List 37. Tečaj XLVII. OS I / naroane i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskar jeinane za leto 3 gold. 40 kr. za 90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold pol leta 2 gol 0 kr )ol leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta trt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 11. septembra 1889. Obseg: Pitanje. Kedaj sadimo sadno drevje. Kako s konji ravnati pisni m narodopisni obrazi. Naši dopisi. Novi čar. Cešpljevemu drevju v pohvalo. Zemlje- e stvari. Pitanje. Meso 1 ki ga prinašajo na trg, je navadno dvoje vrste: tolsto in medlo, dobro in slabo, slabega je največ. Kdor vedno dobro meso kupuje, skoro si misliti ne more meso, ki ga prodajejo po ceni na trgu. kak medlo Dobro meso se dvakrat ali pa tudi celo trikrat tako drago plačuje, kakor slabo. To je zapeljalo živinarje 9 da pri krmljenji le na to e dajo i da bode živina debela. Kako se pa more živina tako rediti in konsument ne bode dobil mesa pokritega z do palca debelim lojem, pa tudi ne takega, ki obstoji iz mehkih, tenkih in medlih vlakenc? Kako ravnati? Prvi pogoj je, da se mlada živina dovolj giblje, da telet ne privezujemo tem priklepamo, dokler niso eno ali dve leti stara, v času jih moramo dobro krmiti vendar pa tudi ne smemo dva ali tri mesece starih na piano goniti, da bi potem morala dolgo časa vse mogoče prenašati in trpeti dokler niso izpolnila dveh ali treh let, na kar pa jih po dandanes navadnem načinu tako pitajo, da jim odvzamejo vsakeršno gibanje ter jim dajo preobile ogljenčaste krme. Ni se treba čuditi, da tako vzrejena žival nima dovolj razvitih mišic, katere so na debelo s skoro neu- žitno tolščo prevlečene. Ce hočemo meso zboljšati, moramo pospeševati razvoj mišic ne le s privajanjem primernemu gibanju, ampak tudi s primernim krmljenjem. Primerno krmljenje pospešuje neprestano zdravo in 9 normalno rast, s krmo pa, v kateri je veliko belja- 1Z kovinskih in duščastih snovi, dobivajo živali snovi, katerih je sestavljeno medlo meso. Tudi moramo pomisliti, da živali krme, katera provzročuje vročino in dela tolščo. pičo, nabira se rada po vrhu tolšča katere imamo v gorkih, pripravnih hlevih in katere dobivajo dovolj beljakovinske krme, pa imajo sočno, žilasto in lepo podraš- čeno meso. Kedaj sadimo sadno drevje. To vprašanje so mi uže mnogokrat stavili, in tudi marsikedo izmed naših sadjarjev je bil tako vprašan, kar kaže, da naši gospodarji nimajo še povsem pravih pojmov glede pravočasne saditve, in zato gotovo ni odveč, če zopet enkrat razmotrivamo to reč v našem listu. Odgovarjaje na to vprašanje moramo imeti najprvo to v čislih, da požene vsako seme in vsaka rastlina kali ali poganjke iz onih snovi, katere so nakopičene v semenu, oziroma v rastlini, ia da se rast sploh more pri če je dosti primerne vlage, zraka in toplote. četi, m Ozirati se narn je pa dalje tudi o na to, da potrebuje listje mnogo vlage, katero korenine srkajo iz zemlje ter jo potem dvigajo po rastlini navzgor! Ako seme najprvo požene korenino, podvrže se le naturnernu zakonu, kajti ako potrebuje listje posebno mnogo vode, mora pa poprej del rastline, ki more srkati vodo iz je korenina. biti zemlje, in to Ako s tem pospešujemo rast drevesu, moramo skrbeti mlademu presajenemu drevju za korenine, predno more pognati listje. Korenine se brez dvombe delajo spomladi ter jeseni, to ve vsak, vendar je dobro znati« kedaj se delajo korenine najrajše, ali vsaj, kedaj se jih bode več storilo, predno ozeleni ali spomladi vsadimo. drevo, ako drevo jeseni Gori smo uže rekli, da se delajo novi poganjki iz ne morejo predelati v medlo meso., koristna je pa taka nakopičenih snovi ob primerni toploti. Iz tega utegne krma. če tolščo želimo ali je potrebujemo, ker z dušči- marsikdo sklepati, da je spomladanjska saditev boljša, častimi sestavinami dela tolščo. Živalim, ki so vzrejene ker za jesenjo pride zima, katera vsako rast uniči pri nizki temperaturi in se krmijo obilno t ogljenčasto je, da ne zapazimo nobene rasti po zgornjih delih —'^^^^ ^^ « U^G&c, C * Zt ft*r ft • V JS-Z5 sk * - ^ i - Ji i iz v\ ^Jf / /f ; A --.J J 290 • m' line nekaj mesecev, vendar je v tem času kmalu za trikrat krmiti: zjutraj, opoludne in zvečer, in sicer jesenjo in zgodaj spomladi v zemlji toliko toplote, da se zvečer se naj polaga največ, po noči pa nič, takrat naj rast pod zemljo oživi. Kdor je jeseni prisul drevje v truplo počiva, in prebavila naj delujejo, da jih nič ne zemljo v ta namen, da bi ga spomladi vsadil > najde moti. spomladi po njem mnogo lasnatih koreninic, katerih Naglo z delom menjavati, to škoduje konjem močno. jeseni gotovo k ni bilo. To sem n. pr. opazoval na div- Ako so na primer konji ves teden morali težko vleči jakih, katere sem jeseni prisul, da sem jih meseca ja- voziti, pri čemer so le po malem hodili, škoduje jim nuvarija ali februvarija v roki pocepil. Izkusil sem pa močno, če jih potem v nedeljo zaprežemo ter se hitro to tudi na drevescih, katera sem po zimi dobil in prisul, peljamo v mesto ali na izprehod. Dobra konjska oprava spomladi jih pa iz zemlje vzel. V prvem slučaji so se je veliko vredoa, za polovico dela, ker v njej kooj vse naredile korenine pred zimskim mrazom, v drugem slu- svoje