kartice o Španiji, arena za bikoborbe.Projekt ponuja šolam tudi različne možnosti sodelovanja zostalimi šolami in različnimi ustanovami, med katerimi so najpogosteje veleposlaništva, ki so pogosto nepogrešljiv virinformacij in promocijskega materiala. Ideja Evropske unijeje navsezadnje tudi povezovanje. Letos smo se povezali zOsnovno šolo IV iz Murske Sobote in pripravili skupno delavnico, katere osnovni cilj je bil predvsem druženje učencev.Zaključna prireditev na Trgu kulture pa je pika na i celotnega projekta. Množica stojnic, na katerih šole predstavijokreativnost svojih učencev, je prostor druženja pomurskihučencev in učiteljev ter obiskovalcev prireditve. Letos je mednjimi bil tudi nizozemski veleposlanik. Tekst Silvija Sambt, foto Geza Grabar »oGled šolskeGa ribnika« Med pogovorom o vodi, je eden izmed otrok rekel »Pri šoli jetüdi velka voda!« Iz tega smo razvili zanimiv pogovor ter skupaj ugotovili, da se tej »veliki vodi« pravi ribnik.Ker nekateri otroci ribnika še niso videli, smo se odločili, da si ga bomo ogledali skupaj. Ker je ribnik na drugem koncu vasiin je potrebno do tja pešačiti po glavni cesti, smo se opremiliz ruticami in odsevnimi brezrokavniki, da bi bili na cesti varni.Ko smo prišli do DOŠ Prosenjakovci, smo si ogledali ribnik, kistoji na veliki zelenici pred šolo. Z velikim zanimanjem smoopazovali ribnik v katerem živijo različne ribice, pa tudi nekajžabic smo opazili ter veliko različnih rastlin. Otrokom je bilozelo zanimivo, saj so nekatere rastline videli prvič, kot npr.lokvanj. Ugotovili smo, da je voda v ribniku mnogo bolj umazana kot v potoku ali našem vodnjaku. To pa zato, ker je vodav ribniku stoječa in ne tekoča.Vodo smo tudi otipali in ugotovili, da je precej topla.Ker je bilo potrebno do šole narediti kar nekaj korakov več, kotjih naredimo sicer, smo postali tudi žejni. Šolskega kuharjasmo prosili, če se lahko odžejamo z njihovo vodo. Kuhar Silvonam je z veseljem ustregel ter nam prinesel veliko čiste, zdrave pitne vode. Ko smo se odžejali, smo se vrnili nazaj v našvrtec. Med potjo nazaj smo opazovali tudi potok, ki se »vleče«kar skozi celo vas. Ugotovili smo, da smo potok prečkali prekomosta celo štirikrat. In tudi to je bilo novo spoznanje, ki smoga doživeli. Zapisala vzgojiteljica Bernarda Koroša Pantović 18 : : : : : : : : : : Lipnica srečanje dvojeZičnih vrtcev na hodošU Tradicionalno srečanje dvojezičnih vrtcev se letos ni odvijal v Lendavi, kot je bilo to kar nekaj let, ampak smo se odpravili na drug konec Prekmurja in to na Hodoš. Organizatorji tega srečanja smo bili strokovni delavci iz vrtcev Hodoš, Domanjševci in Prosenjakovci. Priprave so stekle že kar nekaj tednov pred samim srečanjem in nanj smo se temeljito pripravili.V torek, 17.5.2011 smo se z dvema avtobusoma odpravili na Hodoš. Na avtobusu so bili že otroci iz vseh drugih dvojezičnih vrtcev in z enim izmed njih smo se na Hodoš odpravili tudi mi. Jutranji oblaki