Številka 339 Trst. v ponedeljek 10. decembra 1306. Teftaj XXXI. rUST' Izbama sa^i dan . •• i \i t. sn. i'ij! p ».nn:ia:ia; ?o Jiuii'-re *t«"i!k«* «f- ; r<;< r- r- 3 cvć {*" stotin r> CT!«urin tnhakaraab v Tt-iu »11 i-s. Liubl-ani Gorici. --i.;. št. Vetru, >fzf.ni. Nahnrit .. - . I.uciii. Tolminu. Aid"vičini. Fo*-ioi;u. J :..rnb«rri;u. S(,Ik*nu itd. rst oriufov -e računajo po vrstah « «io f» vt>i 5*' '20. vsaka na-mljiia vr.-siH K 'J. Mali ozIkai po »-t. tiejMKia. naimam :>a 40 Mot. - «'ci*re t-pr«itnzkiiutnn ie ni>rar ..Euinosti" m* jtm ......m ^SjMS^* NE I ^HE iK^H 1 HM jjHSKK glasilo političnoga društva Edinost4' za Primorsko i" etiinumtt ir. Naročnina zaiii ;n vfte itto -4 K, pol ieta 12 K, 3 neteče 6 K. — N» imucbe orez doooslane naročnine »e uprava ne ozira V d dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefranfc ivsn aia m a se ne sprejemajo in rokopis! se ce vračajo. N&ročnino. otpase in reklamacije je pobijati nn upravo Is-u-t UivBDNIšTVO: uL Uiorglo tiaiattl IS. (Narodni do a t Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Ls**; ic cnmircij lista „Edinost"*. — Natisnila tiskarna kon >or -ij ..E>iinost" v Trnu, ulica Uiorgio Gaiatli ^t ts 5 Poštno-branllničnl račun it. Ml.CaS. I ■ TBIEFOI >UT. 1167. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a Brzojavne vesti. Minister Košut. »UOIMPEStA 0. Stanje ministra za trgovino Košuta se je zl>oljšalo. Parnika trčila skupaj- LJVORNO 9. Parnik „Segesta*4 z izseljenci je trčil skupaj z grškim parnikom „Lula-, in zadobil veliko luknjo ter se je ;>ogreznil. Pari i i k „Lula" je tudi poškodovan. Posadka in potniki so bili rešeni. Pruska vlada in nadškof Stablewski. BKPn|j\ ;». l/. Poznanja poročajo: •'oljski li-ti so priobčili poročilo, da je i-lškof Stablovski tri dni pred svojo -■urtjo prejel dopis pruske vlade, v kate-111 se ga poživlja, naj spremeni svoje po- - .»ponjo v poljskem eolskem štrajku, sicer 1 ga 1m> viada smatrala kakor političnega .jetnika. Venec poljskih otrok na grobu Stablewskega. BKROUN 4->. 1/. Poznanja javljajo: ;'oljski listi pišejo, da je bil na grob nadškofa Stable\vskega položen venec, ki so _ra poslali poljski šolski otroci iz Varšave: Venec ima napis: Neustrašnemu branitelju uirodnih pravic poljski otroci i/ šol kra-jestva Poljskega. kolonijalna debata v nemškem - pomočjo brezvestnih uradnikov. Minoli ereii že dve leti vedel o teh stvareh, a i - doslej molčal. Molčal je p;« za 10, ker )• menil, da dobi v svoje roke kolonijalni rad in da se bo potem v kolonijah na-lešealo samo ljudi, ki I»<.<1<» po vol j i kato-iškemu centrumu. Zaupna osel»a poslanca terena, odpuščeni uradnik \Vistulka da je ••iT v sporazumu /. misijonarji in s posl. •\oerenom. Ta poslednji je obljubil, da bo molčal, ako se da temu uradniku veliko okojnino. Na ta odkritja je Koeren srdito igovoril, da je to laž in da se on ne pu-; žaliti, hernburg je odgov.dil na poii-nv in katoliško središče. Na to je knez f>iilo\v rekel. d;i -e popolnoma strinja z javami ravnatelja kolonij I tcrnburga, po--ianec Uoeren je pa izjavil. rovzročiti popolno sj^re-embo parlamentarnega položaja v nem--Lem državnem zboru. „Mučeiiištvo naroduosti na i Ogrskem44. Pod tem naslovom je romunski list. „Tribuna" v A radu priobčil članek, v katerem podajo na podlagi aktov izkaz kazenskih pravd, ki so se vršile od 1898 do 19 proti prvakom-boriteljem nemadjar-skih narodnosti radi agitacije oziroma šču-vanja. V teh osmih letih se je vršilo skupno 1Z2 takih kazenskih pravd, na katerih je bilo 188 oseb obsojenih v 44 let in 49 dni ječe in 49.298 kron globe, in ki so imele vrhu tega plačati okolo l.">o.000 kron sodnih stroškov. List pravi: „Tako izgleda svoboda na Ogrskem in to je prava : ilustracija k naj no vejem u govoru grofa Andrassy-ja o narodnostnem vprašanju. Navedene tševiike govore glasno dovolj in kažejo v kričeči luči, kako strašne žrtve da je zahteval moloh madjarskega šovinizma. In vspričo takih barbarskih razmer je imel minister za unanje stvari še poguma do trditve, da se narodnostnim na ' (»grškem godi prav dobro". Ho/Jriii dar. „Narodni Listy" poročajo /. iMinaja: Iz Budimpešte je dospela seml ca j \ est, u a je cesar izrazil željo delegatom, ki so členi gospodske zbornici, naj bi bil zakon o volilni reformi priobčen v uradnem listu „\Viener Zeilung" za božične praznike, kakor božično darilo avstrijskim narodom. ! Drobne politične ve£ti. Z a državne ur a d ti i k »N. It. Prcsse/ piše, tia predloži vlada zbornici zakonski na rt zboljšanju plač državnim uradnikom. \* tem načrtu zakona se bo kolikor možno ugodilo željam uradnikov. Zakonski načrt bi se imel baje rešiti še v tem zasedanju. Novi srbski poslanik v H e-r o 1 i n u. >Btrlincr Tageblatt« poroča, da bo Vuič, dosedanji srbski poslanik na Dunaju, imenovan poslanikom v Berolinu. S r b s k a p r i n c e s i n j a 11 e 1 ena, se ,:aro< kakor s t zatrjuje v italijanskih dvornih krogih, z vojvodom Abruskim. Princesinja se ie spoznala z vojvodo, ko je bivala pri svoji teti italijanski kraljici, v Racconigi. Italijanska kraljev a d v o-jica se poda na pomlad v Atene, da vrne obisk grškemu kralju Jurju. Čas / i ta obisk še ni dok cen, kajti prihodnje k-to pride v Rim več vladarjev, med njimi nemški cesar, kralja danski in norvi ški ter predsednik francoske r«.'publike. Kedni občni zbor političnega Društva „€5inost". \ če raj d opol ud ne se je ob precejšnji vdeležbi vi-šil redni občni zbor političnega društva „Edinost". Zbor je otvoril predsednik g. Ivan Goriup /. nagovorom, v katerem je povdarjal. da je minolo leto bilo zelo važno. Imeli smo meseca marca volitve v mestni in deželni zbor tržaški in ' v vseh šestih okoličanskih okrajih smo sijajno zmagali. Odbor političnega društva se je tekom upravnega leta bavil z razni-! mi stvarmi, izlasti pa z volilno reformo. Žal, da se ni -losegl->. da bi se bila izlasti na Koroškem in štajerskem pravično razdelila volilna okrožja. Novi državni zbor i »o imel povsem drugo lice. nego sedanji, v njem bodo imeli ni/.i sloji več zastopstva. Prihodnjega odbora čaka mnogo posla. izlasti, ko se bodo vršile volitve v državni zbor. Predsednik se je nato v i toplih besedah spominjal umrlih členov političnega društva .Edinost** : pok. Ivana i Marije