sile iabi. Kadar oprava ne leži prav, ali se pod čaji pa še pred pravo spomladjo. njo nabira prah in nesnaga, nastanejo, zlasti po leti, Iz vsega tega izhaja za nas, da bode drevje naj- tako zvani otiski, kateri žival jako bolijo. Tako zbolevši bolj raslo, ako more, predno ozeleni, narediti še dovolj Konji rede se slabo, ne morejo pri delu rabiti vseh korenin, a to je brezdvombeno tedaj kadar vsadimo svojih sil, ker prizanašajo bolestnim stranem svojega drevje jeseni, a čim prej, tem bolje. Res pa moramo pri tem paziti da je les drevesa, katero menimo presaditi, popolnoma dozorel, in da je rast zunaj zemlje popolnoma pri kraji, kar spoznamo na tem, da se so naredili po novih poganjkih vrhovni popi. Če je tako, lahko pričnemo presajati. Presajamo pa jeseni lahko toliko časa, dokler je zemlja rahla in ne premokra, kakeršna je po nekaterih po drugih pa manj časa. Kdor pa spomladi života. Slaba oprava stane gospodarja zaradi marsika- stala terih izgub pri živalih in delu veliko več, nego nova in boljša oprava. Kadar začnemo voziti, naj vsi konji ob enem, jed-nakomerno in mirno potegnejo. Zaletavanje enega konja oškoduje opravo, pogubi konje v kratkem času ter ne legah dlje pomaga nič k srečni vožnji, ampak jo le ovira. Navadno je voznik kriv slabi navadi, da se konji nepravilno zaletavajo, napenjajo in mučijo, ne da bi vsi jednako- presaja > stori to prav kmalu t precej kadar se zemlja osuši in se da obdelovati. Kako konji ravnati. merno in mirno vlekli. Pameten voznik bode to vselej lahko dosegel, ako s konji lepo ravna. Surovost vse izpridi, vsaj malokedaj pomaga. Kedar so konji vsled težkega dela ali naglega dirjanja razgreti in mokri, ne smemo pripustiti, da bi morali stati, na hladnem vetru ali prepihu, na primer na n Po malem na delo. po malem v hlev u 1 to je in glavno pravilo zastran konj z ozirom na pričetek konec kakšnega opravila ž njimi. To hoče reči: začni voziti mirno ter ne zahtevaj, da bi žival morala hipoma cesti pred krčmo, sicer jih v kratkem času pokvarimo. Časi zaradi tega konj tudi naglo pogine na cesti, vsaj mnogo bolezni dobivajo konji na ta način. Ako si pri- si vročega konja postaviti v hlev, pretri konj kožo s slamo da se hitreje posuši potem pa ga po&ri z in precej ob začetku delati in bežati na vso moč, ampa& lehko odei Če mogoče, pa ne postavljaj vročega začni po malem in zahtevaj potem polagoma čedalje konja v hlev, ampak daj mu izprehoditi se in oddahniti več. Ako časi prenehaš in privoščiš živali počitka, pro- 8i po malem. Koliko celo varčni gospodarji v tem oziru vzročiš, da mišice in sopila popolnoma in vztrajno delujejo. Jednako odnehavaj, miri žival in priganjaj jo čedalje manj, predno dospeš domov in konja v hlev postaviš. Po težkem delu, po hitri vožnji konja nagloma v hlev postaviti, to mu nič ne koristi, mišic nič ne pomiri, ampak stori, da postanejo trde. Zaduhli, nezdravi zrak. kakeršen je navadno po hlevih, pa škoduje plučem ki so močno razburjena, in koži, ki se jako poti. greše, kar sebi in živalim na korist lahko opuščali ! Češpljevemu drevju pohvalo. > zelo Marsikatera plemena sadnega drevja so ob rasti občutljiva; nekatera mnogokrat pozebejo, druga rode zopet le ob ugodnih letinah, iz večine je vzgoja Če hočeš s konji daleč in hitro voziti, ne polagaj ze\0 težavna, pri mnogih je obiranje zelo sitno, in sled- veliko, ne krmi preveč malo poprej, predno odpotuješ, Dji£ pa 8adja še lahko prodati ne moreš. mpak preteče naj vsaj eno ali pol ure, da prebavi konj použito hrano. Prebavljanj delo, za katero je živali časa treba ravno tako, kakor za vsako drugo opravilo. Kdor ne ravna tako, zahteva od živali dvojno delo, ob enem, vožnjo in prebavljanje, pa nobeno se ne vrši pravilno, zdravo in prav. Prebavljanje postane nepopolno, zato tudi hvali češpljevo drevo v svojem vinarskem ko- Pri češpljevem drevji sadjar vseh teh težav skoraj ne pozna, zato se pa to drevje tudi skoraj povsod nahaja, in to po obširnih posestvih z uzornim kmetijstvom kakor tudi pri revni koči. Vodja vinarske šole v Klosterneuburgu, baron Babo » hrana se ne ukoristi tako, kakor bi se morala, mnogo ledarji za 1. 1884. tako le: Češpljevo drevo je sicer naj redilnih snovi se potrati, konj ne more vseh sil za vožnjo navadnejše, pa tudi najkoristnejše sadno drevo, in to napeti, ker ni do sita nakrmljen. Najbolje kaže konja zaradi naslednjih razlogov: . Ni druge vrste sliv, katere bi bile toliko priljubljena jed, kolikor sveže češplje. 2. češplja se izvrstno suši in je kuhana sladka, a ne kisla, kakor druge slive. 3. Iz češplje napravlja se najboljša čežana in najboljše žganje. Ponta. Najboljše kutine so dobivali Grki s Krete z mesta Kidona, po katerem so dobile ime „kidoniaw. Oluplje .e in posušene češplje brez pešek so grškej jojeziji je bila kutina ono isto, kar je bila tudi pri starih Izraelcih. Solon je odredil, da imajo mladeniči na poročni dan jesti Kutine, ker se je mislilo, da kutina more razbiti zle vroke. Črešnje spominja Teofrast ter cvet in sad. Sliv so jej točno opisuje vzrast skorjo, najboljša sladka salata (kompot). 