so zakrivali sonce, a nas to prav nič ni motilo, saj je bila vremenska napoved za ta dan zelo obetavna. Prvi avtobus se je odpravil do akumulacijskega jezera na Hodošu, drugi avtobus pa se je ustavil v Krplivniku, kjer smo si pod vodstvom vzgojiteljice Rozalije Totić ogledali etnografsko zbirko v stari »Škerlakovi hiši«. Prav zanimivo je bilo pogledati, kako so v teh krajih ljudje živeli nekoč in kaj vse so počeli. Med razstavljenimi predmeti smo videli tudi nekaj takih, ki smo jih tudi starejše strokovne delavke videle prvič.Po ogledu »Škerlakove hiše« smo se odpeljali do akumulacijskega jezera na Hodošu. Sprehodili smo se okoli jezera pod vodstvom Karoline Laco. Veliko zanimivih rastlin in živali smo videli, poslušali smo ptičje petje ter se nadihali svežega zraka. Pri jezeru smo tudi zapeli in zarajali in bilo nam je zelo lepo. Nato smo se z avtobusom odpravili k mladinskemu domu, kjer so nas čakale vzgojiteljice in kuharica, ki so skrbno pripravile mize za naš prihod. Ker so bili želodčki dodobra prazni, smo se zelenjavne juhe in jabolka zelo razveselili. Po kosilu nas je prišel pozdravitžupan občine Hodoš Rudi Bunderla, nato pa smo se vsi skupaj odpravili na bližnjo travnato površino, kjer smo zapeli in zaplesali pod vodstvom strica Karčija iz Madžarske.A tu presenečenja še zdaleč ni bilo konec. Po končanem plesu, nas je obiskala čebelarka Suzana, ki nam je povedala nekaj o čebelarstvu, nato pa nam je razdelila vosek iz katerega si je lahko vsak otrok naredil svojo svečo. Preden pa smo se vsi skupaj odpravili domov, sta nas pozdravili obe ravnateljici - Jožefa Herman in Simona Kučič. Vsi udeleženci srečanja smo dobili tudi darilo »čebelnjak iz kartona« v katerem je bil med, zgibanka ter vodnik po znamenitostih občine Hodoš. V »čebelnjak« smo si dali tudi svečo, ki smo si jo sami naredili.Naše srečanje je počasi šlo k koncu. Čeprav nekoliko utrujeni, pa vendar s prijetnimiobčutki, smo se poslovili od svojih prijateljev iz drugih vrtcev ter se s počasnimi koraki odpravili vsak na svoj avtobus. Vsi smo bili enakega mnenja, da nam je bilo na Hodošu zelo lepo in da si srečanj v naravi želimo tudi v bodoče. Zapisala in članek s fotografijami opremila vzgojiteljica Bernarda Koroša Pantović a kétnYelvŰ óvodÁk talÁlkoZója hodoson Idén a kétnyelvű óvodák hagyományos találkozója Goricskón (Goriškem) volt. A találkozó szervezői a pártosfalvi, domonkosfai és hodosi kétnyelvű óvodák szakdolgozói voltunk. 2011.05.17-én, kedden, két autóbusszal indultunk Hodosra. Először Kapornakon álltunk meg, ahol Totić Rozalija óvónő vezetésével megnéztük a régi „Škerlak ház” néprajzi gyűjteményét. Nagyon érdekes volt látni hogyan éltek valamikor az emberek azon a környéken, és mi mindennel foglalkoztak. A „Škerlak ház” megtekintése után a hodosi víztározóhoz utaztunk. Laco Karolina vezetésével körbejártuk a víztározót. Számos érdekes növényt és állatot láttunk, madárdalt hallgattunk és