Vatovca in -Josipa Sirka. Prvi je v svoji oporoki volil več legatov raznim tržaškim narodnim društvom. i i Konečno je gospod predsednik izrazil željo, naj bi tržaški Slovenci složno postopali s političnim društvom, da pokažemo svetu, da smo važen faktor ob Adr\ji, s katerim je treba računati. Na to je podpredsednik društva gosp. dr. Slavik namesto obolelega tajnika g. M. Cotiča prečital letno poročilo, ki ga prinašamo nižje. Ko je bilo poročilo pročitano, se je oglasil za besedo g. Godina, ki je rekel, da ima tržaška okolica H> ljudskih šol s j 4000 otroci. A kam naj slovenski očetje | pošiljajo svoje otroke, ko dovršijo isti | ljudske šole? Slovenski mestni svetov; ^i, j prihodnji naš državni poslanec in sploh \ si | se moramo združiti ter zahtevati, da nam | vlada čim prej ustanovi v Trstu s love n-\ s k o srednjo šolo. Ako ima vlada [denar za nemške srednje šole, imela ga bo tudi za slovenske otroke. Na to je i predsednik dal poročilo na glasovanje, ki je bilo soglasno vsprejeto. Z ozirom na ravno vsprejeto poročilo je imel gosp. dr. Rybai daljši govor, ki so ga zborovalci sprejeli z živahno pohvalo iti ki ga priobčimo v celoti. V tem govoru je gosp. dr. : Rvbai- med drugim povdarjal, da se naša ! inteligenca — uradniki, trgovci i t. d. — j sploh premalo zanima za naše javno poli-j tirno življenje, (i. -losip Predlog je rekel, 'da velika večina slovenskih trgovcev v ! Trstu so trgovci z jestvinami in ti da imajo ! danes prodajalnice odprte in zato se niso mogli vdeležiti shoda v večem številu, ti. škrlj je izrazil željo, da bi se morali mi ; postaviti na demokratično stališče. Usta-! nove naj se javne knjižnice in naj se organizira „ulico", a pri vsem s--* moramo : postaviti na strogo narodno stališče, 'l Na to je prečital blagajnik Uogda-■1 novič svoje poročilo, ki je bilo tudi vsprejeto. Na predlog g. Nieeforja Stepandiča so bili v novi odbor „per acclationem4* izvoljeni nastopni gg.: predsednikom: Goriup 1 Ivan: odborniki: Gregorin dr. < I ustav, I Kybai* dr. Otokar, \Vilfan dr. -Janko, Slavik •dr. Eduard. Mandič -Josip. Negode -Josip, j Mi klavec Anton, Bogdanovič Ante, Kreše-vič Ante: namestniki: listu se slišijo 1 semtertje kritike. Da list ni tak kakor bi moral biti, vemo, a to ni po krivdi ni uprave ni uredništva. Zakaj list ne odgovarja zahtevam, ki se stavljajo vanj ? »'davni vzrok je, k e r p r i m a n j k u j e d e n a r j a. Italijanski in nemški listi ne izhajajo samo z i naročnino in oglasi, ampak <1 bivajo tudi raznovrstne podpore. Tako je tudi ? soci-jalističnimi listi. Samo s krilikovanjem se 1 ne opravi ničesar, ampak tu je treba resne denarne pomoči, -laz hočem bili pravičen. S sredstvi, ki jih ima list na razpolago, — kajti podpira ga v resnici edini g. dr. Gregorin — dela list čudeže. Naloži naj se novemu odboru, da skliče sejo narodnih ' mož. ki naj se bavijo z materijalnim in L redakcijonelnim vprašanjem. To je potrebno kajti ako se to ne zgodi, se ne upamo , justopiti v novi boj, ki nas pričakuje po-; vodom volitev za državni zbor. Za ta boj moramo imeti ostro nabrušeno orožje. Ker se ni nobeden več oglasil za besedo. je predsednik ob 12-1 •"> min. zaključi I zborovanje. Poročilo tajnika. Slavni zbor! Odbor, izvoljeni na zadnjem rednem občnem /.boru dne 5. Viovembra 190O. se je konstituiral takole: Predsednik: Ivan Goriup, 1. podpredsednik ir. Otokar R vbar, II. podpredsednik dr. Edvard Slavik tajnik Makso Cotič, blagajnik Ante Bogdanovič.: odborniki oziroma njihovi namestniki : dr. Josip Abram, Josip Negode, Anton Mi-klavec, Josip Gregorič, Anton Sancin-Drejač, Dragot:n Pertot, Valentin ( ibic, Ferd. Ferluga, Josin Ur-bančič, Martin Košuta, Martin Pećar: pregledovalca računov : Ivan Prelog in Gracijan Stepančič. Odbor se je posvetoval v 14 oficijelnih sejah, o društvenih stvareh. Poleg tet^a pa so odborniki tudi na mnogih zasebnih pogovorih vkrepal o dogodkih oziroma korakih, ki jih je rebalo ukreniti v varovanje in povspeševanje koristi tržaškega Slovenstva. Slavni zbor! In v tem minolem letu je nenavadno bogato na vstajala potreba za tako nastopanje ; z mirno vestjo lahko rečemo, da anali našega političnega društva beležijo le malo društvenih let, v katerih bi bil imel odbor premagati tolikega ;n i tako težavnega in kočljivega dela kakor I je bilo to ravno v tem zadnjem društve-! nem letu. Ali opozoriti moramo, da se j delovanje odbora ne izcrplja samo v javnih i nastopih — pred očmi vse javnosti. Mnogo, ! mnogo skrbi, dela in ukrepov je, ki se v , interesu stvari morajo odtezati javnosti, ■ radi česar ne moremo tudi v tem poročilu o-ovoriti iti poročati o zelo važnih korakih in prizadevanjih našega odbora v minolem letu. To smo morali naglasiti, ker je j le preveč razširjeno krivo mnenje, da se i delovanje našega političnega društva omeja j le na tistih par javnih shodov in ker :z ! tega krivega mnenja često navstajajo zelo j krivične rekriminacije in tožbe. Slavni zbor! Kakor rečeno: minolo društveno leto je bilo bogato na va/nih dogodkih. Ce pravimo >bo&ato , ne mislimo ravno na število, ampak na res izredno veliko važnost dogodkov. Naj na-i vedemo tu le glavne : borbo za volilno j reformo, naše mestne oziroma deželno-! zborske volitve, otvoritev nove železnice, I borbo za rešitev našega šolskega vprašanja. To so gotovo sama vprašanja, ki j globoko zarezujejo v interes nas tržaških ! Slovencev. Dovolite, da na k-atko nacrtam, , kako je danes odstopajoči odbor uravnal 1 svoje postopanje, oziroma, kako stališ« e je zavzemal nasproti tem vprašanjem ! Volilna reforma. Mi smo se brezpogojno pridružili klicu doslej politično brezpravnih mas po j splošni in enaki volilni pravici. ' Mi nismo imeli nikacih postranskih ozirov: ! edino odločilno nam je bilo pr- pri« inje, da ie ta zahteva po socijalni in politični ; enakosti postulat najelementarneje pravičnosti. Temu našemu uverjenju je dal zgovornega i/raza v temeljitem govoru dr. Rvbar že na rednem občem zboru na ■ j. društva dne ,5. novembra m. 1. Govora c je predložil in utemeljil resolucijo, zahtevaj očo splošno iu enako volilno pravico brez vsacega ozira na »posestno stanje*. ! Ob tej priliki je dr. Rvbar pojašnjeva! i tudi takozvani pro po rci jo na l ni /.iste m k: ga zahtevamo mi. Postulat jedu ike : pravice je namreč, da se tudi m injši-; nam zagotovi primern > proparcijonaino, 'zastopstvo v parlamentu — L'u moram > j zabeležiti zadovoljstvom, da se je tudi ri'i pralna demokracija tak volilni zistem izrekla. Kmalu po našem rednem obja m zboru, dne 14. novembra igu.5., smo priredili v veliki dvorani „Narodnega doma* velik manifestacijski shod, ki je bii ogromn > obiskan. Tudi na tem shodu je dr. !