5. Češpljevo drevo rodi zelo obilno. . Češpljevo drevje je kaj lahko razmnoževati. imeli Sirije Grki več vrst. Najžlahtnejše slive so dobivali s in z Grške so prišle v Italijo, kakor to Plinij omenja. Za marelice vele nekateri, da so prišle z Ar menije za Aleksandrovih vojsk, a drugi trdijo, da so Katero sadno drevje ima vse te dobre lastnosti ? jih dobili za časa Ptolomejcev z Egipta. Za breskve trdi Zato se pa češpljevo drevo tudi nahaja po vseh zmerno Teofrast, da so došle z Azije na Kreto in v Egipet, od gorkih krajih in v mrzlejšem podnebji. — Ni je kmetske tu pa na Grško. hiše, za katero ne bilo češpljevega vrta, ni ga po toka, ne vlažne dolinice, v kateri se ne nahajalo to koristno drevo. — Ako pridemo v Banat, v Srem, vidimo še nekaj Italiji se je udomačila najpreje vinska trta, in za njo je začelo polagama dohajati pojedino sadje, z škega 7 neRaj z Azije. Za Katonovega časa ni tam zelo obširne čeSpljeve vrte, celo velike grajščine se bilo v Italiji še niti breskev, niti dobrih črešenj, pečajo tam s češpljevo vzgojo dobrih sliv. Se niti za gospostva rimskega so došle breskve Kdor se hoče baviti s sadjarstvom v veliko, temu s Perzije, marelice z Epira, boljša in žlahtnejša jabolka, ja eden prvih pogojev, da se pridelano sadje lahko ob- hruške in slive zArmenije, boljše višnje s Ponta. Ob istem trga, oziroma spravlja, in da se tudi velike množine času je došlo še tudi razno drugo južno sadje. Za no- k pridelka lahko zmagajo. Češplja se pa lahko otrese, sad katero sadje vemo ne samo leto, temveč tudi človeka, se lovi na rjuhe, in videl sem v Banatu, kako so tudi ki ga je v Italijo prines 1. Neki Apij je prinesel s Pe- vite češpelj, katere so potem spravljali z leponeza osobito fino vrsto jabok, ki imajo še dandanes otresli cele grabljami na kupe. Kdor ima toliko češpelj, spravi jih njegovo ime, in plemeniti razkošnik Lukul je uvel breskve v sode in prilično žge po zimi slivo vec, ki se po vsem marelice in žlahtne črešnje. Kedar je Lukul 74. pred svetu lahko speča, in cena mu je toliko viša, kolikor je Kr. slavil zmago nad Mitridatom, vozil je ob svojem starejši, zato je mogoče počakati visoke cene. Podučne stvari. prihodu v Rim na posebnem vozu celo črešnjo s perjem in zrelimi plodovi. Bila je to sladka in žlahtna vrsta, katere do takrat Rimci še niso poznavali. V rimskih spisih dinega sadja, in ti popisi nam najbolje pričajo, kako se sadjarstvo v Italiji brzo razširilo in vkoreninilo. nahajamo popisane vse najglavnejše vrste poje Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 126. Sadjarstvo pri starodavnih Grkih in Rimcih Najstarejše so jabolk Verojetno ki se je v Italiji vzgajalo, e na vso moč, da so prv ljedelci v Italiji začeli saiui vzg< ki so rasle po šumah. bila i po- in žlahtniti lesnike, prvem in najtemnejšem početku Na rimske povesti nahajamo jabolko kot dobro poznato domače sadje, dočim se je drugo sadje pozneje doselilo. Za veliko starost jabolka v Italiji govori nam še Grškem nahajamo uže v najstarejšej zgodo- to, da so Rimci še drugo sadje jabolko nazivali. Tako vinskej dobi mnogo žlahtnega sadja. Semitski trgovci so so nazivali breskvo perzijsko jabolko, marelico armensko uže v prastarej dobi prinesli z Azije na Grško mno- jabolko, kutino, kidonsko jabolko, in to zato, ker so govrstnega kulturnega bilja, in so Grke poučevali v s teh krajev dotično sadje dobili, ali vsaj mislili so, da vzgoju sadja. Uže Homer, opisujoč vrtove Alkinoga in je tu doma. Plinij je poznaval 36 vrst jabolk, ali vse Laerta, spominja sladke hruške in smokve, zelene oljike te vrste so bile v manjšej ceni kakor hruške, kakor je in rudečepisanega jabolka. Pozneje je imela Grška obi- to še dandanes v Italiji. lico vsakovrstnega sadja. Uže Drakonovi zakoni spominjajo sadja, in Atenci so pričali, da je neki Eumolfus zmislil cepljenje sadja. Za Aleksandra Silnega je moralo biti sadje na Grškem vzgoju hrušk so nadkrilili Rimci Grke > kajti hruški ugaja podnebje v Italiji veliko bolje kakor v Grški. uže osobito fino in okusno ker so za Aleksandrom pošiljali sveže gorsko sadje v samo Azijo. Aleksandrove vojske v Aziji so odprle z novega pot žlahtnemu sadju. Za Teofrasta so rasle uže na Grškem najsočnejše hruške z Male Azije, prekrasna jabolka z Armenije, sladke breskve z Egipta in sočne črešnje od vsem so imeli 56 glavnih vrst, in med • • njimi je bilo tudi takih, od katerih so naše najžlahtnejše vrste. Kutin je bilo v Italiji velikih in malih, in Plinij je poznaval vrst. Rim so prišle z Male Azije preko Roda in Krete. Kutina ima v Italiji mnogo ostrejši in lepši duh, kakor v severnih krajih. Zato so starodavni 292 nini mnogo tujcev, ki velikokrat rabijo telegraf. Zajedno Rimci nastavljali kutine po sobah, v katerih so obiskalce sprejemali. Ta navada postavljati zrele kutine po sobah, je treba omeniti, da bi občinski uradi na Jesenicah, v razširjena je še dandanes po Italiji. Breskve so bile s početka v Rimu zelo drage, ena je veljala do 15 kr. v našem denarju. Za Plinijevih časov so bile breskve uže povsodi po Italiji razširjene, davčni Koroški Beli in na Dovjem, ter župni di v ten treh krajih mnogokrat rabili brzojavno postajo. Kraujski Gori je c. kr. okrajno sodišče, c. kr. urad, c. kr. notarijat, občinski in župni urad. da si jih ni bilo več kot 4 vrste. Najpriljubljenejše so kr. poštni urad, c. kr. žendarmerijska postaja, dacarski