teleszívtuk magunkat friss levegővel. A víztározónál rázendítettünk egy énekre, táncoltunk és nagyon jól éreztük magunkat. Ezek után a busszal az ifjúsági ház felé indultunk, ahol is ebéd várt ránk. Ebéd után a hodosi község polgármestere, Bunderla Rudi, köszöntött bennünket, azután pedig közösen kimentünk a közeli füves területre, ahol a magyarországi Karcsi bácsi vezetésével énekeltünk és táncoltunk. Suzana a méhésznő is meglátogatott bennünket, és mesélt nekünk a méhészetről, majd viaszt osztott ki, melyből minden gyerek egy gyertyát készíthetett. Hazaindulásunk előtt mind a két igazgatónő, Kaučič Simona és Herman Jožefa, köszöntött bennünket. Jožefa igazgatónő meg is ajándékozott bennünket egy „karton méhkassal”, amelyben méz és egy szórólap volt. A találkozónk lassan a vége felé tartott. Bár kissé megfáradva, de jó érzésekkel telve búcsúztunk a más óvodákból való barátainktól. Azután lassú léptekkel mindenki a maga autóbusza felé indult. Mindannyian ugyanazon a véleményen voltunk, hogy Hodoson nagyon jól éreztük magunkat, és a jövőben is szeretnénk a természetben találkozni. Írta: Bernarda Koroša Pantović, óvónő Fordította: Rozgonyi Emőke 6. Moravski tek Na predvečer prvega maja je bila moravskotopliška občinska športna zveza podpokroviteljstvom družbe Terme 3000 organizator tradicionalne športno-rekreativne prireditve. Več kot sto ljubiteljev teka iz severovzhodneSlovenije se je v zelo ugodnih vremenskihrazmerah za tek v petih otroških, sedmihmoških članskih, petih ženskih članskih ter vrekreativnem teku občanov in občank pomerilo na progah od 200 pa vse do 11.600 metrov.Proge s štartom in ciljem pred poslovalnicobanke na cesti za vstop v terme, so bile tudiletos speljane po kompleksu zdravilišča, patudi v bližnji okolici. Zaradi praktično ničelnihvzponov in spustov pa veljajo proge tega tekamed najlepše v naboru vseh tekov za Pomurskipokal. Prireditev je namreč tudi letos veljala zatočkovanje v ciklusu omenjenih prireditev.V osrednjem članskem teku sta slavila prekaljena tekača Mojca Grandovec iz Maribora in Jože Mori iz Mute, med nastopajočimi pasmo opazili tudi nekaj imen iz naša občine, a bijih lahko gleda na to, koliko se jih rekreativnoukvarja s tekom, veliko več.V otroških tekih je bila Iva Oček druga, LanOček (oba Vrtec Bogojina) pa četrti; pri dečkihC je slavil Niko Car iz Sela, sicer član AK Panvita,pri članih pa je bil Leon Turner iz Sela v svojistarostni kategoriji 6.Na štartu je tekače pozdravil tudi župan občineAlojz Glavač ter predstavnik Term 3000. Podelitev pokalov, medalj in priznanj za najboljše jebila na terasi slaščičarne Praline, ki je kmaluzatem s posebno prireditvijo zaznamovalo 1.obletnico obratovanja.Kot zanimivost med zares pisano paletonastopajočih velja omeniti tudi tek 80-letnega Poldeta Dolenca iz Maribora, sicer rednegaudeleženca velike večine tekaških prireditevpo Sloveniji.V duhu osebnega jubileja si je na tekaškomajico