< \ -bar v krasnem govoru utemeljeval vprašanja: a) zakaj smo proti parlamentu ku rij. privilegiranih stanov 111 privilegiranih narodov? b) zakaj smo za splošno in enako volilno pravico? c) zakaj smo proti n imenom vlade, ki bi hotela ohraniti privilegije za nekatere narode? Izvajanji go vornikova so bila prepričevalna; zato pa tudi navdušeno pozdravljena od zboroval- S«r;tn II >EDINOST« štev. 339. V ponedeljek, dne 10. decembra D ) ,alje se je oglasil na tem manifesta-■ijskein shodu v imenu narodne slovenske stranke tudi g-. dr. E. Slavik, ki je izvajal. kako da je že kri tekla za ta postulat pravice, izrekal je socijalni demokraciji — ki je zborovala v isti čas na raznih mestih — v imenu vseh zborovalcev — v imenu v seli zboralcev najiskreneje simpatije z zagotovilom, da smo pripravljeni boriti se vzajemno rama ob rami do zmage za pravično stvar. Po zaključku shoda, je bilo navdušenje velikansko in so ljudje pev.ve zapuščali dvorano. Po shodu pa smo pr.redili s socijalnimi demokrati skupno manifestacijo na tržaških ulicah. Sprevod je bil impozanten, a za nas Se posebne važnosti, ker je to bilo prvikrat, da s ni o J kakor samostojna slovenska! skupina nastopili na t r ž a s k i h j ulicah. Mogočno je ob tej priliki donela j naša pesem — tudi na trgu pred m*gi- [ v-ratom. Pred delavskim domom je govo- ' ril v imenu narodne stranke Maksu Cotić \ ki j j izražat svojo radost na tem skupnem nrstopu ter naglašal, kako sta si ideja ; socijalne in ideja narodne svobode tesno ■ sorodni. < Vo velikem navdušenju in pevaje smo se povrnili pred Narodni dom, kjer je imel dr. Rvbar navdušen govor do z: rane množice, ki mu je prirejala viharne ovacije. Halje je sodelovala naša stranka na velikem shodu, ki ga je priredila socijalna demokracija dne 29. januvarja v dvorani „Xarodnega doma". V imenu slovenske narodne* stranke je govoril g. Makso Cotič, kije v glavnem povdarjal pravičnost zahteve po splošni in enaki volilni pravici in soglasje naše s ? •:; i jalno demokracijo ob tem vprašanju. M smo za princip enakosti brez vsacih z ivratnih misli, izlasti, ker po uvedenju splošne in enake volilne pravice pridejo mase z inteligencijo v tesneje stike in pride ako do zaželjenega demokratiziranja . našega javnega življenja. Nadaljni naš javni nastop v stvari volilne reforme je bil veliki manifestacijski j shod, ki smo ga priredili dne 23. septem-j bra v dvorani >Narodnega doma«. V j imenu Korošcev je govoril dež. poslanec j g. (Trafenauer, ki mu je občinstvo prire-J jalu burne ovacije in ki je najostreje Žigosal krivico, ki se io hoče storiti koroškim Slovencem z volilno reformo. V imenu našega društva sta govorila g. dr. Rvbar in g. Josip Mandić. Prvi je izrekal ojstro kritiko v delovanju naših poslancev J in je vskliknil : »V e 1 i k moment je; 11 a S e i male 1 j u d i j! Mi ne smemo: zapustiti koroških Slovencev, j ...... j mi jih bomo branili! I udi izvajanja : g. Josipa Man«..; .1. ki je jako poučno in zanimivo govori! o »Spremembi volilnih okrajev in dvotretjinski veČini«, so vrho-vatila v najostrejo kritiko o volilni re-f« rini. Vsprejete resolucije so: 1) izražali j koroškim bratom naše simpatije, 2) so po-j z;vale poslance, naj z vsemi dopustnimi , sredstvi izposlujejo tem našim rojakom tako razdelitev volilnih okrajev, ki jim omogoči primeren zastop v državnem z oru, in so pozivale poslance, naj z \> mi možnimi sredstvi parlamentarnega boja — in naj bi bilo tudi z obstruk-c i j o — preprečijo vsprejem zahtevane j dvotretjinske večine pri spremembi volilnih okrajev. Kdo bi morda videl nekako protislovje med našimi prejšnjimi odločilnimi nastopi za volilno reformo in med izvajanji in sklepi na tem zadnjem shodu. V resnici pa ni nikakega protislovja. Tudi na »hodu za Korošce ir šlo za to, da bi onernogojili ali preprečili volilno reformo, ampak nastopili smo le za zboljšanje, za odpravo najbolj kričeče, vnebovpijoče krivice. Nastopili smo, ker smo bili uver-jeni, da je še čas in možnost za to! V koliko in kako so se pa naša pričakovanja uresničila, to vedo čitatelji iz poročil o o dogodkih v državnem zboru in tu ni primeren prostor, da bi govorili o tem. Kako lojalni, iskreni in prepričani prijatelji volilne reforme smo mi, smo pokazali jasno s tem, da smo molče pretrpeli vso krivico, ki jo vsebuje Beckova volilna reforma za nas primorske Slovane! ' Radi velikega principa smo se uklonili ■ tem neugodnostim. Ali udarec Korošcem je prehud, tako hud, da nam naSa narodna vest ni dopuščala, da ne bi pozvali zastopnikov naroda, m*j poskusijo vse, da odvrnejo ta grozeči udarec ... Iz tega vidite, da smo ostajali dosledni in zvesti svojemu stališču nasproti volilni reformi. Dalje moramo zabeležiti, da je bil naš odbor radi volilne reforme — izlasti radi razdelitve volilnih okrajev v Trstu — v dotiki z raznimi kompetentnimi faktorji in z drž. poslanci potom gosp. poslanca Spinčiča, kateremu moramo izreči tu javno priznanje, da se je najintenzivnije zanimal za nas tržaške Slovence. Vsaki hip je zahteval od nas informacij in napotkov. Tako je po velikem delu Spinčičeva zasluga, da se je preprečila tržaškim Slovencem grozeča nevarnost in da naša raz-! delitev volilnih okrajev ni postala še neugodnejša za nas. (Pride še). Domače vesti. 