bile v Rimu one breskve, katere so dovažali z današnj urad, dalje so tu zastopniki več zavarovalnic. Kranjska Francoske. Vse naše žlahtnejše vrste breskev so pred Gora je središče precej razsežnega sodnega osraja, kot ne s Francoske. Marelice so bile za Plinijevih časov še le do 30 let poznate, in bile so tudi še drage. kamor prihaja mnogo ljudij iz druzih sodnih okrajev. Brez dvojbe je tedaj, da so takim krajem, kakor je Dioskorid priporoča Kranjska Gora, brzojavne postaje neizogibno potrebne marelice kot vrlo zdravo sadje t dočim jih Galen zame- in tudi koristne v mnogih ozirih. Neovržno je, da je tava Rimci so imeli samo eno vrsto marelic, in ta je jeden najvažnejših činiteljev v prospeh občin telegraf. bila, kakor je videti, mala in drobua. Sočnejše in žlaht- Ljudstvo se peča v prvi vrsti s kmetijstvom, ali vendar nejše vrste so pozneje vzgojili se mora žito in moka uvažati iz drugih krajev. Zivi- Slive ne spominja niti Katon uiti Varon, a Plinij narstvo, osobito pa ovčarstvo, je živahno, in prodajalci, pozna uže 12 vrst. Omenja pa, da pred Katonom gotovo kakor kupci živine pogrešajo često brzojavne zveze z ni bilo v Italiji sliv, ki bile užitne. Vergil in Ovid drugimi kraji. Lesna trgovina je obsežna in v Kranjsko opevata slivo. Za Neronovih časov je bilo v Italiji uže Goro prihaja radi lesa mnogo kupcev. Po leti hodi iz 30 vrst sliv, do 200 vrst. dočim je v celem rimskem cesarstvu raslo tega kraja veliko moških šumarit na Stajarsko, katerim bi tudi mnogokrat v važnih stvareh koristila brzojavna rešnje so morale biti uže pred Lukulom, ali so postaja. Res, da se tudi more brzojaviti na železnični bil pred kot ne, še slabe in drobne, kajti še Lukul postaji, toda te postaje so v prvi vrsti za železnične je začel boljše in mesnatejše uvažati. Rimci so pozneje poznali 10 vrst. Višnje so bile v Italiji gotovo zelo slabe. (Dalje nasl.) namene in šele potem za stranke, torej se ne more zahtevati da vse to storile, kar store državne brzo javne postaje Kranjski Gori in bližnjih vaseh Trgovinska in obrtniška zbornica. (Dalje.) IV. Gospod zbornični svetnik Anton K poroča da so občinski zastopi v Beli Peči, Kranjski Gori in na v teh krajih s da se napravile Jesenicah prosili, pošto zvezane brzojavne postaje. Na Jesenicah je gotovo brzojavna postaja zelo potrebna, ker so na Savi in v Javorniku velike tvornice za železo in jeklo in se zdaj zida na Savi prav blizu aic velika tvornica za izdelke iz železa, ki utegne mnogo trgovcev, ki vsi žele, da se ustanovi brzojavna postaja. Kranjska Gora in Podkoren sta priljubljeno letovišče. občini belopeški je kaj razširjena obrtnost in prebivalci si zaslužijo mnogo v tvornicah za jeklene in železne izdelke, v tvornici za leseno volno ter na žagah. Delavcev je v teh tvornicah ao 200 in smelo se trdi, da obrt preživlja nacl 500 ljudi. Poleg teh večjih obrtnih podjetij je tudi več malih obrtnikov in trgovcev. Lesna trgovina je tudi precej živa. Poudariti je tudi treba, sta pri Beli Peči obče znani jezeri, ki ju vsako leto da Jese promet zelo povečati, ker se bode v njej izdelovalo mnogo blaga, katero se doslej na Kranjskem ne izdeluje, temveč na Kranjsko uvaža. Tvornica bode imela mnogo trgovinskih zvez ne le v Kranjski, ampak tudi v drugih kronovinah Avstrije, na Ogrskem, Hrvatskem in tudi v potre- v bli- iuozemstvu. Tedaj bode gotovo tudi mnogokrat prihaja na stotine ljudij gledat; dalje je Bela Peč zelo priljubljeno letovišče. Vse to s li vsakega razumnika, da mora vprašati, zakaj še nima ta kraj brzojavne postaje. Na podstavi rečenega predlaga torej odsek : ^Slavna zbornica naj se v svojem poročilu do c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva izreči za napravo brzojavnih s pošto zvezanih postaj na Jesenicah, v Kranjski Gori in Beli Peči/ Predlog je bil sprejet. bovala brzojavnega dopisovanja tem kraj in žiui stanuje pet trgovcev s čebelami, kateri imajo razsežno trgovino v inozemst\ Na Jesenicah koplje se mnogo V. Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča, da je občina Šentožbalt prosila dovoljenja, da se napravi v Trojanah s pošto zvezana brzojavna postaja. mavca, ki se prodaja ne samo na Kranjskem, ampak se Vas Trojane leži ob veliki državni cesti blizu tudi pošilja obrtni izdelki na Hrvatsko in Štajarsko Tudi domači kranjsko-štajerske meje in je od te vasi do brzojavnih pletene nogovice, jopice in hlače ljajo se na Koroško in Štajarsko. Pet žag izdeluj in drugi žagani les, in trgovina z lesom v obče poši- dile zelo postaj v Lukovico na Kranjskem in na Vransko na Šta jarskem tako daleč, da se je teh postaj mogoče poslu ževati le redkokedaj, ker se mora preveč plačevati za živahna. Poletne mesece je na Jesenicah, Savi in Pla pot postajama. Troj so v občini Sentožbalta ki 293 eniu 2759 duš. Brzojavna po- ne samo 31 vasem in šteje po zadnjem staja v Trojanah bila bi v rabo 17 zaseljem, ki se nahajajo v občini šentožbaltski, nego tudi bližnjim v brdskem in litijskem sodnjem okraju. občini šentožbaltski je 42 samostalnih obrtnikov, mej Politične stvari. ?? Po megli solnce u Zdi se nam skoraj, da se častilcem Bismarkovirn njimi 13 mlinarjev in Žagarjev. Trgo z lesom č novejši čas nič kaj povoljno ni zdelo, da se njegovo