napisal: POLDE S TEKOM PRAZNUJEMSVOJIH 80 LET. Geza Grabar v Martjancih se živi Za noGoMet Kdor je slišal za Martjance, je slišal za NK Čardo in kdor je slišal za NK Čardove, da prihaja iz Martjancev.Nogometni klub Čarda Martjanci, ki deluje že od leta 1972 bo prihodnjeleto obeležil svoj 40 letni obstoj. Skozi leta je dobil podobo odprtega nogometnega kluba, ki s prostovoljnim udejstvovanjem svojih članov uresničujeposlanstvo kluba in skrbi, da »Nogomet ni le ‘lejtanje 22 nourih za enof labdof’, to je prijateljstvo, dvigovanje fizičnih sposobnosti in spodbujanje mladih k pozitivnemu razmišljanju v okviru druženja in ukvarjanja s športom«. V sezoni 2007/2008 je članska ekipa, s trenerjem Bojanom Malačičem, kotprvak Pomurske nogometne lige dosegla uvrstitev v najvišji rang tekmovanja v zgodovini kluba - 3.SNL, pod vodstvom sedanjega trenerja Marjana Rajbara pa v letu 2010 najboljši rezultat v zgodovini kluba, ter tako, zaNafto in Muro 05, postala tretje najboljše pomursko nogometno moštvo.Mladinska ekipa je celo presegla člane, nekaj najbolj nadarjenih pa je žepriključenih članski ekipi.Tudi v letošnji sezoni se nam obeta solidna uvrstitev, saj so tako člani kot mladinci v zgornji polovici lestvice.Poleg članske in mladinske ekipe se v zadnjih letih sistematično dela napomladku.Še posebej smo ponosni na delovanje nogometne šole,kjer pod strokovnimvodstvom 8 nogometnih trenerjev in s pomočjo številnih prostovoljcev vadičez 100 otrok. Nogometno šolo NK Čarda sestavljajo naslednje kategorije:U6 (letniki 2004 – 2006); U8 (letniki 2002 – 2003); U10 (letniki 2000 –2001); U12 (letniki 1998 – 1999); Kadeti (letniki 1997 – 1994); Mladinci (letniki1992 – 1993).Da bi pritegnili čim več mladih, smo svoje aktivnosti predstavili na sosednjih osnovnih šolah, že tri leta zapored pa med poletnimi počitnicamiv mesecu juliju organiziramo poletno šolo nogometa, na kateri potekajorazlične aktivnosti (nogomet, ogled tekem, kopanje, druge športne in zabavne igre) in katere se udeleži vsako leto čez 80 deklic in dečkov od 5 do 15 leta starosti. Otrokom skozi igro in zabavo predstavljamo kaj pomeni bitinogometaš in kaj pomeni nogomet kot tak: To je prijateljstvo, dvigovanjefizičnih sposobnosti in spodbujanje mladih k pozitivnemu razmišljanju vokviru druženja in ukvarjanja s športom.V NK Čarda lahko s ponosom rečemo, da naša delovanje ne temelji samona članskem moštvu, temveč da dajemo čedalje večji poudarek na mladih,da v našem klubu lahko vadijo vsi ne glede na starost in nogometno znanje.V okviru 9 različnih selekcij je aktivnih čez 150 igralcev starih od 5 do 55 let.V Martjancih je nogomet postal del vsakdana. Vsega tega ne bi bilo brezskupine zanesenjakov in privržencev kluba, ki veliko svojega prostega časanamenijo za delovanje kluba in skrbi za okolico ter infrastrukturo. Upamo,da bo NK Čarda postal standardni tretjeligaš, dobro organiziran klub, ki skrbi za razvoj nogometa v naši občini. 