1 V spomin pokojnemu Janku Znidarčiću. Prejeli smo: .Preminul je v soboto v Se-j žani mož. ki je bil radi svoje uljudnosti in postrežljivosti znan ne le vsem Sežan-cem, temveč tudi mnogim Kraševcem in Brkinom. Janko Znidarčič je bil mož naroden in zaveden, zanimal se je za vsak napredek našega naroda, in ni je bilo veselice, j da bi se je 011 ne udeležil. Tudi v Trstu j smo ga večkrat videli pri naših prireditvah, zadnjic na „Svetčevem večeru". Prišel je kakor se je sam izrazil, da se naužije i nekaj «boljšega«, kar mu ni mogla vedno : nuditi Sežana. Kjer je bil pok. Janko v ; družbi, tamkaj je bilo pravo veselje doma, j kajti njegov zdravi humor in taktika raz-! veseijevala je vedno navzoče. A sedaj ni našega Jankota več med nami, po kratki ; bolezni ugrabila nam ga je iz rok smrt. ; Stoječi danes ob Tvojem grobu, se poslavljamo od Tebe in s tužnim srcem Ti ' kličemo: Z Bogom, Janko, naj te krije j lahka slovenska zemlja, ki si jo tako ljubil | odpočij se v njej po Tvojem trudapolnem ' delu! M . . a. Božićnica'4. Ali veste kaj je to ? Oh, j da, saj že leta in leta oskrbuje ženska ! podružnica sv. C irila in Metodija slovenske j uboge učence in učenke na družbeni šoli j in po slovenskih vrtcih za Božič s potrebnim, to je z obleko, obuvalom i t. d. Ln letos so odbornice podružnice zopet" na delu, zopet apelujejo na usmiljena srca in prosijo, da bi jim pomogla, da lahko izvrše naloženo jim nalogo. Vsaka malenkost se ; vsprejme z veseljem. Razposlalo se je ne- S koliko okrožnic tudi po deželi. In ko te dni naša odbornica potrka na Vaša vrata, prosimo ne odslovite jo, saj ne prosi za — se, temveč za našo ubogo deco, ki je tudi naša kri. Darove vsprejme gdčna blagajničarica Irma Stre-kelj Rojan (Montorsino). Mikljavžev večer, ki se je vršil včeraj zvečer v Sokolovi dvorani, je vspel naj-sijajneje v vsakem oziru. Dvorana je bila natlačena občinstva, ki se je zabavalo do pozno v noč. Najbolj je vspela s svojimi proizvajanji g.a Zofka Stular in g. S. Ni-siteo; tudi društveni oktet je žel mnogo pohvale. Sv. Miklavž, je nastopil v vele-sijajnem spremstvu, in je obilno obdani nežno deco in odrasle, ki so prišli na to tradicijonalno prireditev „Slov. pevskega društva". Bitka s serpentinami je bila zelo živahna; a zabavo je zaključil ples. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici priredi v soboto dne 15. decembra svoj redni IN. koncert v dvorani „Trgovsk. doma". Otvoritev krajevne železnice Svetnaves-Borovlje. Normalnosti rna krajevna :*.elez-nica Svetna ves-Boro vije s postajo Borov-lje ter postajico in prekladiščem Podgora oddala se je dne 5. grudna i«jo6. občemu prometu. Postaja Borovlje in postajica in prtkladišče Podgora sta vrejeni za splošni promet. Tujci V Opatiji. Od I. sept. do 5. decembra i-SoO. je prišlo v Opatijo 664K oseb. Od 2(j. nov. do 5. dec. 1900. je pri- | raslo 22.} oseb. Dne 5. decembra 190O. je bilo navzočih 1044 oseb. Neznani tatovi. Alojziju Moruzzi, ki j stanuje v ulici del Monte, je neznan tat v krčmi „Ai tre canarini" ukral zimsko! i suknjo, vredno 30 kron. Franu Guštin v Škorklji, je neznan ; tat predminolo noč ukral iz hleva par Tužnim srcem javljamo vsem sorod-dnikom prijateljem in znancem, da je gospod i Janko Zniderčič ■ tajnik okrajne bo,n'ške blagajne sinoči dne S. decembra po kratki bolezni v 68 letu svoje dobe previden svetimi zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v ponedeljek 10. t. m. ob 3. uri popoludne. SEŽANA, 9. decembra 1906. Helena, soproga ter obitelji Znidarčič-Gombač. == SALOK ZA = izdelovanje ženskih oblek CARLA FONN Trst, ulica Geppa st. 18. I. nad. biia je v prtih salonih na Puuaju in v Parizu in zao J izdeluje vsaktero toaleto. SPECIJALITETA t aafleZkib o Metal in Muzali, j Vsako delo izvršuje hitro in po nizkih cenab. Simon Gregorčič. pesnika Himomt Gregoivira in sicer : 1. rz zadnje dobe. 2. Na mrtvaškem odru. o. Mrtvaški sprejem v Crorici. 4. Zadnja pot k cerkvici na hribčeku sv. Lovrenca pri Kobaridu. ">. Panorama opevanega »Phuiin&kega rajat obsegajoč : Sočo, hribček sv. Lovrenca, libu-senske in Vrg tonske planine s sivim Krnom v ozadju. <>. Pogreb. T. Opevani sl?rp. k. Rojstna biša. i>. Rojstna vas Verstno. H> Panorama krnskega pogorja. Dobivajo se edino pri fotografu A NT. JERKIČ-u v Gorici in sicer: posamezne slike v formatu 1.8X24 po K Vr—. kabinetna slika, iz zadnje dobe K 2. Povečane slike po dogovoru. Nobena slovenska hiša ne bi smela pogrešati slike Simona Gregorčiča. C c Karol Kol?! ; avtorizovan instalater za vodo in plin TRST ulica Giuseppe Parini 15 TELEFON št. 1596. I - i O : I V . ■ o • O :: C i_OJ irnOliOMOl !§j g®r Tovarna pohištva lli Aleksander tm Mtazi - j T«»a *tv. 52. ft (Ustna ittia). f j 1 ZALOGA: J PmZZft R05R850 (šolsko pcslspjc) $ ' Canc, e* nt »ati n«b«n« iicnkufcno«. rl SerejOki&jo vđikovratna tnai po -s jMcnmav«; j>£> nebnih ?j . .n.Miini ,Vi 1■ t ai ifli'OifOiiO.ifli f ANTON SKERL j Trst - Carlo Goldonijev tri: it. • Tr.sr i Zastopnik tovarne koles in motokoles „Peci: i Napeljava in zaloga električnih zvončkov, lj:. j in prodaja gramofonov, zonofouov in fonograt I Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehaniku delavnica za popravljanje šivalnih strojev, k ^t* M'1 nrnrbs en • ena hisa v u,ici s PiUvidj . Oiltno s 150 sežnji zemljišča ; dve hiši v isti ulici z 200 sežnji zemljišča ; stavbišče na Greti 110 sežnji zemljišča ; zemljišče v ulici del Eremo. voda iz Brojence, plin. vodnjak, stavbišče pripravno za dvorec, vozna cesta; en nov dvorec pri sv. Ivanu, nova hiša, prosta davka za 11 let. vrt voda. plin, ob glavni cesti. - Obrniti seje na 1 slafajEsSJE bizzju: ! TRST, Corso št. 22, II. nacist " Nsibiralni vagoni na v.-e važne postaje sred ij Ki rope in Balkana. Posebni vagoni za \ i no. Vspr -jenta vsakovrstne transporte o«l vsake strani in : vsako stran. Ulaga blago, uplaćuje carino in n.ej. Pretepači. Predsinočnjim 00 ti. uri in >i navstal je prepir mej večjo družbo . leničev, ki .so bili ravno prišli iz neke /niče v starem mestu. Prepir se je lu .spremenil v pravcati pretep. Xcki r j • pristopil, da bi napravil mir, a * m pretepače v se je zaletel vanj m ga 1 napasti. Redar je pa potegnil s ibljo 1 Znic in ž njo vsekal onega po levem ^nu. Xa to so pa vsi pretepači po-. lili in ž njimi vred tudi oni, ki je bil njen. Razne vesti. Eksplosija v Wittenu. Škodo, ki jo je ■ ini provzročila eksplosija v tvornici Dortmundu na Nemškem), cenijo na do 7 milijonov mark. Sumo šip je rabljenih v vrednosti 200.000 mark. . i strehe so hudo poškodovane. Zava->;• Inice se branijo plačati škodo. Zaprli Iva delavca, o katerih sumijo, da sta . ^ala tvornico. S*i nhmo taki. Prejeli smo: NV dolgo •mu j<* bil v delavskem domu shod. Vde-' - ■)'( i" bila slaba. Oni peščici, ki nas je .» 