lom in deželnimi pridelki precej živahna iu so pro ime ni več imenovalo vedno in med vsemi prvo. Minuli dajalci v zvezi s trgovci v Ljublj j Trstu in drugih so namreč tedni obiskovanj nemškega cesarja j deloma mestih tedaj tudi promet po državni cesti proti obiskanj pri njemu in eno teh obiskanj obeta se za Ljubljani iu okrajni proti južni železnici v Zagorju vahen. Ker je v občini Šentožbalta in v sosednjih zelo mnogo obširnih gozdov, nadejati se je, da bode trgovina bližnje dni. Imenu Bismarkove hiše je pa prišla, kakor je videti vsled posebnega naročila na pomoč brošura, katera z lesom vedno bolj procvetala, in to bi gotovo na korist prodajalcem in kupcem pospeševala brzoj poštev pa je tudi treba jemati ? da brzoj postaja vna po- ima vrst. naslov v nemščini izražen soglasen z naslovam teh staja gotovo dobro došla občinskemu uradu v Šentož da baltu župnim uradom v Čemšeniku, Šentgothardu v Kolovratu, in v Ožbaltu, potem potovalcem, vojakom » katerih vsako leto mnogo peš ali na konjih hodi skozi Trojane, kjer tudi mnogokrat prenočujejo. Ker se ne more tajiti, da ne bi brzojavna postaja ševala obrta. Pisatelj brošure ni imenovan, vidi pa se z vsega, je namen proslavljati Bismarka, deloma opravi-čavati, zakaj Bismark za čas starega cesarja Viljema ni imel proste roke glede miru in vojske. Tudi nasprotje med Bismarkom in Waldersseom razpravlja brošura naravno zadnjemu sovražni/. Glede BismarKa pravi pisatelj j da je 77 n e n a d j pospe mes t li a 7 od katerega ljudstvo nikakor noče pustiti trgovine in prometa, zato je odsek mnenja, da je postaja potrebna, torej nasvetuje: „Slavna zbornica naj se v svojem poročilu do c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva izreče za napravo s pošto časa in političnih pogojev vojske ter da je kancler edini Grofu Waldersseu pisatelj neprikrito rekava,da on nima ne dolžnosti in ne pravice, svetovati cesarju glede zvezane brzojavne postaje v Trojanah, bil sprejet. u Predlog je svetovalec cesarjev, katerem mora pristajati beseda o vojska in kateremu mora prvemu naznaniti tem ;;ali VI. Gospod zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča načelnik generalnega štaba, „kedaj" vojska. -o tržnem redu in semenjskem tarilu za semnje v Med Mično se dela brošura z razsojevanjem življenja Vodah. Občinski odbor v Medvodah sklenil je tarif za na dvoru za čas življenja starega cesarja Viljema, semenjske davščine in je to županstvo s tržnim redom stale so pri dvoru merodajne osebe in nastal je Po- tak vred edložilo visoki c. kr. deželni vladi v potrjenje v način govorjenje » ki se ni mogel imenovati najboljši, zmislu § 70. obrtnega reda z dne 20. decembra 1859 drž. zak. štev. 227. Tržni red je pravilno sestavlj , cesar tega ni zapazil, kako je družba na dvoru postala poptujena, drugim pa se je zdvlo primerneje z ozirom se ozira na do- na cesarja molčati. Oni elementi, ki so bili v nasprotji ločila zakona zoper živinsko kugo od 29. febr 1880 s strogo navado, postali so nevaren izgled za rahločutno drž. zak. št. 35 in tud tarif se naslanja na deželni mladi no. zakon z dne 3. decembra 1868. drž. zak. štev. 17. Po Vsled p:ijazne navade cesarjeve ustavilo se je vpo-tem tarifu bode plačevati 1. za stajališče ali bajto po kojevanje višjih častnikov in to je pouzročilo marsika- 40 kr., za vprežno ali veliko klavno živino po kr. 7 teri pomislik glede gibčnosti in bojevitosti vojne 3. za majhno klavno živino po kr. » od stavkarja 7 ki kaj prodaje, po kr. Ker cesarju starčeku ne bi bilo več mogoče pre Ako se primerjajo ti postavki našati t;žave vojske, in ker bila postala velika ne- 8 tarifom, pridejanim k omenjenemu deželnemu zakonu varnost za njegovo življenje vsled žalosti, da bi moral po katerem je dopuščeno naslednje tržnine skleniti: ostat| doma) morala bi vojska izostati tudi ne glede na za jedno stajališče ali bajto od 10 kr. do za jedno vprežno ali veliko klavno živino od gld., za jedno majhno klavno živino od kr. > kr., od vsakega stavkarja, ki kaj prodaje diti. kr., sme se tr na da niso previsoki, da se je pri sklepanju oziralo 69. obrtnega reda z dne 20. decembra 1859, drž. politične razloge. Za to vlada, prisiljena računati z oziri tako koč-ljive vrste, ni imela vsak trenutek popolne prostosti vojskovati se silovit) in rezno. 7 zak. štev. 227. Cesar Viljem strah, da se lahko bil je ako še mož enega dneva, in ozirom na rečeno nasvetuje odsek: „SUvna zbor se izreče v svojem poročilu do visoke c. kr niča naj vlade za potrjenje tarifa semenjskih davščin, je bil sprejet. (Dalje prihodnjič.) u Predlog prestola-naslednik vlado prevzame, unanja in notranja politika preobrne v popolno nasprotje, povzročil je neko onemoglost nemške politike. Vsi časniki, ki zastopajo zadrugo kanclerju udanih prišla piše o vedočih", ki ima poslancev, prinašali so Š3 pred, ko je na svitlo brošura, odlomke iz nje. brošuri, da je njen pisatelj Kolnische Zeitung" eden 77 194 ključ dovine. -Freisinnige Zeitung" glasilo vse stranke marsikateremu skrivnemu predelu noveje zgo- znašajo okroglo 1,400.000 gld. V ta namen, da se potem omogočijo daljni, sila nujni koraki za dejansko osuše- ka- tere pristaš je bil pokojni cesar Friderik — pa imenuje vanje, ki postaja toliko