20 : : : : : : : : : : Lipnica vabilo Hokejski klub Moravske Toplice Vabi vse občane Moravskih Toplic na Evropsko klubsko prvenstvo v hokeju na travi za ženske tipa Challenge,ki bo v športnem parku Terme 3000 v Moravskih Toplicah v času med 10. in 13. junijem 2011. Vse tekme rednega dela bo domači klub igral ob 17.00 uri. Več informacij na spletni strani kluba www.hkmtoplice.si ali na www.eurohockey.siVabljeni! Hokejski klub Moravske Toplice hokejski klUb Moravske toPlice vabi otroke (deklice in dečke) stare od 7 do 14 let v tradicionalni HOKEJSKI KAMP Kamp zajema hokejsko igro, kopanje v Termah 3000, obiske znanih oseb, družabne igre…. In poteka med 11. in 16. julijem 2011 ter 22. in 27. avgustom 2011 (vključno z soboto). Vključen je en topli obrok, pijača, prigrizki in spominska majica. Kamp vodijo člani in članice Hokejskega kluba Moravske Toplice. Cena za posamezni dan je okrog 11.00 EUR. Prijave na: www.hkmtoplice .si dodatne informacije na 041 610 745. noGoMetni tUrnir U6 nk čarda 2011 reZUltati PREDTEKMOVANJE NK ČARDA 2 : NK ROMA 6:0 NK ČARDA 1 : ND MURA 2 0:0 ND MURA 1 : NK MALEČNIK 1:3 NK VERŽEJ : NK RAKIČAN 0:4 NK ČARDA 2 : ND MURA 1 2:0 NK ČARDA 1 : NK VERŽEJ 0:1 NK ROMA : NK MALEČNIK 0:12 ND MURA 2 : NK RAKIČAN 0:2 NK ČARDA 2 : NK MALEČNIK 0:1 NK ČARDA 1 : NK RAKIČAN 0:1 NK ROMA : ND MURA 1 0:6 ND MURA 2 : NK VERŽEJ 1:0 ČETRTFINALE NK MALEČNIK : NK ČARDA 1 4:0 ND MURA 2 : ND MURA 1 0:8 NK ČARDA 2 : NK VERŽEJ 4:0 NK RAKIČAN : NK ROMA 3:0 POLFINALE NK MALEČNIK : ND MURA 1 1:1 (4:2) NK ČARDA 2 : NK RAKIČAN 4:0 vPis v selekcije NK ČARDA Martjanci tudi letos omogoča vpis v redne programe mlajših kategorij: 1. Mladinci: letniki 1993 - 1994 2. Kadeti: letniki 1995 – 1996 3. U-14: letniki 1997 - 1998 4. U-12: letniki 1999 – 2000 5. U-10: letniki 2001 - 2002 6. U-8: letniki 2003 – 2004 7. U-6: letniki 2005 – 2006 Za vprašanja in dodatne informacije smo vam na voljo: -po telefonu 051 308 114 – Goran, -e-mailu nkcarda@hotmail.com, -na www.nkcarda.com. DOBIMO SE NA IGRIŠČU V MARTJANCIH! ZA 3. MESTO ND MURA 1 : NK RAKIČAN 1:1 (5:4) FINALE NK ČARDA 2 : NK MALEČNIK 1:0 NAJ GOLMAN: NEJC KOBILICA (NK MALEČNIK)NAJ STRELEC: VID ŠTEFANEC (NK RAKIČAN)NAJ IGRALEC: MAJ PLEJ (NK ČARDA 2) VSE FELE nove ProMocijske tiskovine tic-a Moravske toPlice TIC Moravske Toplice je v maju izdal drugo številko promocijske trijezične zloženke Moravske Toplice z okolico/mit der Umgebung/with surrounding, ki je namenjena predstavitvi destinacije Moravske Toplice z okolico. Poleg aktualne poletne ponudbe turističnih ponudnikov v okolici, so v zloženki zbrane aktualne turistične informacije, ki obiskovalcem omogočijo bolj pristno doživljanje utripa Moravskih Toplic z okolico. Zloženka Poletne prireditve v občini Moravske Toplice ( junij-september 2011) zajema večje turistične prireditve, ki se bomo v občini zvrstile med junijem in septembrom, predstavljene so v slovenskem in nemškem jeziku. Janja