POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3 DIN
ZASAVSKI VESTNIK
TRBOVLJE, 21. FEBRUARJA 1952.
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAV1A
LETO V. — ŠTEV. 8
Dobro uspelo konferenca SFŽ v Trbovljah
Ženp bodo posvvfde vso skrb vzgoji otrok tn zaščiti matere
V prav velikem številu so se zbrale trboveljske žene prejšnji torek, 12. t. m., v Delavskem domu, kjer so pregledale v preteklem letu storjeno delo svoje organizacije. Velika dvorana je bila s članicami AFZ polnoštevilno' zasedena. Konferenci žena so prisostvovali tudi predstavniki političnih organizacij, Partije, OF, LMS in ljudske oblasti.
Po uvodnih besedah predsednika MO OF Trbovlje, tov. Ivana Dolinarja, so si žene izvolile delovno predsedstvo, na kar so prešle na dnevni red.
Sekretarka organizacije AFZ, tov. Mici Pajkova, je imela politični referat, organizacijska sekretarka tov. Per-parjeva pa je prikazala delo žena. Trboveljske žene so v minulem letu poleg svojih družinskih dolžnosti in skrbi opravile lepo število delovnih ur in sicer 15.228. Pri organizaciji Novoletne jelke so napravile \984 ur, na pripravah za Teden matere in otrokt 523 ur, pri pripravi proslave Dneva žena, 8. marca, 927 ur, pri razdeljevanju blaga MDF 465 ur, na trboveljski cesti 1908 ur, na raznih otroških igriščih 210 ur, pri gradnji Partijskega doma v Trbovljah 479 ur, pri delih na vodovodu 1010 ur, pri šivanju za Otroški
pa so vložile žene mnogo truda v izgradnjo dveh otroških igrišč.
Pred volitvami so pozdravile konferenco mlade pionirke iz odreda »Lojzeta Hohkrauta« in prosile žene,, da jim tudi v prihodnje nudijo vso pomoč.
V obširni diskusiji je govoril med drugim dr. Kramberger o zdravstvu in nalogah žena, ZinJca Rozinova pa o pionirskih svetih in roditeljskih sestankih na šolah. Tov. Zupančičeva se je dotaknila vprašanja zaposlitve mladih deklet, kjer je poudarila, da je treba danes mladim dekletom povedati, da je treba sprejeti službo tudi izven Trbovelj, akoravno bi ostala vsa dekleta najraje v domačem kraju'.
Tov. Justi Ravnikarjeva je govorila o zakonskih ženah; navedla je nekaj primerov izpred trboveljskega okrajnega sodišča, kako pride do ločitev zakona. To sodišče je obravnavalo lansko leto 60 primerov razvez zakona, ločitev pa je bilo potrjenih le dvajsetim parom. V svojem govoru je omenila, da je pri teh ločitvah žal največ takih primerov, kjer razna lahkomiselna dekleta zapeljujejo zakonske može.
Tov. Slavka Završnikova je diskutirala o otroških obiskovalkah; dejala
Predsednic« AF2, Pajk Mici, podaja poročilo o delu trboveljskih žena
vrtec 605 ur, pri čiščenju in šivanju za Dečje jasli 323 ur, v otroških mlečnih kuhinjah 810 ur, na ekonomiji v Hotemežu 8336 ur, na cesti Mihe Marinka pa 637 ur. Pri prostovoljnem delu so se najbolj izkazale žene XI. in XII. terena, ki so opravile nad 9000 prostovoljnih ur.
Mnogo žena dela tudi v proizvodnji na rudniku, saj je med njimi 34 udarnic, in sicer na dnevnem kopu 3, na separaciji 11, na opekarni pa 20.
Ne moremo pa biti zadovoljni z zastopstvom žena v naših delovnih svetih, kjer jih je komaj 6, v sindikalnih odborih pa 5.
Svoje organizacijske sposobnosti so pokazale trboveljske žene pri pripravah za Teden matere in otroka, pri proslavi 8. marca ter pri prireditvi Novoletne jelke. Prav dobro so žene , AFZ organizirale lansko leto gospodinjski tečaj, ki ga je obiskovalo 60 žena, v začetku letošnjega leta pa so priredile živilski tečaj, ki ima 58 obiskovalk.
Predavanj o zdravstvu je bilo šest, vendar obisk ni bil zadovoljiv, o čemer je govoril v diskusiji tudi dr. Ludovik Kramberger. Pohvaliti pa je treba spet trboveljske žene, saj so bile ravno one tiste, ki so najtesneje delale z ljudsko oblastjo. Zborov volivcev so se žene udeležile 70 %, vodile so tudi evidenco in popis žena, ki so iskale službo. Lansko leto so dale pobudo za ustanovitev 5 šolskih mlečnih kuhinj, ravno tako
je, da imajo nekatere žene do teh obiskovalk nepravilen odnos. V diskusiji so še govorili tov. Mirko Skalin, tov. Janez Jesenšek in tov. Jože Piki. Slednji je navedel naloge, ki čakajo letošnje leto ML O Trbovlje; izvršila se bodo razna javna dela, med njimi nadaljevanje razširitve trboveljske ceste, gradila se bo nova tovarna, kjer bodo našle delo prvenstveno ženske delovne moči, in še razna druga dela.
Pri volitvah so si žene izvolile novo vodstvo, kjer je sodelovalo 481 žena. S konference so žene poslale pozdravno noto GO AFZ Slovenije, nato pa so si zadale bodoče naloge. Vso 'skrb bodo posvetile tudi v prihodnje varstvu matere in otroka. Vodile bodo vso brigo za žene, zlasti bodo gledale na to, da se v podjetjih ne bodo odpuščale iz službe matere z nezakonskim otrokom ali pa vdove z otroki, ki žive v slabih socialnih razmerah.
Žene AFZ bodo zainteresirale matere, da bodo redno pošiljale otroke na zdravniške preglede, zlasti še, da se otroci zaščitijo pred najbolj nevarno boleznijo — jetiko. Pomagale bodo tudi otroški posvetovalnici s tem, da bodo na terenu poiskale žene, ki bodo v najožji povezavi z materinsko posvetovalnico.
Skrbno bodo-pripravile letošnji Teden matere in otroka, prav tako bodo praznovale 8. marec, Dan žena, ne bodo pa seveda pozabile na Novoletno jelko.
Tudi letos bodo žene pomagale pri
TOVARNA USNJA V ŠMARTNEM
izpolniu/e suo/e naloqe
Mod največjimi podjetji v šmarski dolini je usnjarna, ki se lepo razvija in oskrbuje delovno ljudstvo s prvovrstnimi podplati. Januarski plan so povsem izpolnili in ga tudi za nekaj odstotkov prekoračili: Zato je bilo za Prejšnji mesec razglašenih več udarnikov, ki stalno presedajo svoje delovne norme.
Ko je bil objavljen novi družbeni plan, so ga najprej vestno predelali Pa zasedanju delavskega sveta. Zalem so sklicali množični sestanek sindikalne Podružnice in so o novem družbenem Planu seznanili vse članstvo. Razvila se ^ živahna debata, saj je vse ranimalo, toliko znaša akumulacija n kako se bo tu odvajala. Nekatere je tudi skrbelo, ali se bo dala doseči predpisana akumulacija. Za šmarsko usnjarno zna-®a akumulacija 1650°/» ali v številkah: poldrugi milijon na vsakega zaposlenega delavca in nameščenca.
t
V diskusiji so razpravljali še o novih cenah in plačah ter o tem, /akaj ima LRS višje akumulacije kakor druge ljudske republike. O vsem tem je poročal direktor tov. Čare in drugi funkcionarji Člani sindikata so se zanimali in zaprosili še pojasnil o drugih dnevnih vprašanjih, ki so v zvezi s proizvodnjo. Pri tej razpravi je prišlo do sklepa, da bodo sprostili 6 delavcev, pa proizvodnja zato ne bo ovirana. Teh šest delavcev so premestili na druga delovna mesta. Nadalje so zmanjšali tii delovne moči še v drugih stranskih obratih, in sicer v mizami in mehanični delavnici, kar bo ‘pripomoglo k uspešnejšemu doseganju predpisane akumulacije.
Ves kolektiv je bil »oglasen v zahtevi po vračevanju, ob zaključku pa so naglasili svojo pripravljenost, da bodo dali vse od sebe, ter s tem doprinesli svoj delež za dobrobit skupnosti.
taborjenju otrok, mislile bodo na izobrazbo žena ter bodo priredile letos najmanj dva tečaja. Borile se bodo seveda za ustanovitev stalne gospodinjske šole v Trbovljah. Najtesneje hočejo sodelovati s šolo ter redno obiskovati roditeljske sestanke. Ob zaključku pravi delovni načrt žena: »Z najtesnejšo povezavo s Partijo in OF bomo žene Trbovelj vse sprejete naloge lahko v celoti izvršile in jih celo presegle.«
Po zaključku te volilne i konference so se žene veselo razhajale, saj tako dobro uspelega, živahnega in plodnega sestanka žena v Trbovljah že dolgo ni bilo. Konferenca je pokazala, da je trboveljska žena vedno pripravljena pomagati' in sodelovati, kakor je to storila v naših najtežjih časih, kjer je s svojo požrtvovalnostjo pomagala revirskemu proletariatu do zmage.
Pogled na zbrane delegatka
OSVOBODILNA FRONTA POMAGA PRI IZOBRAŽEVANJU LJUDSTVA
Na zadnji seji okrajnega odbora Fronte v Trbovljah so največ govorili o volitvah v občinske odbore OF. Udeležba zadnje seje je bila sicer slaba, kar pa je spričo izrednih vremenskih razmer razumljivo.
Volitve se bodo začele oziroma so se že zaključile na radeškem sektorju 24. t. m., skupno z delegati za občinski odbor pa se volijo tudi sekcije žena po vaških frontnih odborih. Po vseh odborih OF na radeškem področju pa pripravljajo skupno z volitvami delegatov tudi slovesen sprejem novih Članov v Fronto in to predvsem iz vrst mladine.
Nekateri frontni odbori na območju Radeč so že obravnavali vprašanje dela v letošnjem letu; tako je na primer frontni odbor Močilno sklenil, da bo s prostovoljnim delom napravil 200 m ceste ter novi most preko Sopote, poleg tega pa bodo kolektivno očistili sadno drevje, prav tako pa stoodstotno izpolnili obvezni plan oddaje lesa.
Tudi v samih Radečah se pozna vpliv dela OF; tako so tamkaj no zaslugi Fronte in AFŽ organizirali pri-krojevalni tečaj, ki ga obiskuje 59 deklet in žena, pripravljajo pa še dva tečaja, za katera so se dekleta in. žene že priglasile, in sicer za kuharski tečaj 45, za šivilski pa 40 žena.
Frontni odbori na sektorju Radeč so mnogo razpravljali o prostovoljnem delu ter o zboljšan ju političnega dela med članstvom. V Gorelicah in Novem gradu se Fronta trudi pri elektrifikacijskih delih; les imajo že pripravljen, čakajo samo še na žico. Štirje kmetje iz Go-reljc pa so se že odločili za vstop v KDZ »1. maje, da jo čim bolj razširijo.
Pa tudi v Trbovljah so 'priprave za volitve v občinske odbore OF v teku; občinski odbor v Trbovljah se bo s priključitvijo Gaberskega, delom Čeč in Dobovca močno razširil. V Trbovljah samih je predvidena združitev 2. in 3. ter 4. in 8. frontnega terena.
Pri razgovorih o bodočem delu so si terenski odbori OF v Trbovljah postavili kot glavno nalogo pomoč pri delih na popravilu in razširjenju trboveljske ceste, na Kleku pa bodo frontovci pomagali predvsem pri gradnji tamkajšnjega Zadružnega doma
Na pobudo OF in AFŽ se je v Trbovljah začel šivilski tečaj v šivilski zadrugi, ki ga obiskuje 60 mladih deklet in žena; tečaj vodi z uspehom poslo-vodkinja Danica Permetova in tovarišica Brilejeva.
Trboveljske žene se skupno z OF že pripravljajo na letošnji Dan žena, 8. marec; centralna prireditev bo celovečeren koncert mešanega pevskega zbora »Slavček«, interne proslave tega praznika pa bodo imeli tudi posamezni tereni.
Med prtpmi so izvedli volitve v občinski odbor OF v. Zagorju, in sicer v nedeljo 17. februarja, po ostalih vaških odborih tega sektorja pa bodo volitve opravili do konca tega meseca.
Pa tudi na zagorskem področju so že razpravljali o letošnjem delovnem načrtu: tako bodo v Toplicah sodelovali predvsem pri gradnji vodovoda, na Selu pa hočejo nadaljevati z elektrifikacijo. Mnogo več pozornosti bodo letos posvetili raznim tečajem; tako imajo tam že sedaj šivilski tečaj, v kratkem pa bodo začeli s trimesečnim gospodinjskim tečajem.