111 shodu, je zadnji govornik prij o-roč d, naj se tesno oklenemo delavskega i -ma in naj ne zahajamo poslušati 0 v : n s k i h doktorjev! Mene je tako . vi: inje jako ozlovoljilo in ni povečalo simpatij do socijalno demokratičnih v. Xa shodih, prirejenih po sdok-*. nisem še sfiš d, da bi kedo po-deiavce, naj ne hodijo na socijali-- shode in tudi nisem slišal zabav-jjroti socijalni demokraciji. Mi >na-'lalisti< puščamo ljudstvu svobodo, da - in srn,- zahajati, kamor mu drago — iu ii na shode socijalne demokracije. Svoboda mišljenja in delovanja, ki jo -.j.»ročajo — najsvobodomiselneji demo-; je (kakor razvidno iz zgoraj ome-. ga) — zelo problematična! Mi 7iismo »socijalisti* a smo, kar se svobodnega mišljenja — mnogo 'na 1 sem od onih, ki imajo svobodo v za-. HI ! ; 0 gojenju cvetlic v Dalmaciji. Pro- r 'jnčev Jim Muzphv ki' • so let bavi s tem poklicem, pravi, ni bil Še n.kdar v navarnosti življenja. Zanimivo je, kar pripoveduje iz svojih doživljajev kakor potapljač: Pred 10 leti — tako pripoveduje — čutil sem prvi in edinikrat neugodni čut strahu. Bilo je to v Zapadni Indiji. Neki parnik je zadobil pod vodo luknjo. Spustil sem se v globo-čino in poiskal, kje da je ladij a poškodovana. Našedši luknjo, skod katero je uhajala voda v ladijo, sem jo zamašil. Toda ko sem se hotel dvigniti in sem dal znamenje, čutil sem, da me spuščajo vse nižje. M®štvo na ladij i se je bilo nekaj sprlo radi japon sko-kitajske vojne in tako so bih ua-me pozabili. Ladija je bila globoka 23 čevljev, a mene so pustili na ni čevljev, kjer so vrvili morski psi. Toda tudi oni se naše električne luči tako boje kakor mi njih. Ko je moštvo na ladiji zapazilo svojo pogreško, so me naglo »dvignili in prišel sem na površje tako naglo in s takim tlakom, da sem skoraj izgubil sapo. Sicer ni poklic potapljača tako nevaren, kakor sc meni. Od sto potapljačev, ki sem jih nekdaj poučeval, izgubil je življenje samo eden. V globočini 95 metrov ne more se dolgo delati, ker je tlak preveč velik. V globočini 25 metrov je rr.ožno delati kake dve uri. Ako je potapljač nameščen z mesečno plačo, dobiva 600-S00 kron. Navadno se dela na dan 10 ur. V največo globočino je dospel James C ooper, ki je iskal potonulo ladijo Kap Horn«. V veliko globočino sta prišla tudi potapljača iz Liverpola Ridiard in Penk. Našla sta potunoli parnik, in v njemu 1,200.000 kron gotovine, ki sta 30 v vrečicah odposlala na površino. Ridvard je šel štirikrat pod vodo in ostal tamkaj vsa ki krat 4 ure. tako dolgo ni mogel vzdržati pod vodo še noben potapljač. Dokler je potapljač v vodi, ne čuti silnega tlaku vode, toda, ko ga dvignejo iz velike globočine na površino, tedaj ga bole vse kosti, kakor da so mu telo v kakem stroju zlomili. Gospodarstvo. Važen odlok za narodno-obrambena društva. Državno sodišče je ugodilo pritožbi j češkega društva „Narodni Jednota pošu-mavska" proti odloku ministerstva za notranje stvari zaradi prepovedi osnovanja društva. V razlogih se navaja: »Odlokom od 29. julijii 1906. je ministerstvo za notranje stvari radi tega odklonilo odobritev spremenjenih pravil društva „Narodni Jed nota pošumavska«, sklenjenih na glavnem shodu dne 16. maja 1906.. ker se ima društvo po t? 3. lit. j, spremenjenih pravil, smatrati kakor društvo, ki je preračunano za dobiček, in da je za to izključeno od j veljave zakona z dne 15. novembra 1867. ■ Grajana določba spremenjenih pravil (§. ' lit. j) gre za tem, da spada k sredstvom I povspeševanja društvenih namenov tudi : : dobiček plodonosnih rokodelskih, trgovinskih in obrtnih podjetij. Kajti to pridobivanje zamore, kakor izvaja protipis, biti namenjeno le v svrho obrata takih podjetij, kar involvira neobhodno namen dobička. Državno sodišče ni smatralo tega mnenja pravim. Paragraf 2 zakona od 15. novembra 1S67. se glasi: Društva in družbe, ki so proračunane na dobiček, potem vsa društva za bančne in zavarovalne posle, rentni zavodi, hranilnice in zastavlja vnice so izključene od veljave tega zakona ter so podvržene posebnim tozadevnim predpisom. Le taka društva je razumeti, da so preračunjena na dobiček, katerih namen je doseganje dobička. To pa ni pri društvu, ki pride tu v poštev. Po 2. pravil namerava društvo narodno, duševno in kulturno povzdigo kraljestva češkega sploh, poljedelstva, ; trgovine obrti in rokodelstva posebej, pred ' vsem pa povspeševanje in povzdigo teh i gospodarskih strok v zapadnem, južnem i in južnovztočnem okraju Češke. Društvo, ki zasleduje samo to narodnokulturno svrho, ki niti ne namerava gmotnega napredka členov, št; ni smet smatrati kakor preračunjeno za dobiček. S tem se nikakor ne spremeni v ij. 2. pravil opisana društvena svrha : kajti, ako taka društva kaj pridobivajo, v tem slučaju vendar ne dobe teh pridobitev členi društva, kakor je to pri društvu, ki je preračunjeno na dobiček, ampak se isti zamore uporabiti za boljše povspeševanje društvendi namenov. Za to se ne more radi navedene določbe lit. j, spremenjenih pravil društva smatrati kakor preračunano na dobiček, ter je izključiti od veljave zakona od 15. novembra 1867. Stoletnica osvobojenja Belegrada se ho vršila dne 1-"!. t. 111. Proračun mesta Reke za leto H«>7. pokazuje rednega prihodka 2»,fl 1.153 K. MALI OGLASI. Mali op!n:ii računajo se po 3 stot. brgprfo; aiHPtnntitikanp besede računajo enkrat ve<\ Najmanjša pristojbina stotink. : Plača se takoj. — — i Kdor Izvin Trsta pismeno naroči kak ,,HALT OGLAS", na ?ož!Je denzr v naprej, ker drngačs n« bo njegov oglas objavljan it ni oseba poznana Upravi lista. Tarifa je natisnjena na čeiu ..MALIH OGLASOV" in vsakdo *hko preračuni, koliko mu je piačat: s leni. da prešteje fcesads Oglase treba nasloviti na „1KSERATMI ODDELEK" „Edinosti". Na vprašanja potom pisem bo dajal „iKSERATHI ODDELEK* Informacije edino le. čs to pismu priložena znamka za odgovor Prodajalca dragocenosti SniK Kupljenih na javni dražbi in v mestni zastavljalnici Monte di pieta). Kupujem. ^(S Menjam. ===== Piazza della Borsa št. 9. ■■ Pnctilinn zn T0ŽD'° P°5te iz Podgrada v Bi- ■ UvlIlj'HI strieo »e tatoj sprejme. Plača po d'govoru. SSlužha stalna. Zahtevam znanje h konji ravnati in poštenost. Pragotin Gobfc — Podgrad (Istra). (1421) Prva slovenska zaloga ;n0i™ ANDREJ JUti — Trst. ulica sv. Lucije S t. IS (za