Bürmen,TIC Moravske Toplice Prva žUPanova Poroka Med pristojnosti župana sodi tudi opravljanje poročnega obreda. Naš župan je svoj poročni krst doživel 14. maja, ko je na novo življenjsko pot pospremil nevesto Lidijo Železen in ženina Roberta Lajha. Čim več porok in čim več obiskov štorkelj si želijo tudi odgovorni na občini, četudi je za slednje v občinski blagajni za vsakega novorojenčka 1500 evrov manj. Foto Tanja Černi 22 : : : : : : : : : : Lipnica naGradna križanka Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do petka, 24. junija 2011 na naslov: Občina Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice, s pripisom Križanka. Izmed prejetih pravilnih rešitev bomo izžrebali pet nagrajencev, ki bodo prejeli nagrade Term 3000, in sicer 3 celodnevne vstopnice v doživljajski bazenski kompleks Term 3000 in 2x po 20 EUR sladkih dobrot v slaščičarni AVTOR: JANEZ DONŠA POLŽASTO ZAVITA KRIVULJA ZAUŠNICA, KLOFUTA ŠIROK, POLKROŽEN MORSKI ZALIV POGOST VEZNIK PEVKA OREIRO KAMENJE ZA BETONIRANJE BIVŠI AVSTRIJSKI SMUČAR (HANS) ZNAK ZODIAKA VODITELJ LASTNE KONTAKTNE ODDAJE (JERRY) OBRAT ZA PROIZVODNJO PLINA RUSKA IGRALKA SAVINA VOJAŠKI OKLEPNIK VZHODNI SLOVAN ADAM MALYSZ DOBRE VOLJE, RADOSTEN ZNAČAJ, ČUD VEZANO TISKANO DELO PRVAK,ŠAMPION CIRKUŠKI ŠALJIVEC VELIKA PISANA PAPIGA SEČNINA TRDO GORIVO ZA PLAVŽE KRAJ PRI KOSTANJEVICI NA KRASU SLOVENSKI PEVEC IN RADIJSKI VODITELJ (JANKO) AMERIŠKA IGRALKA CAHILL NEOKUSEN LIKOVNI IZDELEK SERVISER PNEVMATIK TUGO ŠTIGLIC POPRAVLJANJE NAPAK V BESEDILU ŽELEZOV OKSID STOJAN AUER POKLICNI REJEC PSOV VESLAČ NA GALEJI VOJAŠKA BAZA MODNI KREATOR MATTIOLO PETJE (ZASTAR.) RADIJSKI PRETVORNIK VELETOK V EGIPTU SLADKOVODNA RIBA KAPELJ (REDKO) ŽENSKA REVIJA VIOLINA KRAVICA SOPROGA NJIVA S POŽETIMI STEBLI ZADNJA IN PRVA ČRKA HOMERJEV EP PRIDELOVALEC SLIV SENZOR OBLIKA ARABSKE DRŽAVE MOČVIRSKA RASTLINA JOŽICA EMERŠIČ DIVJA RACA RIBJE PARJENJE TRDNA KOVNA SNOV, KOVINA KRAJ PRI ŽUŽEMBERKU TEŽAVEN POLOŽAJ, ZAGATA PRIPRAVA ZA MERJENJE TAKTA ZELENICA V PUŠČAVI LITIJ NAŠA NAJDALJŠA REKA NEVESTINO IMETJE ELKE SOMMER NEPOROČEN MOŠKI JOKASTIN SIN IN MOŽ STARI OČE, DED BRKATA RIBA SUROVINA ZA KRUH RIMSKA BOGINJA JEZE PODLAGA, TEMELJ ANDREJ ŠIFRER GERARD NERVAL ŽUPAN OBČINE MORAVSKE TOPLICE PRAPREBIVALEC ITALIJE GLAVNO MESTO TOGA IGRALKA MATJAŠEC BARVA IGRALNIH KART Pravilna rešitev gesla prejšnje križanke: CENTER ZDRAVJA OAZA TEŠANOVCI. Prejeli smo 23 pravilnih rešitev: izžrebanci: 1. Geza Grabar, Križevci 151, 9206 Križevci; 2. Nejc Halas, Ivanovci 55/b, 9208 Fokovci; 3. Irena Iršič, Kranjčeva 14/a, 9226 Moravske Toplice; 4. Andrej Potočar, Noršinci 25, 9221 Martjanci; 5. Ljudmila Škalič, Selo 31A, 9207 Prosenjakovci. Nagrajencem čestitke, nagrade prejmejo po pošti. Lipnica : : : : : : : : : : 23 KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI MORAVSKE TOPLICE JUNIJ 2011 Pripravlja: TIC Moravske Toplice, www.moravske-toplice.com USTVARJALNE