Okrajni odbor OF je razpravljal tudi o frontnem tisku, med njim o lokalnem listu »Zasavski vestnik«. V bodoče bo okrajni odbor OF posvečal večjo pažnjo lokalnemu glasilu; tako ■-o se člani IO OF zadolžili glede razširitve dopisniške mreže, ravno tako pa glede zvišanja naročnikov. Prav dobro se je tega dela lotil MOOF Zagorje, prav slabo ali skoraj nič pa na vasi. Storjen je bil sklep, da bodo poskusili razširiti frontni tisk na vasi po šolah in kmetijskih zadrugah.
,.... v v	..d&F *
• Šf1 A, ..J
Huda zima je velik sovražnik divjad:. Pravi lovec bo pomagal svojim varovancem v tem času. Marsikje so postavili krmilne hišice. In pri vas... ?
Od 152 rta 351 dinarjev
Zadružniki najboljše kmečke delovne zadruge v trboveljskem okraju na Trojanah so se zbrali prejšnjo nedeljo k pregledu svojega plodonosnega dela v preteklem letu. Sešli so se ob dveh popoldne pri predsedniku zadruge, tov. Pavletu Smerkolju. Poleg zadružnikov je prisostvoval občnemu zboru še predsednik Zadružnega sklada tov. Jože Kreže, pozneje pa je prispel še predsednik IO OLO Trbovlje, tov. Viktor Burkeljc.
Od ustanovitve pred tremi leti pa do danes je napravila ta zadruga velik napredek. Zadruga ima danes 180 hektarov zemlje, od tega 21 hektarov orne zemlje. V njej je vključeno 7 kmečkih gospodarstev s 33 člani, , od katerih pa niso vsi sposobni za delo.
V trojanski zadrugi se ukvarjajo v glavnem z živinorejo, poljedelstvom in gozdarstvom, v sestavu zadruge pa deluje tudi tovorni promet in zadružna gostilna. Od skupnega čistega dohodka v letu 1951, ki je znašal 3,064.176 dinarjev, so dali 41 % v sklade, tako da je še vedno ostalo 1,848.000 dinarjev. Vrednost delovnega dne je znašala 351 dinarjev, torej za 199 dinarjev več kot leta 1950.
Med najboljšimi zadružniki je bil spet Franc Dornik, ki je napravil lani v zadrugi 415 dnin. Tovariš Dornik je eden najpridnejših zadružnikov ter je zaposlen pri vzreji živine, pomaga pa seveda tudi pri drugih delih. Ko so imeli občni zbor, je nekako sredi poročil in razprav Dornik vstal in odšel; rekli so mu, naj počaka, saj se bo občni zbor kmalu končal. Dornik pa je odgovoril, da je pač njegova prva dolžnost skrb za živino, potem šele vse drugo. In res je živina zadruge na Trojanah, ki jo oskrbuje ta mož, med najlepšimi.	'
Vseh dnin v zadrugi je bilo lani 4451. Za Francem Dornikom sta najboljša zadružnika predsednik zadruge in njegova žena, ki sta imela skupaj 550 dnin. Pohvaliti pa je treba tudi zadružnika Konjška in njegovo ženo Rajko. Reči smemo, da so se vsi člani zadruge potrudili in doprinesli svoj delež k uspehu te.ustanove, tako da je ta zadruga v okraju res najboljša.
Za odpravo nekaterih pomanjkljivosti, glede katerih je občni zbor napravil potrebne sklepe, se bo ta zadruga še bolj dvignila. V prihodnje bo morala zadruga polagati večjo pazljivost dvigu kmetijske proizvodnje, s čimer se bodo dohodki zadruge še bolj povečali.
Še lansko leto sta bili v zadrugi dve skupini zadružnikov, in sicer zadružniki iz Zapleš in zadružniki s Trojan. Zadružniki iz Zapleš so bili obračunani po svojih dohodkih, ker niso de-delali skupno. To so sicer samo trije zadružniki, ki so delali še kar individualno ter so bili nagrajeni po ustvarjenih dohodkih. Zbor pa je sedaj sprejel sklep, da se letošnje leto gospodarstvo v celoti preusmeri, tako da bodo vsi skupaj obdelovali vso površino zadruge.
Zadruga je dosegla lansko leto lep uspeh, saj so zgradili v njej lep, moderen svinjak za 60 prašičev; postavili so ga v štirih mesecih ter predstavlja vrednost 2 in pol milijona; dinarjev.
Za letošnje leto imajo ti zadružniki v načrtu, da se bodo posvetili predvsem dvigu poljskih pridelkov, prav tako pa seveda tudi živinoreji in gozdarstvu. Da dvignejo donos iz gozdarstva, bodo zgradili žago, kjer bodo s predelovanjem lesa ustvarili večje dohodke.
Na občnem zboru so obravnavali tudi vprašanje arondacije zemlje. Prišli so do zaključka, da morajo zaokrožitev zemljišč izvesti v teku letošnjega leta.
Sprejeli so nadalje gospodarski račun ža leto 1952, ki predvideva, da bodo zadružniki do konca leta zaslužili 1,620.000 dinarjev. Vsi so prepričani, da bodo svoj načrt lahko dosegli in g; mogoče celo prekoračili.
ATENTAT V TEHERANU Član muslimanske verske skupine je napravil atentat na namestnika perzijske vlade Fatemi-ja. Napadalca so takoj prijeli. Atentat je pripravila verjetno muslimanska verska skupina >Fe-dajam Islam*, ki obtožuje Mosa-dika in njegove sodelavce, da prepočasi izvajajo zakon o nacionalizaciji petroleja, ki ga je sprejel perzijski parlament.
ANGLO-EGIPTOVSKA NAPETOST V ZNAMENJU POPUŠČANJA
Britanska vlada je dala navodila svojemu veleposlaniku o Kairu, da ugotovi, kakšne so možnosti, da bi se v najkrajšem času spet začeli anglo-egiptooski razgovori. V egiptovskih poslanicah kraljici Elizabeti in Churchillu se izraža upanje, da bo mogoče hitro doseči zadovoljivo rešitev.
Po izjavah angleškega zunanjega ministrstva Britanija ne bo več vztrajala pri reviziji pogodbe iz leta 1936, temveč je priprap-Ijena na pogajanja o reooi pogodbi. Dotlej pa šteje pogodbo iz leta 1936 še vedno za veljavno, ker bi sicer angleške čete ne imele pravice ostati ob Sueškem prekopu. Po poročilih pripravlja Egipt svoj načrt za regionalno pogodbo, ki jo štejejo kot proti-predlog k načrtu treh zahodnih velesil in Turčije o poveljstvu za Srednji vzhod.
ZAOSTRITEV POLOŽAJA MED KONSERVATIVCI IN LABURISTI
Resolucijo Attlija in Morrisona, ki sta jo predložila o imenu opozicije pri zunanjepolitični razpravi v parlamentu, šteje Bena-nova skupina za preblago in z njo niso zadovoljni v laburističnih krogih. Vse izgleda, da bodo laburisti nehali s premirjem med obema vodilnima strankama in odločno nastopili v vseh zunanjepolitičnih vprašanjih, zlasti glede Egipta in Kitajske, pri kateri laburisti menijo, da se Churchill ni držal zunanjepolitičnih smernic laburistične vlade.
POGREB KRALJA JURIJA VI.
Pogrebnih slovesnosti angleškega kralja Jurija VI., ki jim je prisostvoval v imenu naše države predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar, so se udeležili prezident Francije Vincent Auriol, prezident Turčije Bajar, švedski, norveški, danski in iraški kralj, holandska kraljica in vsa angleška kraljevska družina. Pogreb je gledalo 2 milijona ljudi. Kraljevo truplo je bilo prepeljano v grobnico aru-gleških kraljev v Windsor.
MEDNARODNI SPORAZUM ZA ATOMSKO RAZISKOVANJE Na mednarodni konferenci za atomsko raziskovanje je bil sprejet predlog, naj se izvrže pripravljalna dela za ustanovitev med-mednarodnega središča za atomska razisovanja in sklene mednarodni sporazum, ki bo podlaga za sodelovanje evropskih držav na znanstvenem področju.
GRČIJA IN TURČIJA SPREJETI V ATLANTSKI PAKT Italijanski senat je odobril sprejem Grčije in Turčije v Atlantski pakt; ker so sprejem odobrile že vse druge države, je sprejem teh dveh držav n Atlantski pakt dokončen.
NARANŠČANJE DRAGINJE V ARGENTINI
Življenjski stroški v Argentini so se od septembra 1949 dvignili za SO odstotkov. V Argntini, ki je doslej veljala za največjega izvoznika mesa, so sedaj uvedli en brezmesni dan na teden in bodo verjetno letos prisiljeni uvažati tudi pšenico.
V ŠVICI, AVSTRIJI IN ITALIJI VELIK SNEG
V raznih krajih Švice je pretekli teden zapadlo od 2,25 do 3,5 metra novega snega. Na Dunaju so bili veliki snežni zameti in je bil železniški promet skoraj v celoti ustavljen, o Italiji pa so napovedovali nove snežne padavine in padec temperature.
POMORSKI MANEVRI V SREDOZEMLJU Od 26. februarja do 5. marca bodo veliki manevri o Sredozemlju ob udeležbi močnih pomorskih in letalskih sil Velike Britanije, ZDA, Italije in Francije; namen manevrov je okrepitev sodelovanja zavezniške mornarice in letalstva.
ČITANJE ČASNIKOV PO SVETU
Po podatkih OZN za prosveto, znanost in kulturo (UNESCO) prebere od 2.179,463.000 prebivalcev na zemlji dnevno 223J?4.000 časnikov, razpolaga s IS 1,849.000 radioaparati ter s približno 15,5 milijona televizijskimi aparati. ZDA porabija 60 odstotkov časnikarskega papirja, ki se izdeluje po osem svetu, Indija pa le 1 odstotek svetovne proizvodnje.
IZ NASLH DELOVNIH KOLEKTIVOV
Rudarji pred novimi nalogami
Trboveljski in zagorski rudarji so si minulo nedeljo izvolili novo sindikalno vodstvo, hkrati pa si zadali naloge za uspešno delo v letošnjem letu.
Skupščina sindikalne podružnice v Trbovljah je prav dobro uspela in tudi obisk delegatov je bil zadovoljiv kljub obratovanju rudnika.
Poleg delegatov z rudniških obratov se je skupščine udeležil tov. Sturm, član Republ. sveta sindikatov Slovenije, nadalje direktor rudnika tov. Lojze Ribič ter sekretar MK KPS Trbovlje tovariš Jože Piki.
Po političnem referatu predsednika sindikalne podružnice tov. Ivana Puntarja in organizacijskem poročilu tajnika tov. Izidorja Dolarja je sledila živahna diskusija. Tako je tov. Sipek govoril o delu delavskega sveta na rudniku; poudaril je, da je bila povezava rried sindikatom in delavskim svetom med letom premajhna, vendar je delavski svet od svoje izvolitve do danes napravil velik korak naprej. Ko je govoril o družbenem planu rudnika, je podčrtal, da je dolžnost sindikalnih
funkcionarjev, da bo sleherni delavec rudnika poučen o družbenem planu podjetja ter o dolžnostih, ki ga nalaga ta načrt vsakemu posamezniku.
Tov. Šinkovec je govoril o potrebi vse večje stanovske zavednosti rudarjev; na rudniku je še vedno 600 neorganiziranih tovarišev, kar je za kolektiv podjetja le previsoko število.
Tov. Filip Sibret se je dotaknil vprašanja politične vzgoje in izobrazbe ter kultumo-prosvetnega dviga rudarjev; dejal je med drugim, da si ne more vsak rudar naročiti potrebnih časnikov. Iz tega razloga je predlagal, naj bi sindikalna organizacija dala iz sredstev svojega kultumoprosvetnega sklada na vsak rudniški obrat po nekaj časnikov, ki bi jih rudarji lahko brali na oglasnih deskah.
Tov. Knez je v diskusiji opozoril na važnost tehnične zaščite rudarjev pri delu. Temu vprašanju bo treba po 'njegovem mnenju posvetiti večjo pažnjo, kajti le tedaj bomo imeli na rudniku manj nezgod, zlasti pa lahkih poškodb.
Tov. Klančnik je govoril o važnosti
Novi proizvodi radeške papirnice
Obravnava družbenega plana je dovedla marsikatero podjetje do prav resnega razmišljanja o novem načinu gospodarjenja. Delavski sveti in upravni odbori podjetij so se morali poglobiti v ta problem, ki seveda ni povsod enako rešljiv.
Tudi v radeški papirnici ni rešitev tega vprašanja enostavna. Pa poglejmo. zakaj?
Po sedanjem predlogu družbenega plana bi znašala povprečna stopnja akumulacije za papirnice v Sloveniji 1370. Toda v Radečah so izračunali, da bi po predpisanih cenah papirnih izdelkov dosegli le stopnjo akumulacije 700. Kje in kako prigospodariti nastalo razliko? Seveda bi prišli na dosti višjo stopnjo akumulacije, če bi ostale sedanje cene surovinam in produktom.