nujnejše, kolikor večje so leto brošuro „zabavljico", katere pisatelja poznati bi bilo za letom nastajajoče škode vsled povodenj na močvirji. Novoimenovano predsedništvo za deželni odbop posebno zanimivo. Naši dopisi. ■UflP^M Iz Ljubljane — Fcm.bar.Sclionfeldje ogledaje brambovski polk, nad 100 častnikom neaktivnega stanja rekel: učite se slovensko, ker častnik mora znati občiti z vojaki. Častnik mora znati občevati z vojaki prostaki, katerim je vodnik. Nič bolj naravnega kot to, in vendar se kaže potreba ponavljati ta čisto naraven stavek. Nemški centralisti zatekli so se izrekoma po raz- dvojenji države leta 1867. h klicu: „edinost vsaj pri vojni calo , » edin )8t v nemškem vojnem jeziku to se je kli- kar pač vsakdo lahko prijem i z roko, edino v namen ponemčevanja drugih avstrijskih narodov. Skušnje zadnjih 20 let in več so prejasno le, da sama nemščina nima čudovite moči pokaza-v sebi, da bi delala dobre vojake, nasprotno pa se je pokazalo, da se proda pa nič da je pri vojni mešanih narodnost treba staki privadijo vsi umevati eno povelje, manj ni treba, da vsak častnik poleg splošnega zapo-veljnega jezika v vojni (pri nas naravno nemškega) tudi ume jezik ali jezike vojakov, katerim ima zapovedavati. delegacijah je sicer znani koroški poslanec Dum-reicher tudi trdeč, da se morata prost vojak in častnik razumeti, zahteval, da se morajo v ta namen nemščine učiti vsi tisočeri in tisočeri nenemški vojaki. Tudi v vojni nahajajajo se še celo veljavni členi, ki so pravcati nemški centralisti v duhu Dumreicherjevim, katere iz- rekoma mrzi vse, kar je slovanskega in katerim je vsak človek, ki dobro ali rad govori slovensko, hrvaško, češko ali poljsko, takoj že panslavist. Dobro vemo, da tako mrženje večiuoma izvira od tod, ker dotični gospodje ne umejo nobenega slovanskega jezika in se jim ne ljubi, priučiti si ga. Toliko bolj nas veseli čuti, da poveljnik fcm. baron Schonfeld ne spada v vrsto takih častnikov, temveč > da je po ogledovanji ljubljanskega brambovskega polka nad 100 častnikom, ki so ga spremljali pri odhodu priporočal: „pridno učiti se slovenščine, ker častnik mora znati občevati s svojimi vojaki". To so besede v soglasji z voljo cesarjevo v soglasji z našim najvišjem vojnim oblastvom in v soglasji z izjavami našega brambovskega ministra pri posve tovanji zadnjega sedaj veljavnega vojnega zakona. m deželni zbor kranjski. Včerašnja uradna „Wiener Zeitung" razglaša, da je Njegovo c. kr. Veličanstvo z naj- deželnega po višjem sklepom z dne 2. septembra t. slanca gosp. dr. Jožefa Poklukarja najmilostiveje imenovati blagovolilo za deželnega glavarja vojvodiu& Kranjske in deželnega poslanca gosp. Otona barona Apfaltrerna za njegovega namestnika pri vodstvu želnega zbora. de Gozdna m kmetijska razstava na Dunaj i ki za bode prihodnje leto, obeta biti enako velika kakor nimiva. Predmeti razstave, ki so trpežni n. pr. stroji, orodje, modeli, posode za spravljanje ali pošiljanje sadja posušeno ali v sladkorji spravljeno sadje, bode razstav r ljeno v stalni razstavi; pole g te pa bodo začasne raz- •i stave sadja vsake vrste, za kar bodo prostori brezplačno a polaga Opat Kari v Melku, vladni svetovalec Ferdinand Schon in računski svetovalec Jožef Trilety, oba na Dunaji, dajejo v tej zadevi na drobna pojasnila^ kakor tudi c. kr. kmetijska družba na Dunaji. Velezaslužen mornarski vojak, podadmiral baron Manfroni, odlikovan z redom Marije Terezije te dni še Trstu. j umrl 57 let star, ter bil slovesno pokopan v Razglas. C. kr. okr. glavarstvo v Kamniku na znanja, da leže načrti za od^up zemljišč za projektirana lokalno železnico Ljubljana-Kamnik, dotični imeniki nepremakljivih posestev in kozolcev z izkazom potov in vodotokov in imeniki razlaščencev pri županstvih v Tr zinu , Depalji vasi, Domžalah, Jaršah, Homci, Mengši, arci, Podgorji in Kamniku za vsako teh občio, skupni podrobni načrt pa pri tukajšnjem uradu med uradnimi Šm urami od do 23. septembra 1889. da jib more vsakdo pregledati. tej dobi sme vsaki vdeleženec pri tukajšnjem uradu ustno ali pismeno zahtevani razlastitvi ali opominjati, da preložila ali se drugod napravile postaje ugovarjati proti se železnica in dovozna ceste. Omenja se, da smejo vsled 18 postave o raz lastitvi z dne 18. f bruvarija 1878, št. 30. drž zak, raz lastitveno razsodbo pobijati samo tisti razlaščenci ali njihovi pravi nasledniki, ki so o pravem času podali ugovore proti razlastitvi. »Glasbene Matice", zglase šolo septembra t. Glasbena Matica. Oni učenci, ki žele vstopiti v naj se dne 16. in 17. od do 12. ure dopoludne in od do ure popoludne v šolskih prostorih (Virantova hiša II. nadstropje) se bode vršilo vpisovanje. Poučevalo se- bode v igri na klavirji, na goslih in na raznih druzih Osuševanje ljubljanskega močvirja. Deželni inštrumentih, v petji, teoriji in harmoniji. glasbeno glavar sklical je za prihodnji ponedeljek dne 16. t. m. šolo vsprejmo se samo otroci udov ^Glasbene Maticeu zastopnike vsih prizadetih krogov v razgovor, kako naj Učnina za enega učen.ca znaša gld. na mesec, udnina. se razdelili stroški osuševanja, kateri kakor znano, za rodbino gld. za celo leto in vpisnina 1 gld., ka 295 tere zneske vplačati je takoj pri vsprejemu. Učenci, ki