ROKODELSKE DELAVNICE Tedenske rokodelske ustvarjalne delavnice. Martjanci,vaško-gasilski dom Vsak ponedeljek 18.00-20.00 TD Martin Martjanci jasmina.papic@gmail.comga. Željka Hoblaj,(031 258 500) MOŽEN OGLED BOGOJINSKEGA OGRAČEKA Ogled zeliščnega vrta in sadovnjaka starih sort sadnega drevja in vinske trte. Bogojina,Bogojinski ograček Vsak torek v juniju TD Bogojina Polde Kočar, 031 234 812 EVROPSKO KLUBSKO PRVENSTVO (CHALLENGE III) V HOKEJU NA TRAVI – ŽENSKE Sodelujejo ekipe iz Slovaške,Bolgarije, Turčije, Hrvaške,Danske, Grčije in Slovenije. Moravske Toplice,športni park Terme 3000 10. 6. – 13. 6. 2011 Hokejski klub Moravske Toplice Jože Črnko 041 610 745 KOŠNJA NA STARI NAČIN, KLEPANJE KOS, BRCANJE TRAVE, GÜJŽINA Prikaz nekdanje košnje, ki vsebuje tudi tipično malico za kosce (belo kavo in bilicine pogače). Bogojina,Bogojinski ograček 11. 6. 2011 TD Bogojina Puhan Jože 031 703 605 II. FESTIVAL PREKMURSKE GIBANICE IN PREKMURSKE ŠUNKE Tradicionalni festival prekmurske ljudske glasbe,kulinarike in tradicije. Moravske Toplice,lokacija pri slaščičarni Café Praliné 17.– 19. 6.2011 Terme 3000, Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot,TIC Moravske Toplice Animacija Terme 3000041 741 778 MEMORIAL ŠTEFANA CIGUTA – TURNIR V MALEM NOGOMETU Turnir v malem nogometu z zabavnim delom Selo, športni center 18. 6. 2011 ŠD NK ROTUNDA Vlado Vučkič 041 373 392 DOBRODELNI KONCERT PEVSKEGA ZBORA IN FOLKLORNE SKUPINE OB DNEVU DRŽAVNOSTI Zbiranje sredstev za šolski sklad. Fokovci, osnovna šola 24. 6. 2011 OŠ Fokovci ravnateljica@guest.arnes.si041 798 722 5. FESTIVAL VINA IN KULINARIKE Dan odprtih vrat v Lončarski vasi in v kleteh v filovskem vinogradu. Filovci, Lončarska vas, Filovski breg,Trnavski breg, Gaj, ŠRC Filovci 25. 6. 2011 ob 10.00 KS Filovci in KTD Filovci Manica.barbaric@siol.net 041 681 535 Andrej.baligac@sio.net051 322 252 POHOD OB DNEVU DRŽAVNOSTI Potek poti: Tešanovci-Mlajtinci-Noršinci-Martjanci-Moravske Toplice. Tešanovci, start pred vaško-gasilskim domom 26. 6. 2011 ob 10.00 DU občine Moravske Toplice Martina Lihtenvalner 051 301 534 POLETJE V MORAVSKIH TOPLICAH Tradicionalno turistično senje in druge zabavne vsebine. Moravske Toplice Julijob koncih tedna TIC M. Toplice TIC Moravske Toplicewww.moravske-toplice.com FotoGraFije Meseca aPrila 2011 2. mesto ŠTEFAN GJEREK, Bogojina 79. V cvetju - filovske gorice. 3. mesto JANEZ FARTELJ, Tešanovci 111. Mirni večer - Ivanci natečaj Za FotoGraFijo Meseca - vabilo Vabimo k sodelovanju vse ljubiteljske in profesionalne fotografe s širšega območja, ki so pripravljeni ustvarjati svoja umetniška oz. dokumentarna dela na teme, ki se vsebinsko nanašajo na prostor naše občine.Avtor prvonagrajene fotografije prejme denarno nagrado v višini 100 € bruto (po avtorski pogodbi), avtor drugonagrajene 75 € bruto in avtor tretjenagrajene fotografije 50 € bruto. Več informacij na spletni strani http://www.moravske-toplice.si