Iz tega je razvidno, pred kakšnim težavnim problemom stoji delavski, svet in upravni odbor te tovarne, t. j.. ob novih ekonomskih cenah zmanjšati proizvodne stroške, da bodo dosegli določeni fond akumulacije, in obenem znižati cene proizvodom, ker je računati, da se po dosedanjih cenah ne bi zadovoljivo plasirali na tržiščih, ni lahko vprašanje.
V ostalih papirnicah Slovenije ta problem verjetno ne bo tako težak. Ra-deška tovarna papirja pa izdeluje, nasprotno razne specialne vrste papirja, ki terjajo seveda več kvalificiranih delovnih moči, preciznejši delovni proces in dobre stroje. Teh pa tovarni primanjkuje, ker so bili stroji med vojno požgani, ki pa jih je požrtvovalni kolektiv tega podjetja po vojni vendarle usposobil za obrat, manjkajo pa razumljivo razne izboljšave. To bi bile objektivne težave za dosego pričakovane akumulacije, subjektivne vzroke pa bo moral rešiti kolektiv sam ter iskati še nadaljnje skrite rezerve.
Sjcer pa je treba poudariti, da niso končani še vsi računi; napačno bi bilo trditi, da bo ostalo vse natančno tako. To Je le prvotna slika stanja tovarne in njenih računov ob povprečju akumulacije tovrstnih podjetij ,v Sloveniji. Sedeti je treba, da so,vse velike diference, ki jih kažejo stopnje akumulacije, posledica razlik v organski sestavi vloženega kapitala (tehnična oprema) v istem industrijskem področju. Stopnje družbenega prispevka so določene tako, da se je za fond plač uporabil isti odsto-
Joie Zupančič, Litija:
tek v vseh republikah, dobljena vsota pa je bila postavljena potem v razmerje z zneskom akumulacije.
Toda kljub temu bi se moral delavski svet papirnice bolj poglobiti v študij novega družbenega plana, razvoj delavnosti v podjetju, znižanje produkcijskih stroškov, komercialnega poslovanja in podobno. Tako izgleda na primer, da bi bilo potrebno dvigniti delovno disciplino, da se odpravijo številni izostanki od dela, prav tako pa razmeroma visok odstotek bolnikov. Vzroke za to je iskati vsekakor v tem, da je velika večina delavcev te tovarne pol-proletaroev, ki se poleg dela v tovarni -.zgarajo še doma na kmetijah. Razumljivo je, da delovni efekt takšnega delavca ne more biti enak storilnosti poklicnega papirničarja'.
O vseh teh in še drugih vprašanjih bi moral delavski svet več razmišljati, ne pa prepuščati vse probleme v rešitev upravnemu odboru. Nov finančni sistem terja od vsakega člana kolektiva mnogo večjo poglobitev v vsa vprašanja in — še več socialistične zavesti; v novem gospodarskem sistemu je vsak poslednji član naših podjetij življenjsko zainteresiran na tem, kako se gospodari v nekem podjetju in kako se razvija.
Napačno bi bilo trditi, da niso nič storili, saj je ta tovarna napravila zelo velik razvoj, zlasti še, če se spomnimo, da je bila ta tovarna med vojno do 70 odstotkov uničena in da so jo njeni delavci dvignili z lastnimi močmi na tako višino. Poleg tega pa je to edina tovarna raznih specialnih papirjev, ki smo jih poprej uvažali. Dan za dnem delajo v tovarni nove poskuse, ki. so vedno kronani z uspehom. V zadnjem času so spet začeli z izdelavo dveh novih vrst papirja — »teleprinterskega« in »azbestni filter«. S svojimi visoko-kvalitetnimi izdelki tovarna že konkurira na svetovnih tržiščih, saj je znano, da smo uvažali iz Avstrije kvalitetno dosti slabši risalni papir za načrte, kot je naš.
Ob sprejetju novega družbenega plana hočemo poudariti, da čakajo delavski svet in celotni kolektiv tovarne še velike naloge: globlji študij in razmišljanje o problemih kakor tudi o dvigu strokovne izobrazbe s prirejanjem raz-
na rudniku ustanovljene sanitetne ekipe in o nalogah sindikata v tem pogledu — tov. Matko pa je dejal, da so za sindikalno delo na obratu odgovorni v prvi vrsti grupni poverjeniki; delo na obratih bo treba poživiti — je poudaril ta tovariš.
Prav lepo je govoril o nalogah sindikalne organizacije star borec za delavske pravice tov. Ivan Giuliatti; ta mož je poudaril važnost vzgajanja mladega rudarskega kadra. Prikazal je delo sindikata nekoč in opozoril, zakaj se moramo danes vsi nenehno in vztrajno boriti za izvršitev vseh pred nas postavljenih nalog.
Član Republ. sveta sindikatov Slovenije tov. Šturm je pozdravil skupščino ter nakazal naloge sindikata rudarjev v bodoče. K besedi se je oglasil tudi direktor rudnika tov. Lojze Ribič. Poudaril je važnost kulturnega življenja naših rudarjev; to življenje — je dejal tovariš direktor — v zadnjih letih ni napredovalo v pričakovani meri in se ni posplošilo, kot bi bilo to potrebno. Resnica pač je, da v Trbovljah nimamo zadostnega števila dvoran za kulturne, prosvetne in družabne prireditve. Dvorana Delavskega doma je za te namene veliko premajhna, zato bo treba misliti na gradnjo kulturnega doma rudarjev z ustreznimi prostori.
Tov. Ribič je govoril nadalje o perspektivah trboveljskega rudnika; spričo dejstva, da gredo premogovne zaloge tega rudnika po 150 letih obratovanja h kraju, bo treba misliti v doglednem času na premestitev rudarjev na sosedni rudnik Hrastnik, kjer je še dovolj premoga za dolgo vrsto let. Direktor rudnika se je dotaknil tudi upokojitve starejših rudarskih delavcev, pred katerim vprašanjem stoji rudnik. Novo finančno poslovanje na rudniku terja seveda, da doprinese vsak posamezni delavec svoj polni delež. Zato je razumljivo, da bodo stari rudarji, ki imajo že zadostno število službenih let, upokojeni.
Po izvolitvi bodočega vodstva svoje sindikalne organizacije so trboveljski rudarji sprejeli razne sklepe za nadaljnje delo, tov. Jože Piki pa je dal še nekaj smernic in navodil za bližnjo prihodnost.
O delu sindikalne organizacije rudarjev v Trbovljah v minulem letu in o njenih nalogah bomo poročali v prihodnji številki, prav tako tudi o skupščini rudarske sindikalne podružnice v Zagorju.
V Zagorju so izvolili mestni občinski odbor OF
V	nedeljo, 17. februarja, so v Zagorju izvolili nov mestni občinski odbor OF. Udeležba je bila na vseh občnih zborih po terenskih odborih dobra; volitev se je udeležilo okrog 67%.
Volitve je najbolje opravil teren Zagorje I, kjer je bila udeležba občnega zbora velika. Na terenu Toplice I pa je bil občni zbor slabo pripravljen, vendar se je po prizadevanju navzočih aktivistov kljub temu zadovoljivo izvedel. V Kotredežu, ki bi po načrtu komasacije moral pripasti k Zagorju, so pa občni zbor opravili le s težavo; navzoči volivci so zahtevali, da hočejo imeti samostojen KLO še vnaprej. Žalostno je pač to, da ni bilo na tem občnem zboru nikogar, ki bi frontovcem pojasnil, zakaj je važno in koristno, da se manjše krajevne enote združijo v večje.
V	mestni občinski odbor so bili izvoljeni vsi kandidati, ki jih je predlagala Fronta; za predsednika je izvoljen Franc Ludoviko, za sekretarja pa Boris Taufer.
Občni zbor KOZ v Izlakah nad Zagorjem
Tako l«p« ud«l«žb« kot je bila n* red-nem obSnom zborni epločine IrmeiUjeke zadruge v Izlakah, i« dolgo ni bilo; od 153 61ar nor zadruge eo manjkali aamo talija.
Splofeio gospodarska zadruga v Izlakah Ima šest odsekov. Omenili bi, da je bilo lansko leto v tej ustanovi, nad 13 milijonov dinarjev prometa. Trgovinska odsek je imel 9 milijonov prometa te 118.000 dte čistega dobibka. mlekarski odsek pa 3 te pol milijona prometa ter 125.000 din izkupička. Ta odsek je ime! torej samo eno tretjino pro-
meta od trgovinskega, vendar večji dobiček-O tem nesorazmerju na občnem zboru niso razpravljali. Omembe vredno je, da eo dobili okoliški kmetje za mleko 3.371.000 din.
Lesni odsek deluje šele dva meseca, ven-dar je imel že nad pol milijona dinarjev prometa. Kreditni odselk, ki so ga ustanovili v decembru, je že dosegel 41.000 din vlog. Iz teh podatkov vidimo, da ima za-druga za bodočnost prav lepe izglede.
Novi upravni odbor bo moral posvetiti veš painje razširitvi KDZ v Izlakah, ki ji doslej ni nudil dovolj pomoči.
Na obftnem zboru so razdelili dobiček za. druge ua kulturno.prosvetni fond. znaten del je odpadel na nove investicij« te na amortizacijski sklad: tudi za povzdigo kmetijstva m določili primeren znesak. Prav tako so na občnem zboru sklenili, da »e bodo vsaka dva meseca zbrali na posebna posvetovanja. Tudi več predavanj bodo priredili! prvo predavanje bo 2. marca in 6icar o sadjarstvu.
Ustnica uredništva
Smiljana: Za t>o*lano fcrteco hvala; priobčili jo bomo v oni prihodnjih Hovilk. Napi M j« kaj! Marica: Tvoj mični prispevok objavimo v naslednji številki. Upamo, da •e boš kmalu apet osrlaaila- Kadeče: Ne moremo priobčiti, preveč oeebno. Proeimo za kaj dragega; mogoče eo oglasite ob priliki v uredništvu. Ostalim dopisnikom:	Nekaj
materiala odloiili za sledeče številke. Zaradi pičlega prostora prosimo v prihodnje za kolikor mogoče kratka, jedrnata, zgoščena poročila. — Uredništvo.
Kmetijska zadruga in mene bodoče naloge
Lahko rečemo, da je bil rezultat dela v KZ v lanskem letu veliko bolj zadovoljiv kot v prejšnjih. S prostim razpolaganjem kmetijskih pridelkov so tudi naši kmetje začeli’ resneje misliti o rentabilnosti in boljšem gospodarskem računu svojih gospodarstev. Tako predvsem opažamo. da kmetovalci danes že radi prodajajo marsikak svoj pridelek preko svoje KZ in da je ta na vasi vedno bolj koristna kmetom 6amim. Kmetijska zadruga pa bo še veliko bolj služila svojemu namenu, če se bodo vsi kmetje določenega kraja strnili okrog svoje zadruge.
Sedaj, ko KZ polagajo svoj letni obračun dela, je dolžnost vseh članov zadruge. da se teh zborov udeleže in da na njih predlagajo kraju primeren in potreben načrt bodočega dela zadruge.
Kakšen pa naj bo načrt bodočega dela KZ? Predvsem je potrebno, da se KZ popolnoma osamosvojijo v gospodarski dejavnosti sploh. Glejmo, da KZ ne bo predstavljala na vasi samo neko malo
n ih seminarjev, da bodo dorasli velikim trgovsko podjetje, ki ga vodijo plačam
nalogam, pred katerimi stoje.
Partizan Maks pripoveduje
(Nadaljevanja in konec.)
Štab našega bataljona je bil v povezavi z aktivisti v Litiji in je bilo domenjeno, da na predvečer, ko bodo Nemci od božičnega veseljačenja omo-teni, napademo Bogenšperk, Šmartno in Litijo, razorožimo nemško posadko, nato pa se prebijemo na levi savski breg in naprej na Štajersko.
Na Tisju smo podvzeli ostre zavarovalne ukrepe. Naša četa je bila zadolžena, da oskrbi zavarovanje proti jugu. Prav zato smo postavili stražo tudi na hribčku, ki se dviga nad Tišjem v smeri proti Jelši. Tiste dneve je bil izredno oster mraz.
Na sam dan, ko bi morali preiti v napad na Litijo, pa so se pojaviti v dolini samotne Reke lovci iz Litije. Nekateri od teh so zašli tudi v gozdove okrog Tišja. Prav zato so se naši partizani zavlekli v zaklone — v skednje in kmečke hiše. Razpostavili smo seveda tudi straže, ki smo jih zaradi mraza menjavali vsako uro. 1
Lovci, ki jih je vodil litijski Ivabski župan Ernest Puschmann, so izvedeli, da se zadržuje na Tisju partizanski bataljon. Zato je odhitel ta nemški sodelavec v Litijo in je alarmiral vso nemško vojsko po dolini. Pa so še preslabe, zato so poklicali nemško vojsko še iz vseh okoliških krajev, da, celo iz Radeč, Kranja in Kamnika.
Po tretji uri na dan 24. decembra 1941 so se plazile nemške čete proti Tisju in tedaj je prišlo do bitke.