za 30.225 gld. 50 kr. ter se razdeli ta šioda na sledeče se bodo pozneje oglasili, se ne bodo mogli vzprejeti. Odbor uničene poljske pridelke: krompirja 5.566 stotov, fižola 1.464 mernikov, zelja 704 stote, korenja 795 stotov, buč [Odlikovanje. Presvetli cesar je v priznanje zaslug 454 stotov, ajde 7.011 mernikov, rži 28 mernikov za napravo zemljiških knjig podelil podpredsedniku pri šice 161 mernikov, ovsa 1.606 mernikov grašfcem deželnem nadsodišči, gosp. Hermanu Schmeidel-u, ? tur sena 6.000 stotov. viteštvo dež nadsodišča svetovalcu v Gradci 7 Klimbacherju, red železne krone tretje vrste ter izrekel Najvišje priznanje gg. predsednikoma deželnih sodišč Fr. Kočevarju v Ljubljani in dr. Fr. baronu Myliusu v Celovcu. Novičar iz domačih in tujih dežel. kr. obrtni strokovni šoli Virantova hiša Ljublj Dunaja. Cesarjevo potovanje po Galiciji z nadstropj . v ujuuij d, Ulj o j r v J rV VAlAlA^ijlj lA Strokovna šola za §lavnim stanom v Krakovjec-u končalo se je v ponedeljek, lesno industrijo ima namen, učiti na podlagi primernega cesar 8PreJet )Q bil povsod z presrčnim navdušenjem in teoretičnega in praktičnega poduka najvažnejše stroke š lesnega obrta in ima naslednje tri oddelke: beno in pohišno mizarstvo, barstvo), c) za strugarstvo. za stav- % (podo- za rezbarstvo Pouk traja štiri leta in gotovo je, da mu je tako sijajen sprejem zelo olaj trpljenje spremljanja težavnih in nepretrganih vojnih vaj. Cesarja spremljali so gališki cesarski namestnic in pa deželni maršal, cesarjevemu obedu vabljen je bil ■obsega jezik, te predmete iski jezik krščanski nauk emški enkrat tudi predsednik državnega zbora dr. S molka. aritmetiko in računsko geo Včeraj zjutraj dospel je cesar nazaj na češko metrijo, 5. mehaniko in prvotni pouk o strojih teh zemljo v Litomišlie, kjer ga je slovesno sprejel sedaj že oologij 7. obrtno knjigovodstvo, 8. poslovne se- vpokojen deželni c. kr. namestnik baron Kraus in pa stavke, 9. arhitektonsko oblikoslovje, 10. začetno prosto risanje, 11. geometrijsko risanje, 12. projekcijsko risanje in uk o sencah 13 prosto risanj po modelih 14. strokovno risanje, 15. modelovanje, 16. tehniška zvr-ševalna dela, 17. lepopisje. 18. praktični pouk. Učenci so redni ali pa izvanredni; prvi obiskujejo šolo v vseh v nekaterih strokah. deželni maršal knez Jurij Lobkovic, zastopniki mesta in pa deputacije, ki so se postavile pri vhodu s kolodvora poldrugi kilometer v Litomišlje na dolgo. Z Dunaja pripeljali so se vojaškim vajam nadvojvoda Franc S al- vator, minister grof K a 1 n o k ) in poveljnik baron Ko ni g. predmetih dragi pa so vpisani Na večer sinoči bilo je mesto sijajno razsvitlj f Pouk je brezplačen. Spričevalo o dovršeni šoli daj vico do samostojnega zvrševanja dotičnega obrta. pra Stroko Pouk šola za umetno vezenje in šivan J čipek društva zbrala so se z baklado pod stanam cesarjevem in ko se je cesar prikazal na oknu ni bilo konca in kraja živahnemu slavaklicunju. traja dve leti ter obsega naslednje predmete Kraj v katerih cesar biva nekoliko dni kažejo 4 krščanski računstvo uk nemški jezik delavsko slovenski jezik, mešano, češko in nemško prebivalstvo in morebiti ? ovodstvo, 6. tehnologij vezenja, 7. oblikoslovje umetnega vezenja začetno vendar češki ne ostane brez vtisa navzočost cesarjeva zemlji za konečno spravo med narodnostima da na te risanje, 9. krojno risanje, 10. strokovno risanje, 11. prak- lePe bogate dežele. tični pouk v belem in pisanem vezenji ter šivanj čipek Cesar Učenke so red obiskujej in izvanredne slušatelj sam dal je te dni sijajen dokaz naklonje nekatere prostovoljno izvolj Pouk je brezplačen poslednje nosti svoje za češko deželo z imenovanjem grofa Franc predmete. Thun-a za cesarskega namestnika v tej zemlji, na mesto vrši (učenke) » 14 ki Vpisovanje (za oba zavoda) se sedaj vpokojenega barona Kraus-a. septembra zjutraj in popoludne. Učenci mislijo na novo vstopiti, zglase naj se s svojimi stariši ali pa z njihovimi namestniki v pisarni vodstva strokovnih šol (v Virantovi hiši, vhod v Zvez-darskih ulican), ter naj prineso seboj spričevalo ljudske šole in dokaz j da so dovršili štirinajsto leto 14 učenci (učenke) naj se prijavij valom o prvem šolskem letu. čne šolsko leto zdnem 16. septembra 1889 1 • v • bivši eptembra s spriče Na obeh šolah se pri- Nov namestnik Češke je že sam na sebi lep kos programa. Malo nad 40 let star bogat češki veleposestnik, zet kneza Karola Schwarzenberg-a, soroden naj-odličnejšim plemenitišem češkega kraljestva, izobražen enako po svojih študijah, kakor bogatih skušnjah, nastopi takoj prvim korakom na čelo politične uprave češkega i če- kraljestva, pokazal se je vedno stega prijatelj tako nemškemu narodu, za ds t Skoda vsled povodnj tr o ko vnih šol Blatna Brezovica na škega naroda, pravičen prav nesljivega domoljuba avstrijskega, pa odločen pretirancev v češkem kakor v nemškem taboru , izrekel cesar kinčal protnikl dni ljubljanskem močvirji. Povodenj, katera je zadnje meseca julija tega leta preplavila večji del ljubljanskega močvirja, prizadela je po nadrobnem izkazu županstva Vrhniškega v davkovsKi občini Blatna Brezovica škode je pred malo časom gorko željo, da naj na glavo po- 401etnico svojega vladanja s tem, da si da