rie?e3n?ni sodiščem). Cene brez konkurence. Svoji k svojim ! PnhiČfun svetlo «Ii temno, &e prodaja; pu-rUlIlolvU polne sobe In posamezni komadi Izbera siolic. Cene. da se ni bati tekmovanja. Ulica Torrente 34. A. C u I li c h, 451 Slavnim društvom Ji čunov in bilanc, revizijo zadružnih knjig, predpri prave za občni zbor. spremembe pravit, vknjiženje sprememb odbora v zadružni register, ustanovljnje-aovih društev, likvidacijska postopanja in izbria društev iz trgovinskega reg *tra, reševanje vseli društvenih zadev nasproti davčnim in političnim oblastnijam in vsakovrstne nasvete v zadružnih stvareh. Večletno moje delovanje v zadružnih stvareh je porok, da vssko delo izvršim hitro v popolno zadovoljooat. Mnoga laskava priznanja in spričevala na zahteve. Jsnko Trošt, >korklja -iTl (nad rojansko t-erkvijoi pri Trstu. i:i.4 Ces. kralj. priv. Oljčna Zavarovalnica (Assicurazioni generali) v TRSTU (Društvo ustanovljeno leta 1S31.) To diu5tvoje raztegnilo svoje delovanje na vse vri t zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požara, zavarovanje n."; aicrja in po kopnem odposlanega biaga m zr.va rovanje na življenje Starjjs društva dne 31. dee. 1505 : Društvena glavnica i ti reserva dne SI. decembra 1905. . . K '270.052.078.64 Glavnica za zavarovan;^ življenja do 31. dpc-omHra . . , 771 .S7!>.(iu7..r»4 Plačana povračila: a) v letu .........'1035 711.02 b) od začetka društva do 31. decembra llM)f».......-iL'7.^7ti.2*27.40 j'ri rm !!•>[ i?.i.a7. dosedai plačanih od-I škod« S ta/, ione štev. 8331 (v V jbroznani prcdcjalnlci jesivin in kolon ja' jp s tra* P -a tamei k'fCio 7P||P rt"Pa 3 Kranjske, je v vseh !ei-V\fiOlU ACIJD nih dobah v zalogi Josipa D o 1 č i č. uDca hsorgente 7, telefon 1465. (/27) Radi Gdpoto.anja ^ (^ nov z o<> kovinskimi ploščami: izbrani, večinoma ruski komadi. Igra mehko in harmonično, primaren za društvo in rodbino. — Cena ->5 gld , vreden H0 gld, Via Nuova št. N, IV. rad., desno. 1353 Hudoben pes tdober čuvaj) se kupi, ulica Mirarnar Št. 13 ' 1400 Več tisoč Stanovanje Fabris. cepljenih trt je na prodaj, najboljih vrst : Silvanec, loški r'zlitig in druge prav po nizkih cenah. — 100 komadov 14 K pri .'osipu C o t i č. vinogradniku v Vrhpoljah, pošta Vipava. Kranjsko. (2 sobi, sobico, kuhinjo, vodo pliu) iščem ne daleč od kavarne 1455 dobro obiskana na lepi poziciji vme-JjtJldlia stu, se proda. Naslov pove , In^e-ratni oddelek Edinosti"4. Krčma „Al Trifoglio" '»f^t?«^ strskr, vipavsko in dalmatinsko vino. Dober kraški teran. Izvrstna kuhinja. Priporoča se si občinstvu Katarina Vatovee. kder iSce službo ali teakoršno-Soli zap«»-slevje: kdor isčc uradnike ali službeno osobie: kdor ima za oddati sobe. stanovanja, dvorcev : k&cr ima za prodati hiše, polja, dvorec ; kdor želi posojila, vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete iid. itd. caj se posluži MALIH OGLASOV * d i n u s t i4*, ki so uajceneji, največ čitani ni najbolj pripravni r dosegu namena. V ulici Giulia atov. 7 6 jt' vilohiii vsakovrstni' jistvine, kakor: kavo, ii/.. tostonino (napcljske), sladkor, tursčno n belo nioki*. naravno maslo. >vcčo milo. jedilno olj o ]>rvt- vrste. Blago vedno sveže. J NOVOST POLNO SFETAK \ {Briljantno asiqeiJsko zvone-nje za BOŽIČNO DREVO > « i i>-i.«č-ititm ati«f i. :;«» cm »iiok«. Neru/.Iatui vrh za L. -žitti.i rov/. ciajo s vtCe. so %rti »onil-io kolesce, i to pritijeur; krogljice iflarjjo oH zvončki-, vs t.-il 0es;ir ht:!nt' lepo /v« ncii.ic, ki "pravi mliulo i j i taro vs.v-faco (»ožičfio razp- -ložtdjc.--——— Cena s kartonom in navodilom vred f tanko Tri« ti povzetju K 1-50 3 k( mudi K 4 — « kona«lov 7 ."0 12 „ ,, i:; :.0 A ki i ne dopadc. se \i ne denar! i\»r> < i o i ;!.i .«•«'» i r i i .1 1 <• ti« J o?lj® n\>s K^iiii) Moj 2fHi htrani oli«<-j>ol »lavni k.iiali.,' s 2000 po.trhaini, ! i-nt na aahtov« \?;tkohil ilain joćega mazila, kt se doiii t vaeh lekarnah " naj se veilno razi /na tu ko „SIPRO". Lekarna •j dr. SIt*HT£RJA v rit AGI. ff-m Poflpirajino Dijaško podporno društvo v TRSTU Večerni krojaški tecaj za spopolnjevanje 3-krat na teden, od 7.—9. ure za gospodične, ki so preko dneva za poslene, je odprt na krojaški šoli — Trs-ulica San Lazzaro štev. 7, I. iiadstropjit Josip Stor kovač in mehaniker instalater za vodo in plin TRST Ulica Boachetto štev. 1. Kleparska delavnica ARTURO PISCUR TRST —- ulica del V Istituto št. 5 zvršuje vsakovrstno delo po nizkih cenah. Jftthinjska oprema s resltra. emaiia, in litega telesa: vrći za mleko. Stavbena dela. kakor žlebi in cevi. I Posojila ser Aiee 123. (Priložili lez&aiBKo 2a Gdia-7or. 1 stra s bodo odžuii o a uosonla. s a j r i?i nr&d n ^ aCil daje Ott o Klenach Berolin, Schonhau- VELIKA ZALOGA oglja in drv za gorivo F. NEMENZ Trst. ulica delle Acque št. 10 Prodaja na debelo in drobno. FošiijSiije n nom na vse stani mesta. Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni itd. vTrstu ima svoj ambulatorij v ulici S. Nicold s!. 9 'M Jađraasi] Basio Sprejema oA iz. v* Srebrnu r.-uioiitoir-' jl»r;» /A dauic 3 :>• Razpis službe. „Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu" raspisuje mesto uradnika in mesto vež&enifca. Prošnje s prepisi spričeval in opazko, kedaj lahko vstopi ter z zahtevo plače, je vposlati do 20. dec. t. 1. na predsedništvo zadruge. St. Si: Srtlirua rcraeatdir-ura za gospodefl Št. :J-»7 "i-g s>brila A»ker-tr» » tp 1"» kamnor JI T* dvojno pokr, ll Št. :J 11 Srebrna Aak^r-nr.* dvojno pokrovo, "» kamnov, po^ebn«» moćna 11 7 do ANTON KI M M A>> "" Izvoz v vse dcicle. rt-ltra* l>Iago MAHIBOR T. 2 (Štajersko) Fratelli Rauber Skladišče ustrojeniii krt kože za čevljarje m sediar,e. Ka-tua tovarna ustrojenih gornjih kož ,'tomaje). — . Izvršuje imroćbe za v«e fcr*je v pokrajini. *>« IV >F,DTNOST ne- j nedeliah in praznikih); 7*5J, 11*—, 12.^.2*^.5. KOPEli-TRrST : , !>•—. |-a«, 3 (ob nedeljah rn prnzn.): <>1>. 7*4"», U*—, r—, 4*—. TRST-PiOLA PIKAN": 1030, 4 —. PIRAN TRST: fi-30, 12^. TRST-UMAl!: (,wimo ob delavnikih) 3 «. UM AG-TRST: C —. TRS!-ROVINJ: (Vstavi ne>: r Izoli, Piranu, Umagu,s CilUtnovi, Poreču in Versaru) torek, četrtek j in MilH>to : <>•—. ] ROVIXJ-TR. ki dan : 7'-'K). j PUJJ-TRST: (1'oštui par.) vsaki dan: 6*30. TRST-r U U: Trgov, parnik (Vstavi *e v Poreeu, 1 Versaru in Rivinju) v ponedeljek srelo in petek : fr—. j j PUU-TRŠT : (Trg. par.) v tore'j četrtek, sobot j .! I * Event čelno. j Furlanska proga. TRST- 311U A M A R -GRINJA N : vsaki dan 9.30 in 3 —. ; I GR I NJ AN-MIRA M A li -TRST : I*—, 6—. TRST-SE.SIJAN-TRŽIČ (M.mfaleone): 3--. j TRŽlC*-(Monf.)-TRST : 7 —. \ TRST-<»KA I >EŽ : (parnik „Magdala") v torek, četrtek in soboto : 12*—. GRAOEŽ-TRST: ponedeljek, sredo, petek; 7 —. Dalmatinska proga Avstrijski Uoyd. TRST-KOTOR : (Brzoparnik „fJraf \Vurmbraud-* > v četrtek: 8*—, vstavi se: v Pulju, M. Loš-nju,1 Zadar u. Spljetu, Gružu. V Koioru v petek ll*»">. Nazaj iz Kotora v petek 1 —■ v Trst v soboto 4'45. V Pulju zve/a z dunajskim brzovlakom' ki pride v Pulj ob 9 -i"). V Kotoru sve.:a s črto v Bari. TRST-KOrOR-IvORi V: v torek S*—, vstivi se:vv Rovinju, Pulju, M. Lošiuju, Silbu, Zadru, Šibeniku Spljetu Milim. Hvaru, Korčulu, Gružu. Ercegujvi, Teodu. Risanu, Kotoru, Dulcinju, Medili. Durazzu, Sa. Quaran a. V Korfu drugo sredo 9'30. Nazaj iz Korfh v četrtak S-— in pride v Trat v sredo 6" — . TRST-.MKTKOVIĆI iA>: v sredo S 110. (Dotiče vse večje luke) v Metkovič v petek 430. Nazaj iz Metkovića v nedeljo ; v Trst v torek I 30. V Meikovičih pripravna zveza po železnici z • Mostarjem. Odhod z Metkovičev ob ."iUL TRST- METKO VIČI (U): v Soboto S 30, v Metkovič v ponedeljek 439. Nazaj iz M. v sredo S 30; v Trst petek 6'—. Zvezo z Most. k. g. Dubrovačko parob. društvo. JRST-KOTOR: (p. ..l*etkau) v ponedeljek 4 30 vstavi i se : Pulju Zadaiu. Spljetu. Korčulu. Dubrov- i nik;-:. Krcegnovi (niolo Giuseppiua) 430. TRST-KOTOR: (p. „Dubrovnik") v petek 4 30 vsiavi i se: Zadru, Spljetu, Trsteuiku, Dubrovniku. I Kamenari in Risan. Zvezo v Dubrovniku (par. , Bojana > z Obotti (Skudar). TRSI-KOTOR: (Ug.-hrv. par. društvo, p- .Salona ) \ soboto : vstavi se : Zadru, Spljetu, Kor-čulu. ti ružu, F.reegnovi. Nazaj v Trst v sredo 4'50. TR^T- R E K A-ifi ET K O V IC'1- KOTO R : četrtek 12'— (opoldne ip. dru>t. Topič), vstavi se: Ižolu. i Piranu. Rovinju, Reku. Zadru i i od Zadra do' Kotora vse najgiavnije kopnene iuke in otoka Visa. Nazej v Trst v ponedeljek 11 TRST-MET KO V j 01 : (Kisni ndo) (poštni) v četr.-k •V—. Nazaj v Trst v četrtek 8 >5 Beneška proga. ! 1 RST-BENETKE: (IJov a.) iz Trsta ponedeljek tuj rek in s«>-L.o,o ob 12. Carigradska prcga. TR-T-SM1RN A-t ARIORAD : Vsako drugo nedeljo i počenimi 1 okt.) iz Trsta ob 4—, čez Reko: v Korfu pride sredo 3'—. Pireus v sobotj 5-(zveza z nagličeni Trst-Carigrad) v Carigra 1 v četrtrk ob . Iz t '.tri grad a 'po l okt.) vsaki: •Irngi ponedeljek ub s:i;> in pride v Trst v j nedeljo 11" Aleksaisdr iska proga. rii^T- \1.EKS ANDRI f A: (brzoparnik) vsak teden iz Trsta v četrtek 11*H ». v Bnndi^i pride peteii 1—. v Alek-an Irijo ponedeljek G" - Iz Alek- j sandrije soboto 3"—, Brindiai torek 5*— v v Trst sredo 11"—. Ta parnik ima zvezo 7. eksj»resnim ! rzovlakom Ostenda Trst. 1 Llovdovi parniki vož jo tudi uied Carigradom in Odeso vsako souoto ob G okt.; med ("arigiadom in KoSiauo vauk teden Trst-Reka-Cari^rad vsako drugo soboto «)•! 1! !1 okt. med t'jtrigradoin in Brailo vsak drugi petek, me 1 Aleksandrijo in Carigrad včak ; dru-ji ponedeljek od 1 *»kt. OI\ Z K A": I>et»eie in podčrtane številke znači j o po-poiudn?. jSmen^anska proga: Trst-New-york , .1 ns»trsi-Amerieaiia Dclnišku parni>ko društvo Parnik Dan odhoda: ,1RASCESCA-.......11. ..St)F1 A UOIIENBERO- . . . ^i. „ n I .,ERNY *............. m « . OERTY-..........11. Januvarja 19»)7 „KRANOKSCA- ....... .,G1UI.1A".......... 0. Februvarija .. k ..SOFIA IIOHENBERG" . . . Bi. „ ,. Promene ni-o izključene. Koneem meseea februvarija 111 apriia 1'.<'7 bosta stavljena v službo dva najmodernejša tran-a- , tb.nta * dvojno vrtenico. katera se sedaj gradit 1 v , najprvih brodog/adnjili Razpored odhodov imenovanih najmodernejših parnik »v bode tem pr» je m-znanjen. S-------------------'-------------------- ■ — ^ ---- ---------- iboljšo s. eclst' ?J5r.t* V8S': o fino t ,-c no aiiči 1 sobi;. .10 ; : a j b j i j se p nporoča a - : r sic p !: r, J a ca vi z cnevreaus in lakirane čevlje. D UNAJ, XII l j Golonns „glock-Koledar" m r za leto 1907 "VB pošilja največja avstrij. tovarna koledarjev J. L BATER v Kolinu in Pragi.1 ^mmh hm BI^H je sredstvo BT. mM BK W jSff saaženje čevljev ■BBS5 ^^S "VflS in s9 dobiva oovsocli. Stanje hranilnih vlog : Rezervni zaklad : nad 22 miiiiottov K nad 760.000 K 77- »ca A ~Z •r* mm 5 - oa ci C i—I mm > F sprejema hranilne vloge vsak delavnik od S. do 12. ure dopol- in «>resli vsaeega pol ieta h kapitalu. Kontni davek od vloženih ohresti plaču;-hranilnica iz svojega, ne da hi i^a zararunila \ ingateljt-m. Za varnost vlog jainči poleg lastnega rez »rvnega zaklada in •> ■ oluina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčna močjo. Da .,(• v:irnost vlog popolna, svedori z i isti to, d- vlagajo v t<» hranilnico tudi sodišča denar nialoletmn otrok in varvaticev. Denarno vloge se sprejeiiajo tudi po jiošti in potom ce. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po :i71°/o ,lil ^ -»hrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5izposojenega kapitala. Xa ta način se ves dolg poplača v <">_' in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg /. obr-stmi vred. ni' primer v letih, tedaj mora. plačevati m ieto <;■'/„ izposojenega kapitala. Dolžniku na prosto \oljodano. svoj dolg tudi poprej poplačali. Posoja se tudi na menice in na vrednostna papirje. FlLUflLKfl BANKE „0NI0N" v TRSIO se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi operacijami Odhajanje in prihajanje vlakov □rža^fs^e železnice Veljaven od 1. oktobra 1905 naprej Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst Roviaj Pula (Dunaj) 5 3* 0 Herpelje—Kov nj Pub. J-ZO 0 I Ieipcljc Divaći—Dun tj. I'50 0 Ilerjiclje—Kovin; Pola. 4.— 0 Ilerpcljc Kov nj -Puh: (I>v..Ćn Dun;q). 7 B Htrpclje -Divara Dmaj. ( Kanfanar—Rovinj: 6-50. o-2<>t 3. 8'<5i •b nedeljah in pruzcilOl. : 2 26 BorSt—Draga— Mor pelje—Divača. Trst—Buje— Portč. «>♦!• 0 Koper—nuje—Poreč in njeli>c>iaje. 3-J* 0 Koper—Buje—Poreč in medp •• taje. f*^ 0 Koper in roedpo-taje de do Mili) Tr»~ 6«rica Jcsenice — Cetovec - Beljak— H«»ali»v». t,-— 0 do Gorice in mcdj'u-iaje tPrvm'na—Ajdovščina : 9*57) 7 25 B Gorica (Prvačina—Ajdovščina *y57) Jesenice— Beljak—Celovec—Praga. 9— o Opčine—Gorica (in medpostaje) Jescuice— Beljak — Monakovo. 12-jJ 0 Opčine-- Gorica (in medpostaje) (Prvačina— "" Ajdovščina : 3'^) Jesenice—Celovec. B Opčine (vlak se vstavi .samo za vstop) Gorica 1111 medpostaje) Jesenice-Beljak-Celovec-Praga 4-si 0 do Gorice in medpostaje. 0 Opčine Gorica (Pivačina— Ajdovščina : Jesenice — Beljak—Monakovo. j Ob nedeljah in praznikih : 10 do Gorice (Piva- ( čii-a —Ajdovščina ; i ODHOD iz Gorice v Ajdovščino: «>-15, 2*j. j '' ' Prihod v Trst. Pula Rovinj—(Dunaji 7-4; 0 l Dunaja--Divače—llerpelj in medpostaj. j ••4O 0 iz 1'ule—liovinja—Herpelj in medpostaj. t 1*05 0 z I>unaj.i—Divače—JJcrneij in medpostaj. 0 iz Pule—Rovinja (Divače Dunaja) llerpelj in; medpostaj. B iz Pule, Rovinja (Pivače-Dnnaja > llerpelj. | (»b nedeljah in praznikih: 9 ^ iz ilcgielj in Pivaće. j Poreč—Buje—Trst. ,-;o 0 iz lluj, Kopra in medpostaj. 12'^ 0 iz Pereča, liuj, Kopra iu medpostaj. 0 iz Poreča. Buj, Kopra šn medpostaj. Monakovo Pragn Celovec—Jesenice—Gcrica—Trst 0 iz M«nakova, Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. I 7-15 0 iz Gorice in m cd posto j, 2.— « iz Pr-ce, Dunaja, Celovc- Gorice. t2.j£ C iz Co'ovca, Trbiža 1 Ajdov«, ir.ti Gorice, Opčin. 6-^J 0 iz Monakova. Beljaka. Jesenic, Gorice, Opčin. 8". B iz Pra^e, r'elovca, Beljaka, (Ajdovščine) Gorice. I (hI 0 jz Celovca, Trbiža, Gorice. Opčin. <»i> nedeljah in praznikih : 9"10 0 iz Gorice (zveza z Ajdovščino) in mejpostajami. Južne želez&iice. Odhod iz Trsta ^Piazza della Stazione) V diijo preko Ćerv;njana in Benetk 5-50 B preko ' ervinjana v i'enetke. Rim, Milan. Vi- | jjreko Nabrcžine. :-50 0 preko Ćcrvinjana v Benetke Mi!;u (>e zvezo na Videm in Čedad). 5-J. B preko č'ervir.jana v Benetke, Milan, Rim zvezo ra Videm). V Italijo preko Kormir.a in Vidma '23 B reko !-'abrež:nc v Ivor.nin. Yi>.cm, Milan. Rim. 1 ••■"'5 0 v Kotuia zvezo n.-. < ervinjan in Ajdov-j -»'ino) Videm, Ben ke. ; 0 t Kormin (u:i..:. Reko. 5-:t.ri g v l.jubljano, Dan: i. Ostende, Reko. o" B » Uibijaiia, Dobu* Zagreb, Bmliupcato, H jO 0 2 Ljuhlj. 11 .. Ur.ti^i, / .-reb. Budhni>ešto. Ob ncdtlj;di in praznikih : 2*ij 0 preko Kria do Kormina in medpostaje -l ^ 0 Mirmn r. "irinjan, -v. Kri/. Nabreiina. _ Prihod v Trst. Iz Itaiije preko Ćer^injana in Kormina. k _;o 0 iz Kormina jn ' ervini.;na preko • B lz K rmina preko Na.brt.line. *> 38 B iz Kormina /v«. • Aj -.- "m ■) 111 ■/. »'ervinjana. 0 iz Korniin.i ; reko N;djre£inv. 41"' 0 i/ Konnina (zveza z Ajdo.Ščino in :z < er- \ inja na. 7*'-* 0 iz Cervinjaiia. B i' Km: lina -v. za > A ■ .• -ek" N.ibre/.ti.e. B iz K. r-: in;, (zve-a - Ajde v .) preko Xabrežine. ' 0*^ 0 Kormina in B :z < gr\ir.j.i.na. nedeljah :n pnafldh: 0 iz Konnina in medpostaj pr«.ko Bivi«. Z Dunaja Ostendc in Londona) Ljubljani Zagreba Bu^impes e in R?ke. »"JO B z Dunaja, Ljubljane, < >->iende in Londona. 710 0 z Dunaja, Ljubljane. Zagreba iu Bui;impe-te • E z Dunaj.', ljubljene, Z.igreba, Budimpešto i. Reke. «•25 0 z 1 »uuaj.i, l ic", j.tiie in Reke. 5 D z Dunaja, Ljubljano, Zagreba, Budimpešte. S"' B z Dun.ija, Ljubljane, Zagreba, Bdpst in Reke. nedeljah in praznikih : 0 iz Nabrežine, r . Kriza, (irinjana in iz Miramara. Opazke: Debele i:i i>ot: na k-;o uli ra proti blagajniškim potrdilom rta ime v kronah: v Napoleonih I po 3V'e 4 dnevni odpovedi po 3\ pro:i V) dtiovni o'; .v !i 3S' 30 .. i •> j0/., na ^eat mesecev -truno " 3T4P/o ua mesecev stalno Z na eno leto stalno ; na bančni ž.ro plačevaje brez nikake omejitve zneska 23/, letnih obresLij, izvzemSi slučaje posebnega dot:— vora priznavajoč vsa vplačila z dnum zvrSLvžcga «6 vplačila. Izvršuje za »voje kerentiste inkaso računov na tukajšnjem trgu menjie 7* 'l'rst. Dunaj, Budapest in 7.a druga glarna me-t-. monarhije, jim izdaja nakaznice na tn trii- a ter jih ovlašćuje, da domicilirajo et. :;te pri njeni blagajni, v^e prosto kat-rih-ko'i troškov. ^ Izdaja In kupnje po dnevnem km/11, prosto vsakoršnili troškov, menjifne vrednote italijanske banke (Uanea d" italia), i;e:u>eljske banke (Bane a rodajo javnih kreditnih ll«tiu državne rent«, delnice, obveznice, srečke, naj se iste kvotirajo na tržaški borzi ali un kasi drugi tu- ali inozemski borzi, deviz in vre la si Odpira tekoče račune z domačimi i:, zunanjimi ef-kti, kakor tudi proti sra-tav-Ijer.ju karatov ladij aH uroti drugačeciu jamstvu po dogovoru. . Odpira kredite proM iiatinam "o uakrcanju z*, tržišča v Londonu, 1 arizu, . uitn-buriru. lleroliuu itd. 00 pcsetuiih poirojili. , . Izdaja it: prejema men U e in nakaznice ua katero koli evropeko ali izven-evropsko tržišče ter prevzem •• izplačila tu li potom brzojava. I/ !.-tja nadalje k.c.iitn* pi-ma na ime, na katero-li tnzemsko ali inozemsko trziSče. Deoozitni oddelek Prejema in hrnw de-a-ite. sestoječe iz vrednotnih papirjev, kakor tudi iz kovinskih vr dn-.,t:i :• :-ue-no i v.-;- lVevzema točno upravljanje zaupanih je, depozitov, posel,r.., pa iy.:irjeva:,ie d.i^niL Odrezkov verif».;ira..je dvignjenih srečk in izplačevanje raznovrstni!, dvignjenih sr- čk, vs.e to pod uajzmerueišimi pogoji, alka I tanke Union — oddelek za blago - pre»krblju> nakup in prod« b!sga v kr nici, dovoljuje predujme na blago, Ipolice o nakreanjn, warrante itd. 111 janu-i as ^ ± "I r .fiič-iio carine. — .— r v L MOD iz ' 111 ST A : 0.02 *T 7, .:o , S. 8.42 ,Q.07" , 9-5^ 10.44 , 11.30, 12.20, 1 2* 52 1 -3- 1.26, : 2.2*', . 2,44, 3.08-, 3-3- 5.07 : 5.56, 0.2b*, O.44, 7. 3-- «.20, 9.07. . 11.20 • k[!op i/ OPfl\: :.jt 1, 6 .26. 6.51 , 0.56, 7-3° «•19. •• 07, 9-50" . " ^. «0,44, M .42 , 11.47 12.20, , 12.44*, '-os, 1-3: i, 1 -44**» 1-49- 2.04 , 2.20*, 5-59*' 10.44. 2.44, 3.0S'. 3 , 0.04, < .44, 7.; >2,8 4-26^ , 4.3 i.07 , S. 1 2. ' 2, ^.07, 9.07, lo 5-31 '•39 , ; _ _ _ _ Ogla-e. p isla mi: r: ni će. zahvale, m »c*' •*' in v «»1.če kak >r;ao vr-t > ■ .-n >proj „Inscralni <> i'.elek v (iioi^io * ialai i ^t. 1 .s iKarodni 1 su) ii'dun.idstropje, l^vo. Urad je Iprt o« t. zjutr.tj io 12. in od 3. do N. ivjp. 9 noči -e -prejema v „Tiskarni l-Minost". ^ ^ isr- ^ 5.iiin> oi> iieOeljuJi iu p.-iiziiikia t»-r .>ij lt-j. :a »riiutuu. ■ I»1 • kolodvori tir^uvc« o^ir. odhod r. iste poslej -. i i j i i v ' 1.