Ze takoj v začetku napada je bil ubit naš stražar Kozlevčarjev Miha iz Dobrunj. Naši borci so se brž znašli in organizirati oster odpor. Morala med našimi je bita odlična.
Zasedli smo položaje in pričeli s protinapadi. Na bližnji hrib poleg našega oddelka se je pritihotapil švabski odred in je postavil strojnico »švarc-loze«. Nismo mirovali vse dotlej, da smo jih razbili.
»V tej borbi sem doživel nekaj, kar bi me lahko veljalo glavo,« je pripovedoval tov. Berčič, »komandant Stane mi je sredi borbe ukazal, naj odvedem civilne prebivalce iz napadene vasi, da bi jih obvarovali pred morebitnimi posledicami. Odpeljal sem jih proti Li-bergi. Ko smo bili na stezi, sem na hribu nad seboj zagledal našega stražnika ter mu ob srečanju pomahal. To sem storil tudi zato, da bi me ob vrnitvi spoznal in bi me ne zaustavljal.
Ko pa sem se vračal, so se medtem že menjale straže nad stezo, in prejšnji stražar ni obvestil svojega naslednika, da sem odšel Iz vasi in se bom kasneje vrnil.
Ko sem odvedel prebivalce z borbenega območja tako daleč, da niso bili več v nevarnosti, sem se vrnil nazaj v vas, kjer smo še odbijali napadajočega sovražnika in mu prizadejali precej žrtev.
Kasneje smo zvedeli, da smo ubili 60 Nemcev, medtem ko smo imeli na naši strani le dvojico, trojico izgub.
V okrilju teme je odredil komandant Stane odstop ter smo se brez vsakih nadaljnjih izgub umakniti iz obrp-ča, v katerega so nas uklenili Nemci. Na odsek okrog Tišja so medtem zbobnali več tisoč Nemcev, ki so od, vseh strani silili v obkoljeno vas, pa smo se jim lepo in brez večjih izgub izmuznili
uslužbenci, upravni odbori pa le redko
v vas Jelšo, nato v dolino in čez mejo na italijansko področje, kjer smo v okolici na Primskovem že naslednji dan stopili v borbo z Italijani.
Po bitki pa mi je partizanski tovariš Pero povedal, v kakšni nevarnosti sem bil v Tisju. »Pa naj povem še tole,« je dodal tov. Berčič.
»Kakor sem že dejal, sem se potem, ko sem pospremil civiliste iz vasi, vrnil mimo našega novega stražnika, ki ni bil poučen, da sem odšel iz vasi in se bom tudi vrnil. Ze v trdi temi sem se previdno vračal v vas in stiskal v rokah puško brzostrelko, da bi se branil, ako bi se morebiti srečal s Švabi. Tedaj pa — bilo je že precej temno — me je opazoval iz stražarskega skrivališča nad stezo novi stražar. Misleč, da se bliža eden izmed Švabov, ni niti zaklical običajni »Stoj!«, dvignil puško, me vzel na muho in sprožil... Puška pa se ni vžgala! Nato je izrepetiral pa-trono in ponovno nameril in spet sprožil... Pa se patrona tudi zdaj ni užga-la. Zatem me j,e poizkušal pogoditi še s tretjim, in ko je tudi ta odpovedal, še s četrtim in petim strelom, pa vsek-dar mu je puška odpovedala. Nato se je spustil za menoj na stezo, da bi me menda s kopitom, tedaj pa sem dospel že do naše zasede na stezi, kjer so me spoznali in me polglasno pozdravili. Tako je zvedel partizanski stražar Pero, da je streljal na domačega človeka in je bila res vsa sreča v tem, da mu muntcija ni prijela, očividno zaradi tega, ker je bila zaradi ležanja v Ljubljanici pokvarjena.«	.
Tako mi je pravil tovariš Berčič, partizan Maks, spominke na bitko v Tisju in se zadovoljno nasmejal, da se je izmazal iz usodne situacije. Svoje pripovedovanje je nato še nadaljeval in opisoval podrobnosti o borbah na Jančah pri Litiji v maju 1942. O tem pa ob drugi priliki.
kdaj in še takrat ne pridejo polnoštevilno na sejo, kaj jim bo poročal knjigovodja ali poslovodja. Od vseh kmetov-zadruž-nikov je odvisno, kako se bo razvijalo njihovo vaško gospodarstvo. Da je to resnično pravilna razvojna pot našega krneč-kega gospodarstva, nam potrjujejo že razni uveljavljeni predlogi zadružnikov nekaterih naših KZ. Tako so n. pr. zadružniki v Trojanah v 6estavu KZ ustanovili elektrilikacijski odbor, ki ima ▼ okraju menda najboljše uspehe; elektri-fikaci.jski odbor v okviru KZ pa ima še KZ Jagnjenica, na ustanovitev takih odborov pa še resno mislijo v Podkumu in Vrhovem.
Naši kmetje - zadružniki se vse bolj resno zanimajo tudi za ostale gospodarske dejavnosti; v KZ Dol pri Hrastniku, v Trbovljah, Radečah, Zagorju so že ustanovljena sadjarska društva. Uspeh sicer res še ni viden, vendar lahko trdimo. da je sodelovanje kmetov-zadružni-kov s temi društvi zadovoljivo.
Zelo resno razmišljajo naši zadružniki, kako izboljšati in dvigniti živinorejo, ki je v našem okraju osnovni vir kmečkih dohodkov. Na sestankih rejcev plemenjakov in na sestankih živinorej-cev-zadružnikov so bili sprejeti sklepi, da je nujno potrebno, da se živina, ki ima za to pogoje, sprejme v rodovnik. Sprejem živine v rodovnik opravljajo že v KZ Dol pri Hrastniku, v Trbovljah in Izlakah; v najkrajšem čašu bodo to napravili še v Radečah in v Zagorju. Nadalje so kmetje - zadružniki predlagali, naj bi se ves promet z živino odvijal preko živinorejskih društev — odsekov. Kupec in prodajalec pa naj bi odvajala nizek odstotek zadrugi za vzdrževanje in izboljšanje živinoreje.
Lesni odseki v KZ igrajo vse večjo vlogo, zlasti v trgovini s prosto prodajo lesnih izdelkov. Na novo so ustanovili lesne odseke v zadrugi na Dobovcu in v Izlakah. Lesni odseki v KZ pa bodo dobili za izvožene lesne izdelke kot protivrednost stroje in orodje.
Ostali obrtni odseki zboljšujejo svojo proizvodnjo in dvigajo vrednost svojega delovnega dne. Predvsem pa je omeniti, da so bili trgovinski odseki v naših KZ vsi aktivni.
V splošnem razširjajo KZ svojo dejavnost na vse gospodarstvo svojega kraja. Zato je tudj potrebno, da ravno zbor zadružnikov določi in sprejme bodoče naloge zadruge in delo, ki pa ga bo usmerjal seveda novoizvoljeni upravni odbor KZ. V te upravne odbore pa je treba izvoliti take kmete-zadružnike. ki imajo voljo do dela in napredka v našem gospodarstvu, ki ne bodo nazadnjaški in ki ne bodo zavirali razvoja naprednejših pridobitev v načinu dela v našem kmetijstvu.
Moč zadruge je prav v tem, kako in v kakšnem obsegu so zadružniki povezani s svojo zadrugo, nadalje, če je zadrugi uspelo odkupiti vse tržne viške svojih članov. S preskrbo z industrijskim blagom naj jih stalno vzpodbuja k povečanju in razširjanju kmetijske proizvod« je, s čimer pa se seveda utrjuje tudi politična zavest naših zadružnikov — graditeljev socializma na vasi., A. H.
Naši čitatelji pišejo
Noviiiarka Mary Grebenc, kanadska Slovenka | v Za 0 ] gr vn i h“of fclr je v k,Ub
V petek, 15. L m., so imeli rezervni
je <* hiti je odpotovala na pogrebne svečanosti v London
Hrastaiška mladina igra in poje
Kulturno-umetniško življenje v Hrastniku se spet počasi oživlja. To pot je imel« besedo mladina, ki je pod vodstvom profe-
Tov. Janez Orebeno, železniški uradnik v Litiji, ki se je nedavne preselil iz Zazorja v Litijo, je imel te dni na obisku nečakinjo Marjr Grebenčevo, hčer brata, ki je zaposlen v kanadskih rudnikih kot delovodja. Mar? •e J* rodila le v Kanadi in j« pred 5 leti vstopil« v alužbo k novinski agenciji United Press. To je ene izmed največjih poročevalskih podjetij na vsem svetu.
Marv Grebene je že po treh letih dela v uredništvu postala leteči reporter, to je no-
vinarka, ki" potuje iz tudi po posebnih naročilih UP,
kraja
kraj, včasih
,________ _________ -.P, in pošilja
novloe po telefonu ali kablogramu, včasih pa jih tudi tipka na majhen stroj, ki ga poleg fotografskega aparata stalno nosi s »oboj na potovanju.
Ko so direktorji United Bressa spoznali, da je Mary odlična moč — saj obvlada več jezikov: angleškega, francoskega, španskega, nemSkega in tudi slovenskega, ker govore doma v družini le v materinem jeziku — jo zdaj zaposlujejo s posebnimi, zaupnimi nalogami.
Pred tedni je odila na pot po anglelkem imperiju tedanja angleška prestolonasled-niea Elizabeta. Mary GrebenČeva ji je bila dodeljena kot zastopnica UP in jo ja spremljala na poti po Afriki Sest tednov, o tem je mnogo poročala. Mary GrebenČeva pa je v deželah okrog ekvatorja prejela 6pet novo naročilo UP. Z letalom je odletela v London, od tam pa v Nemčijo. Obiskal« je nato več nemčkih mest in poročala svoji agenciji o vtisih, ki jih je dobila na potovanjih. Saj
stoji Nemčija pred važnimi odločitvami, ki zanimajo tudi kanadsko, ameriiko in ostalo svetovno javnost
Ko je izpolnila svojo nalogo v Nemčiji, je prejela leteča novinarka spet novo zaupno nalogo. Naročili so ji Obisk na Svobodnem trfalkem ozemlju in v Jugoslaviji. Mary je takoj odila na pot, la prav vesela, ker je spotoma obiskala svoje sorodnike v Ribnici in na Kočevskem, kjer sta doma njen oče in mati, pa teh krajev le nikoli ni videla.
Preden je nadaljevala pot v Beograd, da stopi v stik z vodilnimi državniki naše FLRJ in poroča o gospodarskem, kulturnem in političnem življenju nove Jugoslavije, pa se je ustavila se pri stricu Janezu Grebencu v Litiji. 8trie« je takoj spoznala, ker ja podoben njenemn očetu.
življenje letečih reportejev pa je nemirno in stalno menjavajo načrte, tako se je tudi spremenila naloga, ki jo je dobila Mary pred odhodom iz Frankfurta v Nemčiji. Pri nas jo je dohitelo novo naročilo: »Potujte v London in poročajte o pogrebnih slovesnostih.«
Zato je Mary spremenila svojo namero in nenadoma odhitela v Zagreb, sedla na avion, ki ga je naročila že v Sloveniji, ter z letalom odhitela v London na pogrebne slovesnosti nedavno umrlega angleškega kralja Jurija VI. Pred odhodom iz Litije je kanadska novinarka obljubila, da bo ob rvi ugodni priliki obiskala strica Janeza rebenca v Litiji.
I*
I G
Kulturno življenje v Šmartnem
je podr
iša podjetja — med je bila litijska pre-delodajalec v našem
Pionirska igrica Maršakov »Mncin dom«, o kateri smo že podrobneje poročali, je dosegla kar pet predstav. Naj-mlajšim članom gledališke sekcije so se zdaj pridružili še člani dramske družine SKUD »Mirko Pestotnik«, ki so naštudirali veseloigro »Trije vaški svetniki«. Na uprizoritev je prišlo izredno mnogo občinstva, ki se je pošteno nasmejalo. Tako so »Trije vaški svetniki« prinesli precej vedrine na domači oder.
V Šmartnem se pripravljajo na koncert člani pevskega zbora. Ta ima precej dotoka mlajših pevcev iz okolice, zlasti iz Kostrevniške doline. Pevci so ustanovili iniciativni odbor, ki pripravlja ustanovitev samostojnega pevskega društva. Po vsej verjetnosti bo novo pevsko društvo kmalu ustanovljeno ter si bo nadelo ime »Zvon«; tako .bomo obnovili pevsko tradicijo slovečega Zvona, ki je deloval pred drugo svetovno vojno v Šmartnem več desetletij. Sedanji pevski zbor vodi uspešno šolski upravitelj tov. France Gruden, ki ima za seboj dolgoletno prakso in je bil svoj čas tudi član znanega Učiteljskega pevskega zbora. Odkar vodijo šmarski pevci priprave za ustanovitev samostojnega pevskega društva, se je število pevcev podvojilo.
LEPO USPEL KONCERT V LITIJI
Bežigrajski pevski zbor iz Ljubljane, ki ga sestavlja 30 vnetih pevcev — pri vajah ne manjka nihče, kar je lahko vsem ostalim zborom za zgled — obstoja od lanske pomladi. Doma so nastopali že večkrat pri različnih prireditvah z nekaj točkami. Celovečerno prireditev — ivoj“ pa so imeli pri nas v Litiji. Udeležba s strani Litijanov je bila bolj pičla, menda zato, ker so se nekateri ustrelili »firme«. Bežigrajski pevci so odsek gasilskega dru-Itva, ki pa običajno ne goje pevske umetnosti. Na koncertu je bilo bolj malo Litijanov, več pa je bilo okoličanov s Tenetil, Jablanilk« in Kostrevnilke dolin« ter Smartna. Z nastopom mladega pevskega zbora, ki ga vodi pevovodja ljubljanski profesor tov. Janez Godec — po materi Jemčevi iz Senožeti nai zasavski rojak — je bila publika zelo zadovoljna in zbor je bil deležen toplega priznanja. Bežigrajčani so zapeli tudi dve Jerebovi skladbi »Moj deklič« in »Pisemce«, kar je razpoloženje le dvignilo.
LITIJA JE t)OBILA PODRUŽNICO NARODNE BANKE
Uvedba novih finanftnih in aoepodartkih predpisov je nujno aahtevala, da dobi tudi Litija e svojim lepo razvijajočim te gospodarskim zaledjem podružnico Narodne banke. Doslej so morali v zadevi denarnega poslovanja in po tekstilne bone v Ljubljano, kar je bilo za naia podjetja, KLO in ostale precej zamudno, pa tudi povezano s prevelikimi izdatki, zlasti odkar se je podražila voznina na železnici.____	.	.
s N« pobudo litijskega KLO. ravnateljstva predilnice, tovarne usnja v Šmartnem in drugih ustanov so pokrenili akcijo na Narodno banko FLRJ. da bi ustanovili v Litiji posebno podružnico. NB je obljubila podružnico, zahtevala pa Je, da krajevni činitelji poskrbe za lokal, ga opremijo ter dobe stanovanja za nslužbence NB.
podružnica NB
Spričo dejstva, da J« nujno potrebna, so naša najbolj naklonjenimi dilnlca kot največji sredilču — poskrbela za lokale v Koblerjevi hiii na Glavnem trgu. Tam je imela pred drugo svetovno vojno svoje prostore tudi bivša Okrajna hranilnica in posojilnica, zadnji čas pa je opravljal v teh lokalih zobotehnilke posle tov. Ernest Drčar. Za dentista tov. Drčarja so našli stanovanje ▼ Zadružnem domu, na kar so začeli s preureditvijo lokalov. Preskrbeli so tudi v^es inventar, pisalne stroje ter stoječo železno blagajno. Dobro organizirana akcija je ila hitro in uspešno izpod rok. Zdaj nova podružnica že deluje v vsesplošno zadovoljstvo Litijčanov in okoličanov. Delokrog nove podružnice sega od Jevnice do Renk ter zajema KLO Kresnice, Vače, Hotič, Litijo, Šmartno, Savo s vsemi vmesnimi kraji. Novo litijsko podružnico NB vodi ravnatelj tov. Danilo Berger, zasavski rojak iz Trbovelj, v podružnici pa je zaposlenih deset pisarniških moči.
Z novo podružnico NB je dobila Litija pomembno gospodarsko ustanovo.
TEŽAVE Z OSKRBO KURIVA
Letošnja dolga zima otežkoča preskrbo s kurivom- Nekateri prebivaloi v Litiji se pritožujejo, da jim primanjkuje kurjave zlasti premoga. Vzrok za pomanjkanje premoga je ta, ker je izostal obljubljeni kontingent premoga, ki bi moral dospeti tudi za zadnje tromesečje. Tako pa je dobila Litija v tem času le: dva vagona, ki so ju rezervirali za kurjavo uradnih prostorov in obratov.
V bodoče bo oskrba s premogom bolj urejena, ker j« zagotovljen redni mesečni dovoz premoga, po 2 vagona za vsak mesec, kar bo za nujne intereserente dovolj.
Svet za socialno skrbstvo pri KLO je oskrbel kurjavo za svoje podpirance tako, da si je zagotovil 2 toni premoga, ki ga je razdelil med najpotrebnejše. Lista upravi čeneev je bila sestavljena po vsestranskem pretresu na redni seji tega odseka.
KAZNOVANI SO BILI
Minulo sredo je bila v Zagorju javna ob,
'	" Zakona o zatiranju
ravnava proti 76 kršilcem nalezljivih bolezni, ki s« niso udeležili zaščitnega cepljenja proti tifusu. Lani. eredi leta, se je namreč v ZagoTju pojavil para-tlfus. Bolezen se je precej razširila in treba, je bilo storiti prav energične korake proto razširitvi te epidemije; med raznimi ukrepa za zatrtje te bolezni j« bilo odrejeno tudi zaščitno cepljenj«. Na ialoet se prvega cepljenja v poletnem roku prebivalstvo ni udeležilo polnoštevilno, ker je podcenjevalo ta ukrep oblasti. V jeseni lanskega leta je bilo organizirano le dodatno cepljenje proti tej epidemiji, vendar se ga razni zamudniki niso udeležili, čeprav so bili nsnj ponovno vab. ljeni in opozorjeni na važnoet tega cepljenja. Zaradi tega j« zdravstvena inšpekcija vložila proti takim saboterjem prijavo o kršitvi tozadevnega zakona.
N« javni razpravi so se krivci zagovarjali na vse mogoč« načine; nekateri d« baje niso vedeli, da je tako cepljenje obvezno, drugi so se spet izgovarjali, da niso imeli čsaa. tretji pa. da so se bali bolečin, in podobno. No — le redka izmed njih so se lahko res opravičili, ostali pa ao bili kaznovani z globo od 400 do 3000 dinarjev v korist socialnega zavarovanja.
Sodnik je poudaril, da eo te kazni raz. meroma mile, ki pa naj bodo vsem prebivalcem v opomin, da se takšni primeri v prihodnje ne ponove. Graje vredno je tudi to, da eo med obtoženci celo vodilne osebnosti iz nekaterih podjetij, ki bi morale z zgledom vplivati na druge. Največjo kazen — 3000 dinarjev — je plačal zagorski pek, ki je s svojim umikom od obveznega cepljenja ogrožal zdravje potrošnikov.
oficirji v Zagorju svoj ustanovni občni zbor. Izvolili so upravni odbor svojega kluba in sprejeli društvena pravila.
Iniciativni odbor tega društva je bil v zadnjih mesecih zelo delaven; organiziral je skoraj vse- rezervne oficirje iz Zagorja in okolice, priredil proslavo 10. obletnice JLA ter pripravil vse potrebno za ustanovni občni zbor. Skupščina ae je zahvalila iniciativnemu odboru za uspešno delo.
Na občnem zboru so sprejeli vrsto sklepov in smernic za bodoče delo. Uredili si bodo najprej klubsko sobo in priskrbeli zanjo potreben inventar. Klub bo pomagal množičnim organizacijam pri njihovem delu, zlasti pa Zve-borcev. V klubu bodo gojili strokovno usposabljanje svojih članov ter prenašali Izkušnje na svoje sotovariše. Delovanje tega društva se bo koristno odražalo tudi v naporih za napredek rudnika.
ŠE O KONCERTU V HRASTNIKU
V	6. Številki »Zasavskega vestnika« bil objavljen članek tovariSa V. T.
pod naslovom »Koncert SKUD Jože Pust v Hrastniku*.
V	odgovor na ta članek objavlja upravni odbor SKUD sledeče:
1. Avtor članka bi se moral pred objavo članka točno informirati o imenu SKUD v hrastnišfci steklarni, ki se ne imenuje »Jože Pust*, marveč »Jože Just*, kar sporočamo prebivalstvu našega okraja.
2. SKUD ni imel pred kratkim svojega rednega letnega občnega zbora, pač pa svoj ustanovni občni zbor, o čemer je avtor članka tudi dobro informiran.
3.	S kritiko o godbi na pihala se upravni odbor SKUD v celoti strinja, pač pa bi ta kritika prišla do izraza šele tedaj, če bi jo napisal kakšen glasbeni pedagog.
4,	Kar se pa tiče kritike o godalnem kvintetu, objavljamo, da imamo za orkester premalo ljudi — starejših namreč — zato pritegujemo mladino, ki se tako usposablja. So pa ti mladinci gojenci Državne glasbene šole.
Toliko v pojasnilo ter popravek navedenega članka in v vednost vsem bralcem.
Za SKUD »Jože Just«; Ladislav Grum
SVETOKRIŠKI ŽUPNIK JE VRNIL LEGITIMACIJO OF
Iz Sv. Križe ned Litijo nam poročajo o naslednjem:	, ,	,
Svet za kulturo in prosveto vlade* LBS je izdal odredbo, da ee v drugem polletju verouk ne bo več poučeval v šolskih poslopjih. Teko Je bil uveden enoten postopek glede pouke verouka za vse kraje In zadoščeno tudi ustavi, ki je sprejela ločitev cerkve od države. Tako načelo ločitve cerkve od države imajo tudt po drugih državah, tako v Franciji, Ameriki itd.
Ko Je dobil svetokrižki župnik Zajec obvestilo, da odslej ne bo več poučeval verouka v šolskih prostorih, je vrnil legitimacijo OF in s tem izstopil iz organizacije. Brez komentarja!
V	dvorani Telovadnega doma se je zbralo k tej prireditvi okrog 250 ljubiteljev glasbe in petja, ki so bili nad izvajanji mladih umetnikov iz gimnazije navdušeni-
V	pisanem glasbenem aporedu ao nastopili pionirski pevski »bor. mladinska godba na pihala, pevci solisti tor solisti na klavir. violino in harmoniko.
Glasbeni spored j« obsegal tri dele. Pionirski zbor Jo »apel pot pesmi, nato pa j« Nevenka Zsgorčova odigrala violinski solo od Čajkovskega ob spremljavi klavirja, Breda Sihurjova pa valček na klavirju, za njo ravno tako Dragica Kosarjeva Koelerjevo »Večerno pesem«. V naslednjem jo zapela sopranski solo Breda Salamonova od Rada Simonittija s klavirjem. Sledil je violinski solo Rada Seliča (Prinčič, Rado«« v zimi) ob spremljevanju klavirja* n« kar je odigral
Franc Korbar violinski solo (Čajkovski, Mali violinisti.
V	drugem delu je pionirski »bor zapel tri pesmi, na to ps je Salamonova zaigrala na klavir Schjttajevo »Morsko vilo«. Za njo je Fani Zalokarjeva zapela ob spremljevanju klavirja Simonittioeve »Naše gorice«, prav teko Milena Kmetičeva Adamičevo »Poštarsko pesem«, nato je sledil violinski solo Jožeta Parola (Seybo-id, Mladost-radost), »s njim pa Majica Perolova violinski solo s klavirjem »Slonov ples« od Jen-kinsona.
V	prvem in drugem odmoru sta igrala harmonikarja Vemka im Vidmar.
V	tretjem delu konoerta je nastopil pionirski zbor ter odpel trt pesmi, na njim sta igrala oba harmonikarja Vidmar in Venko, na to pa je mladinska godba na pihala zaigrala dve koračnici.
Bil je lep glasbeni popoldan. Izvajalci programa in profesorji gimnazije zaelužijo pohvalo, da so si zadali nalogo oživeti v tem rudarskem centru kul turno-umetniško dejavnost.
| ZASAVSKI PIONIR
Kotiček *a naše pionirje in pionirke
Priče®ši t današnjo številko bomo v prihodnje prinašali razne zanimivosti tudi za naše pionirje. Prvotno smo hoteli uvesti vsak tretji teden v mesecu posebno prilogo za našo mladino, vendar jo moramo žal zaradi posebnih tež-koč, zlasti pa finančnih, do nadaljnjega še opustiti.
Na tem skromnem prostoru, ki ga
naše pionirje, resne, pa tudi šaljive vsebine. Seveda ne bomo pozabili odpreti tudi pisemski nabiralnik, ki se bo v njem stekala pošta naših pionirjev; dobre spise pionirjev naših šol bomo objavljali, najboljše pa nagradili s praktičnimi darili. Prav tako ne bomo pozabili prinesti razne križanke, ki bodo seveda lažjega značaja. Od vas -- dragi
imamo trenutno na razpolago:, bomo I pionirji in pionirke — bo v veliki meri prinašali razne zanimive sestavke za I odvisno, kako bo izgledal vaš kotiček.
PAVLIHA PEČE ČUKE IN MIRKOVCE
OČISTITE CESTE, HODNIKE IN KANALE
Svet za komunalne zadeve pri KLO Litija poziva ponovno hišne lastnike in atano-valce, da očistijo sneg izpred hiš, prav tako pločnike in kanale. Ob prvem pozivu, ki ga je izdal svet zs komunalne zadeve, niso vsi, ki so to dolžni, izvršili. V primeru neiz-' vršitve bodo prizadeti poklicani na odgovor. Ker je v interesu skupnosti, prosimo vse, naj upoštevajo navedeni poziv.
V ŠTANOERSKIH POLJANAH SO IMELI NAJVEČ SNEGA
Letošnji visoki sneg povzroča obilico preglavic uslužbencem »Cegrada«. Že trikrat so preorali ceste. Vozniki, ki so bili zaposleni pri oranju cest s plugom, so merili snežne plasti na več krajih, pa so ugotovili, da je bilo največ snega v stangarskih poljanah, to je na cesti, ki drži iz Litije skozi Šmartno in v Zavrstnik v Štangarske poljane, od tam pa v dolino Besnica in proti Ljubljani. Na tem predelu je padlo 83 cm enega. Visoki sneg je povzročil precej škode na starih sadnih drevesih, pa tudi po gozdovih, kjer je lomil veje in podiral drevesa.
Pavliha se je odpravil čez Suho krajino na Dolenjsko. Ko je dospel d Žužemberk in je baš premišljeval, katerega rokodelstva bi se lotil, ga je srečal pekovski mojster in ga vprašal, na kakšno obrt se razume.
»Mojster,« je odgovoril burkež, >naj-Ijubše so mi pogače in žemlje.*
»To je pa kakor nalašč,« te razveseli pekar, »ali hočeš k meni v službo?* »Zakaj pa ne!* je pritrdil Pavliha. Dva dni je pri peki pridno pomagal, tretjega večera pa je naročil mojster Pavlihi, da mora to noč sam peči, ker da drugi nimajo časa in mu ne morejo pomagati.
Pavliha ga je še vprašal: >Samo povejte, česa vam naj napečem?*
Mojster mu je zadirčno odgovoril: »Pekovski pomočnik si, pa še vprašuješ, česa naj napečeš? Kaj pa pečemo osak dan? Čuke in mirkovcel« In hahljajoč se je odšel spat.
Pavliha se je odpravil v pekarno ter izobličti iz testa same čuke in mirkov-ce in jih. vsadil v peč. Ko je zjutraj zarana mojster vstal in prišel v pekarno, ni našel ne pogač ne žemelj, marveč samo čuke in mirkooce. To ga je silno ujezilo in je zakričal: >Kaj pa si napekel, govedo?*
»Kar ste mi ukazali: čukov in mir-kovc!* je odgovoril Pavliha.
»Kaj naj počnem s to prismodijo?* se je jezil pekar. »Takega peciva ne morem prodajati!* je vzkipel in zgrabil norcepasa za vrat, rekoč: »Plačaj mi pokvarjeno testo!*
»No, dobro,* je odgovoril Pavliha, »ako vam plačam testo, ali bo potem pecivo moje, ki sem ga napekel?*
»Mar mi je takega peciva! Čuki in mirkovce niso za mojo prodajalno, teh mi nihče ne odkupi!*
Tako je Pavliha plačal pekar ju testo, spravil pečene čuke in mirkovce v košek in jih je odnesel v krčmo k »Divjemu možu*. Mislil je sam pri sebi: »Večkrat sem slišal praviti: Bolj ko je stvar čudna in smešna, rajši ti jo pokupi šegaoi Dolenjec!*
Praznovali so ravno veliko slovesnost, in Pavliha se je postavil s svojim pecivom pred cerkvena vrata. Staro in mlado je hitelo kupovat čudne, a okusne čuke in mirkooce. Kot bi mignil, se
je košek izpraznil, in Pavliha je za pecivo iztržil mnogo več denarja, kakor pa je bil dal za testo. Ko so pekarjii to povedali, se je le-ta močno ujezil in je odhitel pred cerkev, da bi zahteval od burkeža še plačilo za uporabo pekarne in požgana drva.
A Pavliha je bil ie izginil iz Žužemberka in pekar je zaman sline cedil za lepim dobičkom.
Šale za male
Roška ofenziva
Učitelj: »Mihec, kaj mi lahko poveš slavni roški ofenzivi leta 1942?« Mihec: »Nič, gospod učitelj, ker nisem bil zraven.«
•	Zanesljiv odgovor
Tujec; »Povej mi, mali, kako pridem najhitreje na železniško postajo?« Mali: »Tecite!«
Kar taka naj ostane »Slišiš, fantek,« prosi slikar, ki se je mudil na deželi, sina nekega kmeta, »vprašaj očeta, če smem naslikati vašo kravo.«
Čez nekaj časa se deček vrne.
»Oče je rekel, da lahko, mama pa pravi, da je krava že deset let rjava in da naj kar taka ostane.«
DR
Danes ob 19.30 v Delavskem domu
OTTO WITT
Knllga 1« pokazala, da je rudnik y osmih nesočih delal dve «to dni. Predelanih da 1« lilo 2M 60« ton zlatonosnega kremene« tn la Je tona kamenja vsebovala dvanajst gramov zlata. Po Izločitvi zlata je ostanek kremene« obdržal še dva kr*™**1*** n.®. rorel »o v tem ča*u pridobili 2060 kilogramov zlata. Knjiga le pokazal«, d? ”1**® Dedukcija 1018 kilogramov zlata. Torej le dv« kilograma manj, ki ata a« Izgubila.
»Kakor vidite.« j« rekel VPlUon .vaU domneva ni pravilna: m®njk*t« kilograma zlata, kar e PMledlfanm.hnth napak v delaTnlel. V Nemodu pa «o v Istem času producirali višek 200 kilogramov. Vaša domneva Je torej brez vsake DodU«*«
»Z«, še. Kaj pa, f« ni mnHs Vemlk slaho preiskal rudot Kaj p«, če sta htla kontrolni In rudniški kemik dogovorjena!«
»Popolnoma Izključeno; zlatonoanl *r*me-nec Je bil poelan v preiskavo desetim do dvajsetim kemikom, n« da bi rudniški kemik to ved«®!.«	. .	,	.
Baltimore Je zmajal *	»adeva mn
Je p cm tajal* vedno bolj ia*onetna. .
»Kal pa Amley« i« vprašal. »K»kklno opravilo pa Ima v rudniku t«
»Reparaturo.«
»Ali popravlja stroje!«
»N«. Skrbeti mor«, da eo ts« lesene neprave v redu: to eo žlebovi, cevi, banje ln »e druge lesene reči «	.	...
»Ali lahko pri teh dellH kej odnese!«
»Iz naših anali« In knjig le razvidno, da Manjkata la dva kilograma slata. Torej n>
kradel,« Je pojasnil Walker. a WU«on je pristavil:
»Izcleda, da ate na čisto napačni aledl. gospod Inženir«
»Sicer je zlato nemogoče krasti.« je nadaljeval tValker »Recimo pa da za le kradejo — a kako ga morejo potem vtihotapljati v nedomskl rodnlkt Ne, ne, to ni mogoče, gospod Baltimore. Na napačno aled ate zašli.«
»Samo počakajte,« Je menil Inženir. »A11 bi mogel videti Amleya!«
»To bi gotovo zbujalo pozornost, ker va* Imajo tukaj za umetnika, goapod Baltimore.« je dejal nllson.
»Ali bi me hoteli spremljati, če ee sedaj popeljem naprejt Peljala bi ae mimo rudniških zgradb ln če nama bo naključje milo, ga bova morda srečala.«
»Prav, prav «	.	,	.
IValker ln Baltimore sta ee odpeljala k rudniku ln k delavnici ter tamkaj ostala.
Imela ata srečo; v trenutku, ko Je Walkcr stopil lz avtomobila ln se poslovil od Inže. nlrja, je šel mimo delavec, ki je nesel nekaj desk na ramlT
»Tale le.« Je zsžepetal Walker.
Baltimore el Je ogledal moža; videti Je bil lent naveden delivec. Imel le visoko po. stavo ln polno temno brado.
Tedaj pa Je opazil Amlerevo levico, ki je ž njo držal deske na rami. ln se zdrznil, kajti Amley je Imel na levici le štiri prste-0
Inženir ni povedal Walkerju ničesar o svojem odkritju. Poslovil ee Je kratko od njega, zaproall, naj pride v Nemod, da •1 no ogledal njegovo sliko, ln hitro Je Izginil njegov umetniški klobuk v megli gostega prebn.
Toda pod umetniškim klobukom eo napeto dalovslt Baltimoreovl možgani.
Niti za trenutek n| dvomil, da ni Amle-yev prst tisti, ki ga je pred 2« leti našel v eomlatnnekem rudniku. No. potem pa je Am. lev vendarle tudi lopov. Bilo mu Je šal zaradi njegove lepe ln ljubeznive hčerke.
Torej proti Speni In Amleyu ee bo treba boriti. Naj ae varujeta, kakor ee hočeta, pomagalo ne ho nič; njunemu poskusu slepar-| atva bom prišel do živega.
Baltimore le tudi spoznal, da ne sme zamuditi ča»a. Drugo Jutro je dal po nekem I zamorskem dečku zanesti svoje slikarske
potrebščine — stojalo, velik sončnik, skrinjico z barvami ln drugo — na prostor, ki mu ga je pokazala Ana ln kjer J* Palica še stala zapičena
Začel je slikati pokrajino na platno. Delal Je najprej črtež. Sonce je vedno huje žgalo. Inženir Je gledal okrog, da bi videl, če Ana že prihaja. Saj mora kmalu priti, ker silni vročini okrog poldneva ae vendar ne bo Izpostavljala.
Bilo je okrog polenajate ure, ko Je slišal peketanje konja fn le v dalji še nerazločno opazil Jezdeca To bo Ana: ni se motil: v nekaj minutah je razločno videl lepo jabal-ko. Pomignila mu je v pozdrav z jahalnim bičem in zavila na dvorišče, kjer JI jo hlapec pomagal s sedla ln poskrbel za konja.
Baltimore JI je stopil nasproti tn ona se mu je približala po rdečerumenem peeku z gibkimi, majhnimi koraki.
»Goapod allkar.« Je rekla, »kako napredujete!«
»Hvala. Ali Je kaj novega!«
»Ne, pravzaprav nič. Ko sem predvčerajšnjim prišla domoT, majorja ni bilo doma. Mislim, da je bil na svoji običajni ježi. Ko ae je vrnil, sem mu dala očrtano šipo. Tedaj pa se Je razjezil, češ da ni dobro zarezana, ln Jo Je vrgel ekozi okno.«
»Seveda je besnel, ker ae Je njerov načrt ponesrečil.«
»Da, da, tako bo.«
Ana ze je približala slikarskemu stojalu In aa zagledala v risbo.
»VI rišete Kakor resničen umetnik!« Je vzkliknila.
Z velikim zanimanjem Je opazovala njegovo delo.
Naenkrat se je zdrznila.
»Cujte . . .« Je rekla ln prisluhnila.
Tudi Baltimore le prisluhnil; slišalo se le kot šumenje suhega Ustja. Pogledala sta na vse atranl. a nista videla nlčeear. Sum je dozdesno prihajal Izpod ploščatega kamna, ki Je ležal tik slikarskega atojala.
»Ali ate vi položili ta kamen semkaj!« je vprašala.
»Kakšen kamen!«
»Tale,« Je pokazala na ksmenlto ploščo, ki je kakor miza počivala na treh kosih kremene«.
»Tega kamna včeraj ša ni bilo tukaj!« Ja poudarila Ana.
Nenadno je postal šum močnjši in kačja glava z opletajočim jezikom ln bliskajočimi očmi se Je pokazala.	'	. .
»Bežite « Je zakričala Ana. »Bežite, koli. kor morete; to Je klopotača.«
Oba sta zbežala proti hiši ln sta se oddahnila šele pri vratih. Vstopila sta. Od strahu ln groze je Ana dejala:
»To je Sperovo delo!«
Baltimore ae Je kljub vsemu smehljal.
»Mislim, da morda te-le zadeve vendar le ni pripisati Speru,« le dejal.
»O, prav gotov o! Kdo pa naj bt položil kamen tjakaj! Nihče drug nima Interesa na tem. In kake bl prišla klopotača semkaj! Se nikoli niso videli teh kač v tej pokrajini.«
»Ali ne žive te živali tukaj t«
»Ne, le Spero ima eno; čema Jo potrebuje, ne vem Danes se bo Izgovarjaj, da mu je ušla. Stavim, da bo tako rekel.«
»Kača bl vendar lahko zapustila svoj prostor pod kamnom že pred mojim prihodom; bil sem tam ie od osmih zjutraj.«
»Ne. Te živali leže mirno v svojih skrivališčih, dokler s« ta močno ne ogrejejo. Klopotača se pokaže šele, ko JI aonee zadosti ogreje skrivališče.«
Baltimore se Je zgrozil. »Sporo je torej cel vrag,« Je rekel.
»Da, nevaren človek Je; toda dokler ne ve, da sem tudt jaz poučena o njegovih lo. povstvlh. se ml osebno ni treba bati nlčeear. Tista reč s eltronaatlm diamantom Je bila naperjena le proti vam, Čeprav bl ga vest prav nič ne grizla, če bl poleg vas še kak drug človek Izgubil življenje.«
»VI ste pogumna mlada dama, goapodlčna Amleyeva,< je menil Baltimore.
»Hočem vam pomagati, da pride resnica na dan ln da bo z mojega očeta padla senca suma. Zaradi tega vaa bom podpirala, koli. kor bo v moji moči.«	/
Inženir se je skrivnostno smehljal; močno je dvomil, da bl bilo mogoče zbrisati vsak sum proti Amleyu. Gledal p« je mlado deklico z veselim občudovanjem.
»Pa še nekaj drugega sem odkrila.« Je nadaljevala Ana; »tega vam še nisem povedala samo zato, ker me je zgodba s kačo tako razburila.«
Baltimore Jo je začudeno pogledal »Nov napad morda!« Je vprašal.
»Ne. To je stara zgodba; spomnila aem ae
nanjo, da bl vam mogoče ta reč koristila Pri vaših preiskavah.«
»Res, prav radoveden sem; prosim, povejte ml. za kat gre.«
»Vendar ne smete pozabiti, da sem o nedolžnosti svojega očeta trdno prepričana: kakor sem vam že povedala, je Spero prišel pred enim letom k nam. Svoj prihod je najavil s pismom. Sicer nimam pojma o vsebini pisma, vendar sem opazila tedaj, da je bil moj oče silno vznemirjen, ko ga je prebral. Slišala sem ga godrnjati; .Pride le naj, a Jaz tega ne storim, ne storim.. Nato Je pismo sežgal. Naključje pa je hotelo, da je košček pisma zletel skozi okno v verando naravnost v moje naročje: prebrala sem ga In »branila. Zakaj sem tn storila, ne vem. Spoznala pa sem takoj Sperovo pisavo.«
»AH te Imate tleti košček pisma!« Je vprašal Inženir a glasom, ki se mu je poznala velika radovednost.
»Da. Včeraj aem se spomnila, da bi sc morda vi zanimali zanj; poiskala sem listič ln ga prinesla semkaj.«
Inženir Je veselo vzkliknil.
»Imenitno!« je rekel.
Ana je odprla ročno torbico tn poiskala v njej dolg, ozek košček ožganega papirja.
»Prosim,« Je rekla; »če sl boste s tem kaj pomagali.«
Baltimore Je vzel papir. Bil je na obeh straneh popisan. Na eni strani je bilo zapisano: »...so najbrž zadosti presoljeni.« Na drugi strani pa; »...mladost ln neizkušenost. Zato seveda ne razume.«
Inženir je obračal In obračal listek.
»Da,« je rekel nato, »s tem Je kot z vsem! ugankami: kadar jo rešiš, se tl zdi smešno, da sl jo morda takp dolgo reševal. V teli besedah Je seveda ključ vse skrivnosti Besedi .mladost ln neizkušenost' se morda nanašata na vsa.«
»Ne, gotovo se to mene ne tiče,« je menil«. »Pa tudi .zadosti presoljena' pač jaz ne morem biti.«
»Nedvomno ao te besede v zvezi z nemod-»klm rudnikom. Toda kako!« Je dejal Baltimore.
»Jaz vam tega ne morem pojasniti, ker ničesar ne vem.« Je odvrnila mlada žene »Morda bl bilo umeatno, če grem, da iahk v miru premislite vso zadevo.«
Nega las
Nega las se ne omejuje samo na lase. Tudi kožo, na kateri rastejo lasje, moramo negovati.
Pri negi las in lasišča je najvažnejše, kdaj in kako si peremo lase. Znano je, da izločajo lojnice pri nekaterih ljudeh več masti kot pri drugih. Nekateri pa imajo suhe lase ali mnogo prhljaja. Pri drugih so lasje spet tako mehki, da se radi lomijo. Zato tudi postopek za nego las ni enak pri vseh ljudeh.
Pri izbiri sredstev' za pranje las moramo biti previdni. Navadno milo vsebuje preveč lužnatih snovi in ni primerno. Najboljša so nevtralna mila ali pa taka mila, ki vsebujejo dosti maščobe. Pri mehkih laseh, ki se rade lomijo, je priporočljivo, da jih dan pred pranjem namažemo z briljantino ali z ricinovim oljem.
Mnogo mater je, ki umivajo majhnim otrokom glabo z milom. Luščenje kože na glavi otroka je zelo pogost pojav, ki ga pa ne bomo odpravili z vsakodnevnim umivanjem. Po vsakem pranju jih bo nasprotno vedno več. Najlaže bomo luske odstranili s finim ricinovim oljem, če luske niso nastale zaradi kakšnega drugega bolezenskega vzroka.
Za pranje las ni dobra vsaka voda. Mnogi dobe po umivanju lišaj. Vzrok je v vodi, ki vsebuje preveč apnenca. Najbolj priporočljiva za pranje las je deževnica ali snežnica, ker se milo v njej dobro peni in so tudi maščobe v njej bolj topljive. Nasprotno pa se v trdi vodi milo slabo peni in tudi maščobe se samo delno topijo. Če deževnice nimamo na razpolago, zmehčamo vodo na ta način, da ji dodamo nekoliko sode bikarbone ali boraksa. Voda za pranje las naj bo topla. Po namiljenju moramo lase skrbno izprati s svežo vodo, dokler ne odstranimo z njih vse milne ostanke. Za svetle lase lahko uporabimo vodo, ki smo v njej skuhali kamilice. S tem ohranijo svetli lasje svojo barvo. Dolge lase najlaže peremo s tekočim milom. Za pranje zelo mastnih las lahko uporabimo koncentrirani alkohol ali bencin, ker oba topita maščobe. Po pranju lase osušimo in razčešemo, vendar nikdar z gostim glavnikom.
Nekaterim postanejo lasje kmalu po pranju spet mastni; v takem primeru ni priporočljivo, da jih takoj operemo, pač pa da odstranimo mast s primernimi praški, ki vsebujejo koloidno žveplo. S takim praškom si napudramo lase in lasišče. S prepogostim pranjem mastnih las bomo lasem samo škodovali. Ugotoviti je treba vzroke, ki povzročajo premočno izločevanje lojnic, in jih odpraviti. V takih primerih se posvetujmo z zdravnikom specialistom za kožne, bolezni.
Če na glavi stalno nosimo kakršno koli pokrivalo, preprečimo s tem lasem in lasišču dostop zraka, svetlobe in
sončnih žarkov. Na boljšem so nedvomno tisti, ki nosijo čim manj pokrival. V znoju, pomešanem z maščobo, se rade razvijejo razne bakterije, ki povzročajo izpadanje las.
Parfumirane alkoholne vode za lase topijo maščobo las in osvežujejo kožo lasišča. Niso pa priporočljive tistim, ki imajo suhe in krhke lase. Takim lasem je potrebno zdravljenje z mazili.
Recepti
Čokoladni sirup si lahko napravimo sami. V skodelico vode stresemo sladkorja in postavimo na ogenj. Kuhamo, da vre približno pet minut — umazano peno, ki jo izvrže sladkor, pa odstranimo z žlico. Medtem posebej vmešamo v skodelico kakao in eno žlico škroba in počasi dolivamo eno skodelico vode. Dobro premešamo in vlijemo v sirup in med kuhanjem neprestano mešamo, dokler ne dobimo gosto zmes. Ko se ohladi, napolnimo kozarec.
Žlico tega čokoladnega sirupa v skodelici mleka nam napravi dober in tečen zajtrk, ki nam ne bo vzel dosti časa s pripravljanjem. * I
MAŠKARADA »LJUDSKE TEHNIKE« V LITIJI
V soboto 23. februarja 1952 bo v fizkul-turni dvorani v Litiji velika predpustna prireditev. Maškarado organizirajo vse sekcije Ljudske tehnike: t. j. Letalsko društvo. Pomorsko brodarsko društvo in Avto-moto društvo.	/
Na tej prireditvi bodo volili tudi najlepše maske.
saj so bili svoje lov-ponos ne marveč tudi 06ta-
Lovska družina v Hrastniku med najboljšimi
O lovcsih se na splošno malo piš© in sliši, zato je dobro, če se spomnimo tudi sanje.
Na občnem zboru, ki ga je imela pred kratkim lovska družina v Hrastniku, je bilo videti, da je dosegi^ lansko l©t© l©pe uspehe. To družino je treba pohvaliti, vsi njeni člani agilni pori gradnji ske koče na Kalu, ki je lahko \ samo hrastniškim lovcev, marveč lim.
Za postavitev lovske koče so hrastniški lovci napravili 1221 udarniških ur, nekaj pa tudi Člani tamkajšnjega planinskega društva- Veliko zaslug za dograditev tega lovskega zavetišča ima starešina lovcev tovariš Franc Sršen, nadalje tovariši Mirko Kovač, Milan Povše, Stanko Dolanc in Lojze Ribič — tovariša Franc Kavzer in Hubert Plaznik pa sta se obvezala, da bosta napeljala do koče električne žice in napravile, v koči potrebne instalacije.
Še mnogo drugih je, ki so pomagali; tako je n. pr. tov. Franc Štravs pomagal z vožnjami, tov. Franc Jesenšek pa je poleg prostovoljnega dela daroval še 1000 din.
Lovska družina v Hrastniku pa je kot prva v okraju postavila tudi valjarno za fazane; kupila je za svoje lovišče fazana in ga izpustila.
Za dosego rudniškega plana so hrastniški lovci napravili 288 prostovoljnih ur, prav tako 60 sodelovali pri izvenarmadni vzgoji ter pri vajah PLZ. Na svojih rednih mesečnih sestankih so stalno obravnavali vsa no-tranjegospodarska in zunanjepolitična vprašanja
Iz vrst članov je bilo stavljeno več predlogov, tako n. pr., da naj si vsak lovec kupi čistokrvnega psa in da s psom brez rodovnika lovec ne sme več loviti. Lovci so sprejeli tudi proračun za letošnje leto. Zadali so si nalogo, da bodo zboljšali lovsko disciplino, dvignili bodo lovsko gospodarstvo, uničili bodo čimveč roparic in psov-klatežev, izdelali bodo članski pravilnik, svojo lovsko kočo na Kalu pa bodo izdelali tudi v notranjosti. Ureddili bodo nadalje vprašanje lovskih čuvajev, prav tako hočejo najtesneje sodelovati z množičnimi organizacijami. Tudi letos hočejo delati prostovoljno pri izkopnih delih za položitev vodovoda do koče na Kalu, pri popravljanju cest kakoT tudi pri vseh večjih delih v korist skupnosti- Naloge, ki stoje pred člani te lovske družine, so veiiike, vendar jih bo z dobro voljo vseh članov lahko doseči in celo prekoračiti.
Hrastničani! — Ne pozabite se oglasiti v poslovalnicah
Potrošniške zadruge v Hrastniku
in sicer
V TRGOVSKI POSLOVALNICI V ZADRUŽNI PEKARIJI IN V ZADRUŽNI GOSTILNI
V trgovski poslovalnici dobite vse, kar potrebujete za prehrano in razno manufaktumo blago, v pekami vsak dan svež kruh, razno pecivo in okusne žemlje, v zadružni gostilni pa kaj za pod zob in dobro pijačo
NA SVIDENJE!
V a.
10. angleški državnik, 11.
Vodoravno: 3. država zdrav. 8. pesnik, modam dl o vek, 13. podoba iz preprostega živ. ljemja. 14. tuj apoinik. 15. ribiške priprave, 16. predlog (fon.), 17. časovna mera, 18. v letu (tujka), 20. merska emota. 21. oblika glagola »imeti«. 23. predlog, 24. tuj spolnik. 25. števnik. 27. najvažnejše vprašanje v gospodarskih podjetjih, 29. naplačilo, 31. po-. želebje, 33. rimsko število. 35. Japonsko mč-I sto, 36. kemijski element, 37. mazilo, 39. Odi-
I sejeva domovina. 41. jugoslovanska reka
KRIŽANKA št. 3
(2. sklon), 42. sektor go&T>odaj«tva, čen, 44. trije samoglesniki.
147 — — — I Xn n . 1	_ _L 3 s — Ll — _ . 1	t 11»
Ameriki. 6. po-
VELIKA MAŠKARADA
nogometnega kluba »Rudarja« na pustno soboto pod geslom »SLOVO II. ZVEZNI LIGI«. — Pričetek ob 19. uri v Domu kulture
ZANIMIVOSTI
tez nekaj časa posušilo, ga je mašdevalni mladenid pokril z rjuho. Ponoči se. je lepilo zaradi telesne toplote odtajalo in — uspeh ni izostal. Vaški lepotici so morali razrezati spalno srajco, da so jo rešili iz neprijetnega položaja. ,
PREFRIGAN ŠVICAR
Nek navihan Švicar je pred nedavnim dokazal švicarskim in italijanskim carinikom in graničarjem, da je mogoče tihotapiti iz države v dTžavo pred očmi obmejnih organov, no da bi tihotapec prišel s paragrafi v navskrižje. V Italiji je kupil 200 kg medu po nizki ceni in ga vsega v bližini meje viti v neko skalno vdolbino. Nekaj sto metrov dalje je na švicarskem ozemlju poetavil debel ni panj. V štirih dneh so pridne čebele znosile vseh 200 kilogramov medu iz Italije v panj v Švici in ga lepo razvrstile po satovju.
TRETJA JE BILA NAJBOLJŠA
Pred kratkim se je nek meščan v Eggen-feldu v Zahodni Nemčiji petič oženil. S tem pa ni rečeno, da je pred matični urad pripeljal svojo peto ženo. Nikakor ne — to je bila »šele« njegova tretja žena
Prva žena mu je umrla Od druge se je kmalu ločil in se peročil s tretjo. Nato se je skesal — ločil se je od svoje tretje žene — in se znova oženil z drugo. Končno Je sprevidel, da vendar ni dobro izbral. Drugič se je ločil od druge žene in se vnovič poročil s tretjo ...
NA LIM JE SLA
V Južni Italiji je nek vročekrvni oboževalec vlil dva litra lepila v postelj dekleta. ki je imelo za v«e njegove ljubezenske izlive gluha ušesa. Ko se je to lepilo
Od 21. februarja do 2. marca bo v Trbovljah
Velika razprodaja ZIMSKEGA MANUFAKTURNEGA BLAGA IN OBUTVE
Oglejte si blago v naših poslovalnicah »NA VODI« in »NA NllVkl
Hkrati opozarjamo cenjene odjemalce na zalogo emajlirane posode in gradbenega materiala v naši
SPECIALNI POSLOVALNICI »PRI ZDOLŠKU«
Cement v vsaki količini dostavimo po možnosti tudi na dom.
Kmetovalci iz okolice Trbovelj! Izkoristite ugodno priliko pri razprodaji blaga! Obiščite nas, ne bo vam žal!
Mestno trgovsko podjetje, Trbovlje
43. sle-
wu, ***. UTAJO	lčtMl IK1.
Navpično: 1. arhitektonska oblika. 2. rimski hišni varuhi, 4. reka v Sloveniji, 5. tri črke iz imena »Matej«, 6. moško.ime, 7. pajčolan, 9. avtomobilska znamka, 10. sAme ta, 12. ptičji glas, 13. letovišče v Istri. 17. prevara, 19. rastlinski aajedalec. 20. zaimek. 22.
ul	npr			__			
	atm	,		J\	]*l i19	«	
	20i L			114211	22	
	23 j | I.			J24!		
	25| i 26	|n.			F! j		
21	•fei		30 			31 i j		32 	
33				1 »K		
37	;	m				39 j j 401	|		
lok (tujka), 26. vonj, 27. visoka planota, 28. German, 30. igralni karti, 81. športno orodje, 32. služabnik. 34. drevo, 36. ribja jajčeca. 38. električna mera. 40. finsko mesto.
Srednji Uk: I. nevarna žival. II. prometno sredstva, III. del stavbe.
Smučarske tekme v Kisovcu pri Zagorju
V nedeljo, 17. t. m. so v Kisovcu pri Zagorju imeli smučarski dvoboj v alpski kombinaciji med moštvom BSD »Proletarec« iz Zagorja in ŠD »Svobodo« v Kisovcu. Tekmovalcev je bilo 44; kosali so se na 1500 metrov dolgi progi.	,	.
Proga 1e bila dobra, izvedba tekem zado
voljiva. 7magalo je moštvo »Svobode« iz Kisovca. Od članov je dosegel prvo mesto Oto Drnovšek (Svoboda), ji ni go mesto pa
Ameriški barvni film LASSlE SE VRAČA
Kdor ifi bil nikoli odtrgan od tistih, ki jih ima najrajši, od svojih domačih, od doma in domovine, ne ve, kako hudo je to, ne zna oeniti vsega tega in ljubiti.
Lassie je bil samo pes, vsai za tiste, ki so ga mimogrede srečali- A že tem je bil všeč, zlasti če so ga bolje pogledali, njegove tople, zveste oči, Ljudje iz male yorkshirske vasice v Angliji pa so ga ljubili in oelo občudovali. Vsd so vedeli, kako vdan je svojemu gospodarju, brezposelnemu delavcu Samu Oarraoloughu in njegovi družini. Posebno prijateljstvo ga je družilo s Samovim sinkom Joeem. Ta ga je učil raznih umetnij in skrbel zanj. Skupaj ata hodila tudi v »deveto šolo pod mostom«. V pravo šolo sicer Lassie ni mogel, pač pa je počakal na Joea, da sta šla od šole domov. Bil je točen. Vsa vas je vedela za to, zato so celo ure naravnavali po njem.
Joe in Lassie sta srečno živela- nista pa vedela za težave Joeovega očeta in matere. Oče je bil brez dela, tako je s težkim sroem prodal lepega psa bogatemu vojvodi z bližjega gradu.
Ko je vojvoda prišel po psa, je bil Joe
šoli. Lassie ga ni več čakal. Kaj se je zgodilo z Lassiem? Joe je našel doma mračnega očeta in zaskrbljeno mater, Lasslea pa ni bilo nikjer . . .
Z njim je odšlo veselje iz hiše. Pa tudi Lassie je trpel. Ni se pa mogel vdati v novo usodo. Hotel je svobodo, hotel je živeti tako.
kot je bilo njemu všeč, hotel je biti pri dobrih ljudeh, ki so ga ljubili, ki jim je bil več kot samo lepa žival.
Ker je bil Lassie odločen, se je boril za dobro stvar in zmagal, čeprav po hudih žrtvah in velikem trpljenju.
Težko pot zvestega psa Lassiea v svobodo bomo videli v prihodnjih dneh v kinu Tr-bolje.
KINO TRBOVLJE
bo predvajal ameriški barvni film
»LASSIE SE VRAČA«
Predstave od petka do torka
Naslednji teden ameriški zabavni film
»KRALJEVI BRIVEC«
Razpored predstav je razviden iz . reklamnih omaric in lepakov
Iz Loke pri Zidanem mostu
Gasilsko društvo v Loki je podalo , pred kratkilm na občnem zboru obračun svojega lanskoletnega dela. Društvo šteje 30 članov, 10 žensk in 10 mladincev. Lani so ti gasilci sodelovali pri dveh požarih, in sicer na žagi v Loki in v tovarni Izolit v Radečah. Vaj so imeli lansko leto 16.
V Zagorju so se pravočasno lotili snega
Pred dnevi, ko so na novo padle množine snega začele presegati normalno moro. so Zagorjani storili vse, da ne bi se delala škoda. Pretekli petek je bilo na zagorskih ulicah kaj živo; nad 900 ljudi jš začelo množično borbo s snegom. Po odredbi krajevne oblasti so se te akcije udeležili delovni kolektivi vseh zagorskih podjetij. Mobiliziran so tudi vsa razpoložljiva vozila za odvažanje snega. Sodelovali so tudi člani gasilskih društev in PLZ.
Rudnik ni mogel obratovati, ker ni dobil vagonov od državne železnice, prav tako pa so bili zasneženi vsi industrijski tiri. Strehe so ječale pod težo snega, zlasti tiste z manjšo strmino. V I„lakah nad Zagorjem se je pod težo snega podrl del strehe novega topliškega doma. V Zagorju ni bilo nobene materialne škode: tudi o kakršni koli nesreči v zvezi s snegom ni bilo slišati.
Množična akcija pri čiščenju snega je dobro uspela; ulice so kmalu dobile lepši in varnejši izgled. Ni se bilo treba bati snega s streh, ker so ga očistili na najbolj nevarnih mestih.
Ljudje že dolgo ne pomnijo tako velikega snega v tem kraju, saj ga je zapadlo ponekod tudi poldrag meter. Starejši pravijo, da .ie bil velik sneg leta 1895 in leta 1925. Neki očanec je Izrazil celo bojazen, češ da bomo imeli letos potres, ker so letos iste prilike kot leta 18.15. ko je potres napravil toliko škode v Sloveniji. Temu prerokovanju pa ljudje seveda ne verjamejo.
Delo telovadnega društva Dol
Prejšnjo nedeljo Je imelo TD »Partizan«
iga t
lina Periča.
na Dolu pri Hrastniku svoj letni občni zbor. Za novega predsednika so izvolili tov. Vese
Jobe Forte (Proletarec). Pri mladincih je dosegel najboljši čas Ivan Horvat (Svoboda), drugo mesto pa Je zasedel Franc Su. mar. Organizacija tekem ,1e bila zadovoljiva.
Iz poročil sledi, da je društvo delalo vse leto. da p* je imelo težave predvsem s pomanjkanjem vaditeljev in denarnih sredstev. Na pomoč je priskočil okrajni telovadni odbor v Trbovljah pri nakupu raznih ohlačil In rekvizitov.
Kljub vsem težkočam je društvo Izvedlo lani svojo telovadno akademijo. Nekatere telovadne točke so ponavljali na proslavi Dneva vstaje slovenskega naroda na Dreti pri Turju. Društvo je sodelovalo tudi pri Novoletni jelki.
.Novi odbor si je zadal nalogo, da bo uredil v letošnjem letu letno telovadišče za javni nastop.
Po občnem zbora je društvo takoj priredilo smučarske tekme v teku in smuku; tekmovalo je 18 mladincev In starejših pionirjev t«r 6 pionirjev-cdoibanov. Prvo mesto na 5 km dolgi progi je zasedel mladinec Slavke Planinc, pri teku na 2 km pa je bil pri pionirjih prvi Ferdo Barakini. Zmagovalci so dobili lepe nagrade,	— »t.
Društvo si je minulo leto kupilo devet delovnih oblek, štiri paradne, dva para škornjev, en suknjič ter spojke za cevi. Društvo je lani delno popravilo gasilski dom, za prepleskanje pa ni bilo dovolj denarja.
Kmetijska zadruga v Loki je tudi imela občni zbor. Na njem je govoril delegat okrajnega odbora KZ tov Hudoklin, ki je v svojem referatu poudaril, da je glavni namen zadruge ščititi kmeta in njegove koristi. Razširjajo in utrjujejo naj se odseki za živinorejo, sadjarstvo, poljedelstvo in gozdarstvo. Kaparju je treba napovedati neizprosen boj, sicer bo v doglednem času uničil naše sadjarstvo. Sadno drevje bo treba čistiti in škropiti kolektivno. V poljedelstvu bo treba poskrbeti za čimboljša semena in za umetna gnojila. V gozdarstvu naj se ustanovi poseben lesni odsek. L. 1950 je imela zadruga 3000 din primanjkljaja, lani pa 11.231 din čistega dobička, za kar gre zahvala upravnemu odbora in vsem uslužbencem. Občni zbor jim ie priznal za delo nagrado, ki pa so jo uslužbenci v svoji skromnosti odklonili. Z majhnimi spremembami so izvolili nov upravni in nadzorni od. bor. ki si je napravil za letošnje leto noye načrte za dvig kmetijstva in zadružništva v svojem okolišu	,	—tr.
OBJAVE
OBVESTILO
Uslužbencem državnih ustanov, nradov in lokalnih podjetij, ki so razvrščeni v administrativni stroki, sporočamo, da bodo strokovni izpiti za nazive: pisar II. razreda in pomožni admimistr. manipulant od 20. do 30. maroa 1952.
Kandidati naj vložijo prijave na sekretariat za personalno službo, OLO Trbovlje, najkasneje do 5. marca t. 1.
OLO Trbovlje. Izpit, komisij«
OBVESTILO
Vabimo vse člane in nečlane Rdečega križa na občni zboir okrajnega odbora RKS Trbovlje, ki bo dne 24. februarja t. 1. ob 9. uri v dvorani OLO Trbovlje.
Okrajni odbor RK Trbovlje
PREKLIC
Preklicujem proti direktorju Alojzu Dularju izrečene žaljivke in so mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Marija Oasior, Zagorje, Toplice 6.
Ureja uredniški edoui - Odguvurul urednik Stan« šuštu - N as lov aredni&tvui Trbovlje, uprava rudnika Trbovlje Hrastnik - Telefon »tev M - Bančni račun pri KB Trbovlje Uev »H 1 -95.132 55 - Tlsli tiskarne »Ljudska pravica« v Ljubljani — Poštnina plačana 7 gotovini - Četrtletna naročnina C0 din. polletne 120 din celoletne Ut din - »Zasevek! vestnik« Izhaja vsak četrtek — Dopise apreletnamo do vaakeee oonedeljha de 12 nre dopoldne
Trnovsko in gostinsko podjetje
11 IIhSI timllll	RUDNIKU, NALOGU,eOBeZELEZNICIP pri0strausu
IB Sni'ifi hi IIIBII inV KEMIČNI TOVARNI. Povsod boste našli kaj primer-
Ce si pa želite dobre pijače in jedače, se ne porabite oglasiti v gostilnah: ZA SAVO, V PODKRAJU, PRI KEMIČNI, PRI LOGARCKU, PRI PLAZNIKU in HERCOGU Pri LOGARCKU in V KEMIČNI dobite vsak dan topla jedila Tudi v svojih poslovalnicah za meso bo podjetje skrbelo, da po možnosti zadovolji vse s svežim blagom
Obiščite poslovalnice Trgovskega in gostinskega podjetja v Hrastniku in zadovoljni boste