ložiti krono češkega kraljestva. Da je to sila pomenljiv korak Taaffejeve politike, to nam najbolj kaže obupljivo tarnanje levičarskih b 296 stov. izrekoma glasilu združene levice n Neue Fr. Presse" v zvezo z naznanjenim prihodom, ruskega cara na zdi se naravnost nerazumljivo, kako je to imenovanje Nemško Nemško. mogoče po oni cesarjevi napitnici v Berolinu. Ni sicer izključeno, da so v Berolinu kako nevarna pa še bolj edninosti države udano prebivalstvo v Avstriji osebo spravili v zapor, prav gotovo pa je to, da bliža se teškim dnem. Pripravljeno mora biti nato, se tudi one besede prestolnega govora, katere govore o coski merodajni krogi nimajo pred ničemur da fran večji in opravičen strah, kakor pred tem, ko bi se Nemška in spoštovanji pred pravnim prepričanjem Čehov, zbudi iz Ruska me saboj bolj sprijaznile in bi postala potem Francoska čisto osamljena. To zna biti pravi vzrok, zakaj ravno sedaj Francoski časniki vedo toliko pripo- desetletnega spanja in da na vrhunec zopet pridejo vprašanja, katerih pokop so največji občudovalci Taaffe-jevi njemu šteli v hvalo. ,,Pester Lloyd" pa piše: Kraus oahaja. Thun pri- haja sicer, pa vse ostane pri starem. Nemška Dan rihoda ruskega cara na Nemško vedovati o napadnikih in nihilistih v Berolinu, zakaj je že kot gotov naznanjen prihod ruskega cara mahoma postal negotov. Kraljica pride v Beligrad, akoravno in Srbska. postal je zopet negotov ali pa se prikriva namenoma. Prejšnji teden bile so na Saksonskem velike vojne tega nihče ni dovolil > ker ona pravi ? da ne pride kot kraljica, pač kot mati, in tej nima nihče pravice braniti,. da pride svojemu sina. Natalija odpotovala je že z stanovanji vaje, katerih se je kot najvišji vojskovodja vdeležil tudi JaIte in g0 bode y Belem Gradu na8taQna v privatnem nemški cesar. Naravno, da se je že takemu gostu na čast priredil slavnostni obed in pri tem napil je kralj Saksonski naj pred nemškemu cesarju, potem pa je odzdravil cesar kralju. je poleg druzega rekel v napitnici: Sprejmite veličanstvo zagotovilo, da kakor smo mi stari v hudili in dobrih dneh zvesti bili svojemu slavljenemu cesarju, Vašemu pokojnemu dedu, da bodemo tako mi, kakor mlajši tega dvanajstega vojnega oddelka, kakor tudi vsi naši nasledniki, veselo ubogali Minuli petek vnela se je v Avtwerpm ona) nakopičenih patro nov, potem pa še velika zaloga petroleja. Vsled razpo Belgija. velika mrožina (nad 2 milij kanj bilo je takoj usrnrtenih 125 ljudi, teško ranjenih pa nad 80. Kralj sam obiskal je mesto velike nesreče i na klic Vašega veličanstva, kader bo to zahtevala nevarnost domovine. Cesar Viljem pa je v svoji napitnici rekel poleg druzega: Vesel in ginjenega srca primem s tega mesta kjer je pred 7 leti moj rajni ded izrekel polno priznanje 12. vojnemu oddelku, za besedo, da spolnim Vašemu veličanstvu nasproti dolžnost hvaležnosti, velik dolg katerega mi je poravnati. Veliko let je Vaše veličanstvo z nepremakljivo zvestobo ravno zame skrbelo in se zame brigalo, kakor Vašemu veličanstvu znano me je moj pokojni oče ne- kda da Vaše veličanstvo Najnovejše vesti. Dunaja Pri deželno-zborski volitvi v Leo poldovem predmestji zmagal profesor Suss s skoraj trikratno večino zope r protisemitična kandidata Nesloga tlači, to je zopet pokazala ta volitev; kako poroča j? Politik" so se Cehi zdržali volitve, ker so jim protisemiti prav tako sovražni kot filosemiti Nadrobna poročila o sprejemu arjevem v tomišlju kažej da so tam skoraj vse deputacij Li arja pozdravljale po češko in da se je cesar tudi skoraj ahvaljeval po češki, tako mestnemu županu, tako Vašemu veličanstvu posebej priporočil s prošnjo zame skrbite, ako se njemu pripeti kaj človeškega izjeme 2 načelniku okrajnega zastopa okrajnih zastopo vsih sosednih mest in kako tudi združenih veteranskih to prošnjo velikodu spolnilo društev. Nahajam že veliko let svojega življenja v Vašem veli čanstvu srčnega prijatelja in Zelo me veseli, da tukaj izr Žitna cena očetovskega svetovalca azim SVOJO zahvalo Vašem veličanstvu častim sočastnika, ki je pod poveljstvom rajnega mojega deda vspešno sodeloval s slavno roko nemške države. v Ljubljani 31. avgusta 1889. ; —* Ti i1 ^S 'nB^BtPuJi 7 F^JE* ^ ^^rafl^jpft j i TjjMV-jg I-^MH Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 83 kr banaške 6 gold. 80 kr. turšice 5 gold. 30 kr. soršice 5 gld pridobitvi stare prostosti in pri novi ustanovitvi 80 kr. v • rzi 4 gold. 50 kr. ječmena 4 gold. 33 kr. ovsa 3 gold. kr. ajde 4 gold. 33 kr. ovsa 2 gold Sezimo toraj PO kozarcih in pimo na zdravje vi 44 kr. Krompir 2 gold. 41 kr. 100 kilogramov. socega gospoda, v bitkah skušenega vodje očeta svoje domovine, ki je mogel še pred malo meseci praznovati s svojim ljudstvom neprimerljivo lep praznik, na zdravje njegovega veličanstva kralja Alberta, on naj živi ! Pariški časniki vedo pripovedovati, da so v Bero- 1 gold. 60 kr V K ran j i. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr Rrž 4 gold. 55 kr Oves 2 gold. 60 kr Turšica 4 gold. 54 kr Ječmen 1 gold. 22 kr Ajd 4 gold 22 k Seno 2 gold kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilog linu v zapor dej. li nekaj napadnikov, in to spravljajo 44 kr. Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki.