Številka 233. Trst, v petek 24. avgusta 1906. Tečaj XXXI. jp^- Izhaja, vsaki dan r.ii ct uttiiak ii pianiiifc en 5. ili, ci poufleljiil en 9. in xlitn|. FescMlCne Številke se prodajajo po 3 (6 etotink) f ^h tobakarnah v Trstu iuokoh« Ljubljam Gona, JTrtniu St. Fetru, Sežani, Nabre&n^ Sr. Luaji. ToImmn, Ajdovščini, PoBtojni, Dornbetgu, Solkanu itd. rese oglasov se računajo po vrstah (Hroke 73 mm. visoke -i mm>; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot., ta'osmrtniee. »Slale, poslanice, ,»g^enanuh svodov -o »O stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat K 20, vsaka nadalje K 2? Mali oglasi po 3 rt. besedj, najmanj pa nT 40 stot. — Oglase sprejem« inseratni oddelek uprave -Jdinost*- Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasil« pttlitičRega društva „EJiMtt" za Primorsko. V edinomti Se mođ t Huočalsa anaia za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 nesece 6 K. — Ns naročbe brez doposlane naročnine se oprava ne orira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovans pisma se ne sprejemajo In rokopisi se le vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: uL Giorgio Gal attl 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*'. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. 18. PoitBo-hranllnlčal račun it. 841.652. ^ccc^ iUT. 1167. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK u fi[\ treba Slovencem nove stranke. Nujno smo naprošeni, naj vendar priobčimo doli sledeči članek, došel nam iz Kranjske. Ta dopis smo prejeli že pred par meseci ali nismo ga hoteli priobčiti. Na ponovno nujno prošnjo ustrezamo tej želji, ali z izrecno pripombo, da ne vsprejemamo za ta izvajanja nikake moralne odgovornosti. Pri-poznavamo pa — in ves trezni slovenski svet mora biti uverjen o tem —, da je sedaj prišel za slovenski narod tisti psihologični-moment, ki imperativno zahteva, naj se kaj ukrene za reorganizacijo našega strankarskega življenja. Na drugem mestu priobčujemo .lanes vest. po kateri vidimo z grozo, kako je zavladal v nas Slovencih najgrši strankarski egoizem, ki brezvestno in cinično abstra-'lira tudi od prvih življenskih interesov naroda, ako je le nade, da zadobi okrogleji trebušček veliki bog — stranka. Le preočitno je, da glavna poteza v sedanji slovenski politiki je frivolnost, ki stavlja v-e v službo strankarske koristi. Ravnokar omenjena vest meče bengalično luč na sedanje slovenske razmere, a mi vidimo z grozo, da stojimo pred propadom. Tu stojimo res pred alternativo: ali se zgodi kaj za asana-eijo — in sicer hitro, hitro, ker drugače bi bilo prepozno — ali pa bo konec življenju in začne se hiranje.... Saj smo rekli, da že zija prepad ! Pred par meseci doposlani nam članek se glasi: Veliko Slovencev je, ki nočejo pripadati ne klerikalni, ne liberalni slovenski stranki, kateri zdaj bijeta ljut boj na Kranjskem in na Goriškem. V teh deželah sta ti dve stranki res zasedli skoro ves politiški teren, ta'co, da si že malokdo upa pokazati se na politiškem odru, ne da bi slovesno prisegal na dastavo ene teh dveh strank. Zunaj Kranjske in Goriške pa živijo tudi Slovenci: Slovenci štajerski, koroški, tržaški in istrski, ki britko bžaljujejo sedanji ljuti boj na Kranjskem in Goriškem. Čisto nevtralno nasproti eni in drugi stranki tudi ti ne nastopajo vselej, ali njih glasila se trudijo še dokaj, da si ohranijo pravično nevtralnost nasproti tem „bratomorni boj"4 bijočim kranjskim in goriškim strankam. Teh glasil nočemo navajati z imenom. Njih števil) pa ni majhno več. Namen teh vrstic pa je opozoriti slovenski s»et na novo kranjsko glasilo, katero odločno i/.podbija obe politični stranki na Kranjskem. To glasilo je tednik „Naš list", ki je začel ktos v Kamniku izhajati. V eni prvih svojih številk je bil čisto v našem duhu obsodil obe slovenski stranki. (Zakaj pa ne še nemške stranke, zvezane z vlado? Pa tudi glede razmer na Primorskem se odlikuje ta list često z fenomenalno desorijentacijo, ali pa — kar P O D L I S T E K. Metež. Koški spisal A. S. Puškin. Prevela JI. Gregorič. Proti koncu 1. 1811. — v tisti spomina vredni dobi — je bival na svojem zemljišču v Nenaradovem dobri Gavrila Gavrilovič R. Zaradi svoje gostoljubnosti in dobrevolje je slovel po vsem okraju; sosedje so pohajali večkrat k njemu, a to ne samo, ker so pri njem povžili marsikaj dobrega in so za pet kopejk lahko nekoliko pokartali z njegovo ženo Praskovjo Petrovno, marveč, da so se sempatja ozirali na mično hčerko, Marijo Gavrilovno, brhko, bledo sedemnajstletno deklico. Ker so jo prištevali bogatim nevestam, so si tudi prizadevali pridobiti jo za-se, ali za svoje sinove. — Marija Gavrilovna se je vzgojila iz fran-cozkih romanov ter bila potemtakem zaljubljena. Izvoljeni predmet je bil ubožen armaden bi bilo še huje — s pomanjkanjem objektivnosti. Opomba ured. „Edinosti). „Naš list" je rekel, da sta bili obe kranjski stranki krivi obstrukcije v kranjskem deželnem zboru. (Res je. Raje naj bi bili edini proti Nemcem; potlej naj pa Nemci obstruirajo. Ti pa ne bi si upali, kajti nemška stranka živi na Kranjskem le od milosti vlade in slepote Slovencev. Opomba piščeva). Na to očitanje nista odgovorila „Našemu listu* ne „Narod**, ne „Slovenec", ne Peter, ne Pavel. Zato pa je „Naš list" z nami vred in v soglasji z mnogimi mladimi Slovenci (glej dijaški list „Omladina") teh misli in tega prepričanja, da sta se liberalna in klerikalna stranka med Slovenci že preživeli in da je treba nove stranke. „Naš list" je pisal : „Dovolj jasen dokaz je, da smo govorili čisto resnico, ker si ni upala ziniti nobena stranka niti besedice v svojo obrambo ali opravičenje. Razumljivo pa bo to, če pomislimo, da se upa potegniti za svojo čast le pošten človek. Človek pa, ki nima čiste vesti, ta bi molčal celo na natolcevanja. Ker pa je dokazana s tem popolna nezmožnost obeh strank, njiju nepoštenje na političnem delovanju, na škodo slovenskemu narodu, zato nastaja najnujnejša zahteva tistih maloštevilnih zmožnih Slovencev, ki še nimajo umazanih rok na dosedanjem političnem delovanju, da stopijo iz svoje indiferent-nosti na dan, in da povedo tudi glasno in odločno to, kar nosijo že davno v svojem srcu. Z drugimi besedami: Nam je treba nove stranke, ker samo reformiranje obstoječih ne bi ničesar izdalo. Stranka, ki bi znala s tem, da bi bila pod javno kontrolo naroda, izključiti vso samo-pašnost in laž, od te stranke bi šele imeli Slovenci kaj koristi. V svoj program pa bi morala sprejeti tudi jugoslovansko vprašanje. V tem vprašanju je namreč dotaknjena tudi samostojnost Slovencev". Slovanska ali nemška nevarnost? ii. Socijalno-demokratična (vsaj sama se nazivlje tako) „Emancipazione" motri torej vprašanje pomirjenja med Italijani in Slovani z dvojnega gledišča, oziroma ima pred očmi dvojno vprašanje: ali imajo Italijani misliti le na obrambo svojega jezika, ali pa naj mislijo na posebno politično akcijo sporazumno se Slovani pred nemško nevarnostjo V Naj reagiramo danes nekoliko na razmo-trivanja v rečenem listu o prvi eventuvalnosti: da imajo namreč Italijani misliti le na obrambo svojega jezika. Žal nam je, da moramo reči kar naravnost, da za ta slučaj „Emancipazione" zavaja Italijane v kriva mnenja in zmote, da bi huje ne mogel storiti tega najbolj nacijonalno šovinistični in enostranski list. Žal nam je, da moramo izreči hudo in ojstro sodbo, da je zastavonosec, nahajajoči se na dopustu v svoji vasi. Samobsebi umevno je, da je mladi človek gorel z enako strastjo, a da so dekličini roditelji, kakor hitro so opazili njuno vzajemno udanost, prepovedali svoji hčeri celo misliti nanj. Njega pa so prijeli še hujše. Naša ljubimca sta si dopisovala in se odslej sestajala z vsakim dnem v smrečjem gaju, ali v stari kapeli. Tamkaj sta si prisegala večno ljubezen, se hudovala nad usodo in sklepala različne predloge. Po tem načinu, dopisovaje si in pogo-varjaje se sta dospela do sledeče razsodbe: „Ker midva niti dihati ne moreva drug brez drugega, a strogi roditelji samo ovirajo najinemu blagemu namenu, si morava pomagati brez njih!" Umeje se, da se je ta srečna misel porodila v glavi mladega čloreka; no le-ta pa se je prav prilegala romantiški domišljiji Marije Gavrilovne. Nastopila je zima in prekratila njune sestanke, ali dopisovanje se je vršilo tem živahnejše. Vladimir Nikolajevič jo je prosil v demokratični list, ki hoče baje zdraviti italijansko politično življenje in odstranjati obilico njega perverznosti, pisal direktno in po-zitimo — neresnico. In žal nam je slednjič, da moramo odkrito izreči svoje mnenje, da si ne moremo prav misliti, da bi bila „Emancipazione" bona lides, v dobri veri, pisala te neresnice, ampak usiljuje se nam misel, daje pisala mala fides, torej v e tLo umu-*Kajti takega nepoznavanja dogodkov, stvari in razmer si ni lahko predstavljati pri ljudeh, ki so začeli izdajati svoj list z namenom, da bi pomagali prerojevati politično življenje v deželi, da bi torej nič ne poznali terena, ki ga hočejo preoravati. Prva neresnica je že to, ako pravi „Emancipazione", da italijanskemu jeziku grozi nevarnost od nemške ali slovanske strani. Res je marveč, da hoče stari avstrijski vladni zistem germanizovati naše urade in naše šolstvo, dočim se mi dosledno borimo proti tej ponemčevalni tendenciji in za gospodstvo deželnih jezikov, tako, da vsaka pridobitev, ki smo jo mi izvojevali za svoj deželni jezik, prihaja implicite na dobro tudi drugemu deželnemu jeziku — italijanskemu. Nikdo od nas niti ne misli na to, da bi utesnjeval sfero pravice in veljavnosti italijanskega jezika, določeno po resničnih narodnostnih razmerah v deželi! Kjer-koli biva v deželi italijanski element kakor tak, naj uživa svoje pravo : v polni meri in neovirano ! ! Tako je naše stališče nasproti italijanskemu jeziku! In gotovo je to stališče korektno, neoporečno. Ali „Emancipazione" se, kakor vse kaže, postavlja nasproti našemu jeziku na drugačno, krivično, nekorektno stališče ! Sicer ne bi bila mogla napisati druge grde neresnice, češ, da tam, kjer vlada ne more germanizirati — slavizira ! Do te neresnične in absurdne trditve je mogla „Emancipazione" priti le tako, da se ona nasproti slovenskemu jeziku nikakor ne more postaviti na tiito korektno in pravično stališče, na katero se j> ostavljamo mi nasproti italijanskemu jeziku v deželi. Kakor naši Italijani v obče se tudi „Emancipazione" nikakor ne more povspeti na tisto višino narodno-politične pravičnosti in morale, da bi spregovorila lepo, odrešilno besedo: kjerkoli biva slovanski element v deželi, naj tudi slovanski jezik uživa svoje pravo v polni meri in neomejeno. Do takega vzvišenega etičnega naziranja se ne morejo povspeti naši Italijani in zato vidijo povsodi, kjer-koli naš jezik prihaja do svoje pravice (a brez vsake škode za kateri-sibodi resnični italijanski interes) — slaviziranje na škodo Italijanov!! Na govoričenje o „panslavistič-n i h" agitatorjih, ki da jih avstrijska vlada vsakem pismu, naj se uda njegovi volji in tajno poroči ž njim, češ, da se bosta nekaj časa skrivala, a naposled padeta vendar-le k nogam strogih roditeljev, ki jima, ganjeni po junaškem postopanju nesrečnih ljubimcev, konečno brezdvomno poreko: „V naš objem, otroka — .Marija Gavrilovna je dolgo premišljala. Množica načrtov je bila določena in zopet ovržena, Naposled sta soglašala. Določila sta dan, katerega naj bi se ona oddaljila v svojo spalnico brez večerje a opravičevaje se z glavobolom. Zmenjena naj bi bila seveda s svojo postrežnico, s katero bi odšla v vrt, skozi zadnja dverca. Za vrtom naj bi stale pripravljene sanke, ki bi jo peljale pefc vrst iz Nenaradova v selo Žadrino, naravnost v cerkev, kjer bi jo že pričakoval Vladimir. Noči pred zaželjenim dnem Marija Gavrilovna ni prespala, kajti, ko si je pripravila perilo in obleko, je napisala dve dolgi pismi. Prvo svoji prijateljici, neki občutljivi gospici, a drugo lastnim roditeljem. V njem se je poslavljala od njih s samimi zaupljivimi podpira in vspodbuja proti Italijanom, ni vredno odgovarjati, ker je tako besedičenje preneumno! Njega, ki piše take bedarije, prepuščamo mirnim srcem in hladne duše — smešnosti, kateri je zapadel. Sicer pa je „Emancipazione" sama prav hitro do vedla ad absurdum svojo trditev o slaviziranju, rekši par vrstic niže, da vlada hoče primorske Slovane — p o-n e m č i t i! ! Čudno „slaviziranje" to, ki mu je namen germanizacija ! ! Ali stojmo malo ! Ako dobro premislimo, je italijanski list vendar-le napisal — če tudi nehote — grenko resnico. Le adreso je zgrešil. To, kar je pisala na slovansko, naj bi napisal na italijansko adreso ! Mutatis mu-tandis velja torej, kar je rekla tu „Emancipazione". Hotela je reči, da vlada zlorablja nas Slovane in nas zavaja v boj proti Italijanom z namenom, da bi nas končno ponem-čila! Resnica, zgodovinska resnica pa je, d a tradicija v avstrijskih z i s t e-m i h je bila ta, da so podpirali ital. element in ga hujskali v boj proti Slovanskemu elementu, računaj e, da potem, ko bo s pomočjo Italijanov vrat zavit Slovanom, ne bo težko obračunati tudi z Italijani. To je resnica, zgodovinska resnica, in nadaljnja resnica je, da so Italijani dosledno sedali na to limanico avstrijskih zistemov I „Emancipazione" gre torej jako v navskrižje z resnico, ko išče na strani Slovanov krivdo na tem, *da se postavljajo tolike težave na pot sporazumljenju med Italijani in Slovani! Resnica je marveč ta, da so se Italijani — zavedeni v to po svoji eno-stranosti, narodni sebičnosti in morda tudi po družili še manje lepih instinktih — dajali zlorabljati...!! _ Shod Slovenskega društva v Mariboru. Včeraj se je vršil v Mariboru shod, ki gaje sklicalo „Slovensko društvo". Na shodu je bilo nad 400 udeležnikov. Predsedoval je kanonik Mlakar, podpredsednik je bil pa koroški deželni poslanec Grafenauer. Povabljeni so bili na shod vsi slovenski koroški in štajerski državni in deželni poslanci ter poslanci Plantan, dr. Šusteršič in Gabršček. Ti pa niso prišli in so svojo odsotnost opravičili. Govorili so dr. Ploj, dr. Rosina, dr. Vcrstov-šek, dr. Brejc, dr. Hrašovec, prof. Heržič in posl. Grafenauer. Prvi je govoril dr. Ploj, ki je pojasnjeval zgodovino volilne reforme ter rekel, da volilna reforma itak ne prodre v državnem zboru in da se bodo nove volitve vršile še po starem volilnem redu, novi red pa da se bo pozneje oktroirah Dr. Rosina je potem utemeljeval več resolucij. Te resolucije se glase : 1) Shod se izreka za splošno in enako volilno pravico, a le po številu prebivalstva. 2) Shod izreka izrazi in pripisovaje svoj prestopek neizrečeno ogromni ljubezni. Zaključila je pismo s tem, da pričakuje z nestrpnostjo onega blaženega hipa življenja, ki jima bo dovoljeval kloniti k nogam njenih najdražjih roditeljev. Ko je s primernim napisom zatvorila pismi, na katerih je pečat predočeval dve žareči srci, legla je ob zori na postelj in zadremala. — Ali* probujale so jo jako strašne misli. Predstavljale so jej trenotek, ko poseda v sani, da se odpelje k poroki. Njen oče jo zadržuje, vlači po snegu in pahne v temno brezdno, v katero je strmoglavila z neizrečeno bolestnim srcem. Tudi Vladimirja vidi, ležečega v travi, a revnega, okrvavljenega. Umirajoče jo prosi glasom izgovarjaj očim tožbo, naj pohiti ž njim k poroki. In slični brez-smiselni prizori so se pojavljali drug za drugim. Naposled je ustala, bledejša nego navadno in z resničnim, nehlinjenim glavobolom. Oče in mati, zapazivša njeno vznemirjenost, sta bila v velikih skrbeh, a s svojimi neprestanimi vprašanji: „Kaj je s teboj, Maša ? Nisi-li bolna, Marja ? so jej samo trpinčili srce". (Pride še.) Stran II. ►EDINOST€ Štev. 233 V petek, dne 24. avgusta 1906 svoje simpatije koroškim Slovencem in obžaluje pisavo „Slovenca" glede dr. Brejca. 3) Shod živo obžaluje, da se v državnem zboru ni postopalo enotno in da jugoslovanski klub ni podpiral koroških Slovencev. 4) Shod za-kteva, da se prekmurske vasi izločijo iz nemškega okraja in 5) zahteva, naj poslanci store vse možno, da to dosežejo, sicer naj začno z obstrukcijo. Prof. dr. Vrstovšek je ojstro napadal dra. Ploja. Dr. Brejc je pojasnjeval koroške zadeve in obsojal zastopnike slovenske ljudske stranke, da so nasprotovali ustanovitvi mestnih mandatov na Kranjskem. Sestanek Beck-Wekerle. „Neue Freie Presse" poroča, da se pred predstojećim parlamentarnim zasedanjem, torej meseca septembra, sestaneta ministerska predsednika Beck in \Vekerle. Iz Hrvatske, f Josip Kozarac. Umrl je v sredo v Koprivnici hrvatski pisatelj Josip Kozarac, star 48 let. Na sokolski zlet v Zagreb pride okolu 350 Poljakov; nekoliko Sokolov pride tudi iz ruske Poljske, kjer se je po zadobljeni ustavi ustanovilo tudi sokolstvo. Košut v Zagrebu. „Agramer Tagblatt" poroča, da pride meseca septembra v Zagreb ogrski minister za trgovino Košut. da si ogleda razstavo, tovarne in industrijalna podjetja. Cesarski manevri. Bodočega leta vršile se bodo baje v okolici Požege in Broda velike vojaške vaje, katerim bo prisostvoval tudi cesar, ki bo stanoval v Brodu. _ Bolgarsko-turški spor. „N. \Viener Tagblatt* poroča iz Plov-diva, da je Turčija mobilizirala drugo armado v Drinopolju. sestoječo iz 4 zborov. Z Dunaja pa poročajo, da so tamošnji diplomatični krogi jako vznemirjeni, radi vo-jevitega nastopanja Bolgarske nasproti Turčiji. Bolgarski list „Dnevnik44 piše, da treba pokazati dunajski vladi, da Bolgarska ne odneha tudi če bi imelo priti do vojne. Te dni se je že mnogo govorilo o možnosti vojne med Bolgarsko in Grško. Kakor znak za to se je navajala vest, da je grški diplomatični agent v Sofiji že dobil nalog, naj zapusti svoje mesto. Iz Aten pa oporekajo sedaj tej vesti. Na vsaki način pa je sedanji položaj, kakor sod napolnjen smodnikom : mala iskra bi mogla provzročiti eksplozijo. _ Dogodki na Ruskem. Kazensko postopanje proti bivšim poslancem dume. Petrograjski list rStrana" je priobčil vest, da je pričelo kazensko postopanje proti 142 bivšim poslancem dume, ki so podpisali viborški manifest. Isti so že izgubili volilno pravico. Državno pravdništvo zahteva od vsakega 30iO rubljev kavcije. Vojaška diktatura. Nekateri nemški časniki poročajo iz Pe-trograda : Car je te dni vsprejel v privatni avdijenci, ki je trajala štiri ure, velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. Sklican je tudi kronski svet, ki ima določiti o vojaški diktaturi. Kuropatkin — vojni minister. V petrograjskib dobro obveščenih krogih se govori, da postane Kuropatkin vojni minister. _ Drobne politične vesti. Klofač v Bosni. Češki državnozbor-ski poslanec in voditelj narodno-socijalne stranke Klofač se poda v kratkem v Bosno in sicer v Mostar in Sarajevo. Cilj njegovega potovanja bo, da vidi z lastnimi očmi, kaj se dogaja v Bosni in Hercegovini ter da spravi to pred delegacije. Domače vesti. Ali je res možno že tudi to ?! Čestit svečenik, vreden vse vere, nam poroča o pogovoru, ki ga je imel z nekim kranjskim svečenikom. Iz tega razgovora je doznal naš zaupnik, da hoče „Slov. ljudska stranka" za slučaj, da Korošci ne pridejo na katoliški shod, izdati parolo : NI novčiča več za Koroško ! Bojkotirati da ho2ejo celo tudi družbo sv. Mohora in ustanoviti v Ljubljani konkurenčno družbo! Je-li smo res že tako daleč ? Potemtakem strankarska sebičnost ni le razvnela strasti, ampak je naravnost že zastrupila srca in zamorila popolnoma zadnjo iskro slovenskega čutstvovanja. Italijanske paralelke pri sv. Ivanu. Te dni je prinesel „Piccolo" vest, da je mi-nisterstvo odbilo pritožbo občine tržaške proti odločbi namestništva, s katero je ta oblast sistirala sklep mestnega sveta tržaškega, da se imajo na ljudski šoli pri sv. Ivanu ustanoviti italijanske paralelke. „Piccolo" kuje iz razlogov ministerstva kapital za-se, ker trdi, da je ministerstvo radi tega potrdilo odločbo namestništva. ker se mu je zdelo, da italijanske paralelke ne zadostujejo potrebam italijanskih šolskih otrok. „Piccolo" pravi, da bo mestni svet u važe val ta migljaj ministerstva in da napravi nekaj boljšega, nego le italijanske paralelke — cika torej na ustanovitev samostojne italijanske šole pri sv. Ivanu. Nam se zdi stvar neverjetna, da bi ministerstvo ne dovolilo italijanskih paralelk s a™ o radi tega, ker bi iste ne zadostovale ter si pridržujemo, da spregovorimo o stvari, ko nam bo znano natanjčno besedilo ministeri-jalne odločbe in nje utemeljevanje. Odlikovanje. C. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je z naročilom od dne 19. julija t. 1. št. 18026 priznalo g. B e n i g a r ju nadučitelju v Toma j u 50 kron nagrade za marljivo gojitev cerkvene glasbe in petja. Treba je le vsem začeti...! Od naših ljudi, toliko v Trstu kakor zunaj Trsta, prihaja v tržaške urade še vedno vsepolno laških in nemških dopisov. Ta neodpustni greh teži tudi nekatera županstva. Neverjetno se odlikuje v tem neko županstvo na Krasu, katerega imq za danes nočem izdati. Gospodo na omenjenem županstvu opozarjamo na staro pesem, da nemški jezik tako na Krasu kakor v Trstu niti deželni in. Ako se bo to zatajevanje slovenskega jezika še nadaljevalo — občinam in županstvom v veliko nečast — obljubljam, da si bom štel v „veliko čast", da se z gospodo pobližje seznanim! Nehajmo vendar že enkrat vsi s tisto smešno ljubeznijo, s katero žrtvujemo nenasitnim tujcem svjj jezik in tujcem v korist rušimo s tem našim ljudem po uradili mesta, do katerih imajo pravico. Nikogar naj ne bo strah, da bi ne bil naš jezik sposoben za ugodne rešitve — ali treba je le vsem začeti! Znano mi je, da tukajšnji „trdi" uradi tudi na slovenke dopise odgovarjajo nemški ali pa laški in sicer tudi zato, ker so slovenski dopisi preveč redki... Vem, da se bodo vodje uradov sprva več ali manj upirali slovenskemu ur ado vanju, češ, — ako se spustimo v to, bomo morali tudi nadaljevati...! Mi pa hočemo imeti svoje, mi hočemo dovo-jevati svoje dedno pravo : zato dopisujmo vsi le slovenski in zavračajmo drugojezične odgovore in dopise od oblastnij, če treba tudi 10 krat eno za drugim. Na noge vsi kakor en mož in „trdi" uradi se bodo morali ukloniti našemu narodu! To bo nam v čast. narodu in domovini pa v nezmerno korist. K i r 11 o v. Žaljenje naše narodnosti v notarski pisarni. Prejeli smo : Dne 14. t. m. sem imel 'opravila v pisarni c. k. notarja Zenckovicha. Šel sem bil namreč povprašat, da-li je neko delo zvršeno ? Pozdravil in vprašal sem v svojem materinem jeziku. Nekoliko časa nič odgovora, da-si uradniki niso imeli posla z drugimi strankami. (Na klopi sta sicer sedeli dve osebi, ali za ti se uradniki tudi niso mnogo brigali, kakor sem pozneje izvedel) Slednjič me je jeden uradnikov — manje postave — apostrofiral trikrat zaporedoma z besedo : Cosa ?! Na to sem jaz še enkrat povedal, česa želim, ali uradnik je zarezal nad mano, zakaj da ne govorim italijanski?! Ker se mi je zelo mudilo in nisem smel izgubljati časa, sem se — da-si zelo nerad — vdal in sem povedal po italjanski svojo željo. A kaj se je zgodilo ? ! Mesto da bi bil italjanski razposajeni mladič hvaležen, da sem ustregel njegovi impertinentni zahtevi in da bi mi bil ugodil s povečano uljudnostjo, se je drzno postavil tja pred-me in mi zagrozil po italijanski: „Kaj mislite, da smo tu v Busiji ?!" Jaz pa na to: „Kaj mislite Ti, da smo tu ▼ Italiji. Jaz imam tu pravico govoriti slovenski z vsakomur! On zopet: „Zakaj ne govorite italijanski ? ! Jaz: Ker vem, da imam pravico govoriti v svojem materinem jeziku!" Odločnost s katero sem govoril te besede, je razgretega gospodiča nekoliko osup- nila in me je svaril v mirnejem tonu, naj ne kričim. Potem sem opravil, kar sem želel. Ali oditi nisem mogel, ne da bi tem gospodičem v pisarni, ki ima naravnost ogromnega dela s slovenskimi strankami, dal potrebne lekcije. Z vso rezkostjo in resnostjo sem namreč za-klical : „Da se mi je kaj tacega zgodilo prvikrat in zadnjikrat! Prihodnjič bom zahteval vaša imena in zgodi sa kaj druzega. Vi ste dolžni z nami govoriti slovenski. Na ulici sem potem srečal oni dve osebi, ki sem jaz omenil uvodoma. Ti osebi sta mi tožili, da so ju držali tamkaj celo uro in da so se v tem času prijetno pogovarjali med seboj. Povdarjam to v dokaz, da takrat ko sem vstopil jaz, niso imeli nikakega silnega posla in da bi bili mene lahko hitro in — uljudno odpravili. Naglašam to, da se [morda ne bodo izgovarjali na kako „nervoznost" zbog preobilice dela. Bila je le italijanska srboritost in nič diuzega. A ravno temu se čudim v "pisarni c. k. notarja dr.a Zenkovicha. In se ne čudim samo zato, ker ima ta pisarna toliko dela s slovenskimi strankami, ampak še posebno zato, ker smo g. notarja smatrali vsikdar kakor poštenjaka, ki govori korektno in — spoštuje naš jezik in našo narodnost. Josip Jurisevic, sv. M. Magd. zgornja št. 404. Nemško prodiranje na Koroškem. V „Soči" čitamo : Tik pod Karavankami je Bleško jezero s slovensko vasjo Blače, kakor je sploh do Žile in Drave še vse slovensko. Toda, kako malo zavednosti je v teh Slovencih, se je pokazalo minolo nedeljo, ko se je ustanovila podružnica „Siidmarke* ter so v odbor, razun par kričavih nemških učiteljev, vstopili sami slovenski kmetje, kakor Marčnik, Martinčič, Ažgan, Černut, Čemernjak, Valen-tinčič itd. Odposlanec osrednjega društva dr. Hans Hok je v svojem govoru poudarjal, da je ta podružnica sestavljena večinoma iz Slovencev. In zapeljani reveži so pustili govorniku, da se je naravnost norčeval iz njihove omejenosti, ko je rekel, da Nemci ne gredo na pridobivanje, temuč si prizadevajo, da bi pridržali le to, kar je bilo nemško, da se ohrani državi nemški značaj. Svoj govor pa je zaključil, da bo podružnica delovala „uns zu Nutz, den Gegnera zu Trutz". Na dopolnilni volitvi v deželni zbor Štajerski za brežiški okraj je bil izvoljen okrožni zdravnik v Kosjenah dr. FranJanko-vič z 820 glasovi proti Benjaminu Kuneju, ki je dobil 560 glasov. Otvoritev mostu čez Savo pri Brežicah. Iz Brežic poročajo, da so tamošnji Slovenci sklenili, da se ne udeleže otvoritve mostu. Zato tudi graški namestnik Clary ne pride na slovesnost. Nemci hočejo prirediti velike škandale. Županska zveza. „Občinska uprava" piše: „Dne 15. t. m. je imela v St. Vidu nad Ljubljano svoj prvi občni zbor novoustanovljena slovenska županska zveza. Z veseljem in iskreno pozdravljamo s svojega strokovnega stališča novo društvo, to pa tembolj, ker je Zveza sama strokovno društvo s plemenitimi nameni. — Zaradi pomanjkanja prostora smo morali natančno poročilo odložiti za prihodnjo številko, ker je bila ta že stavljena. Za danes omenjamo le, da se je volil pri zborovanju, kojemu je predsedoval g. župan Belec, poročal pa g. deželni odbornik, državni in deželni poslanec, vodja Povše, prvi odbor in da se je določila društvenina 8 K. — G. poslanec Povše je govoril zlasti o potrebi društvenega strokovnega lista, ter omenjal že obstoječ laški in nemški list, ni se pa spomnil nas, kar zelo obžalujemo. Ne da bi se hvalili, lahko z mirno vestjo trdimo, da naš list, kar se tiče vsebine, oblike in nizke cene daleč nadkriljuje imenovana tuja lista, ki sta skoraj brez vsakega praktično-poučnega članka. Tudi bi želeli, da se v imenu dobre stvari k takim občnim zborom izvoli vabiti naše uredništvo, ki bo poslalo drage volje strokovnega poročevalca k zborovanju". Soglašamo popolnoma. Naše hibe. Pred seboj imam 4 iztise „Edinosti". To so namreč štiri številke lista, v katerih sva prišla z nekim koperskim (?) dopisnikom v konflikt radi razglednic iz Bo-Jjunca, oziroma „Bagnoli". V prvi „Ed.u št. 184. piše namreč koperski (?) dopisnik, da v prodajalni g. K. ni dobil slov. razglednic ter dostavlja — naj navedem tukaj njegov dobeseden neresničen stavek — „...v Boljuncu pa sploh nimajo razglednic za Slovence"! Dalje omenja koperski (?) dopisnik pozdravov v dolinski občini, Češ, da ljudstvo pozdravlja samo (!) z „bon žorno" in „bona sera". V 2. in 3. „Ed." t. j. št. 194 in 19* ssm koperskemu dopisniku potrdil, kar je on pisal v „Ed." št. 184, to namreč, da je g. K. imel res laške razglednice, a sem omenil tudi slučaja, kako je prišlo do tega. Glede pozdravov v dolinski občini se glasi stavek v mojem rokopisu (upam, da mi slav. uredništvo to tudi potrdi in popravi) : »Ako ste res koperski dopisnik je gotovo znano Vam in tudi cenjenim čitateljem, da se v vsaki drugi občini v koperskem okraju govori mnogo več laškega (posebno, kar se tiče pozdrav) nego ravno o dolinski občini". S tem sem hotel reči, so druge občine v tem pogledu še za nami in da se dobiva povsodi še kaka babura, ki pozdravlja z ,,bon žorno«. Radi teh in enakih pogreškov se uči ia svari, ali tu vplivajo bližnja mesta, v kateri h so naši ljudje več nego doma!! Kaj pa pred-bacivate in čenčati o vaseh blizu Kopra V Možno je, da dopisa v „Ed." št. 194 in 195., niti temeljito prečitali niste, drugače ne bi pisali take neslanosti. V 4. „Ed." št. 211 hoče koperski (?) dopisnik, kakor se vidi. stvar zasukati. Prihaja namreč na dan s sedmimi praznimi vprašanji, češ : kaj naj preklicem ?! 1. Morda to, da oni dopis ni prišel s koperščine ? 2. Naj preklicem to, da nisem (na mojo prošnjo) dobil razglednic s slovenskimi napisi ? 3. Naj rečem, da je debela laž to, da je bilo na razglednicah ..Bagnoli" in „S. Antonio in Selve'r\ 4. Mari naj rečem, da sem sam vprašal po italijanskih razglednicah in da so mi bile vsleil tega dane?! 5. Naj rečem morda, da je g. K. imel zraven onih italijanskih tudi slovenske razglednice? 6. Ali naj rečem, da so v Boljuncu imeli razglednice s slov. napisi, a da jih nisem šel iskat ? 7. Naj-li preklicem morda trditev, da g. K. ni imel razglednic za Slovence ? To so torej vprašanja, ki mi jih je stavil g, koperski (?) dopisnik, kakor češ, na katero naj odgovorim ? Jaz pa pravim : Človek, ki ima količkaj razvitega razuma, mora takoj umeti, kai je imel koperski (?) dopisnik preklicati, ako si upa trditi, da v Boljuncu se ne vdobiva razglednic za Slovence! Predno ste se predrznih napisati tako trditev, je bila Vaša dolžnost pogledati tudi kje drugje, ua-li v Boljuncu res ni dobiti slov. razglednic ? ! Ako jih niste dobili pri g. K., ni še rečeno, da jih v Boljuncu sploh ni dobiti ? ! V „Ed." št. 211 se delate v resnici nedolžnega angeljčka, češ : kaj resnico naj bi prekliceval, kaj to, kaj ono itd?!! Vend:tr ostaja resnica, da ste pisali neresnico in ste po krivem dolžili in žalili Boljunčane. Faktum je ta : G. I. K. je že pred leti založil štiri različne vrste razglednic in izključno le slovenske, katerih vsake vrste po eno sem poslal tudi uredništvu .,Edinosti", da &e ono samo prepriča I A ker je koperski (?) dopisnik drugače trdil, je pisal laž. (No, sedaj pa bodi konec tej pravdi o boljunškili razglednicah. Op. ured.). Štedljivost! Prejeli smo : V št. 255 o 1 min. četrtka je priobčila „Edinost4* neki poziv radi ustanovitve nekega društva za var-čenje. Naj podam jaz nekoliko pojasnila, kaj se nameruje s tem društvom. V Trstu je zavladala silna draginja tako pri živilih kakor prijstanarinah. Stanje postaja že neznosno in le redki je oni, ki more zmagovati vsakdanje troške. In vse kaže, da bo draginja še naraščala. Proti temu se treba zavarovati na nekak način. Več nas smo imeli opetovano razgovore o tem in smo priili do zaključka, da smo imenovali začasen odbor, ki naj potrebno ukrene. In nasvet njegov je ta, da bi se določili deleži po 100 K, ki pa bi se mogli vplačevati v obrokili, in sicer, pri obrok naj bi znašal 10 K, nadaljnji pa po 5 K. S temi deleži naj bi ustanovili svoje podjetje za zidanje malih stanovanj in svojo konsumno zadrugo. Kdor želi natanjčnejega obveščenja, naj se obrne do podpisanega. Oni pa, ki l> želeli pristopiti, naj kar nalože primerno svoto v tržaški posojilnici in hranilnici in naj se javijo s knjižico. Le želeti bi bilo, da bi stvar šla urno iz-pod rok, ker bi radi že v kratkem določili pravila in izvolili odbor. Josip Bufon Škorklja št. 481. Avstrijski Lloyd. Ravnateljstvo avstrijskega Lloyda je razglasilo: „Parniki dalmatinsko-albanske proge in oni tovorne proge Trst-Kotor se počenši s 1. septembrom ustavijo pol ure več v Rovinju v petek, dne 24. avgusta 1906 ►EDIKOSTc s t. 233. Stran III in radi tega odpluje iz Trs'a pol ure prej,' na obrežju del Mandracchio, Adolfu Hiitnerju to je, mesto ob 8. uri in pol ob 8. uri do- ukral uro in verižico, v skupni vrednosti 56 poludne." j k™- Od Sv. Ane pri Trstu: Minolo je že j Neznani tatovi so udrli v leseno kolibo nekaj mesecev, odkar Vam nisem sporočil nič; na Vrdeli št. 514, v kateri gospod Ivan Hu-novega. Iu tudi sedaj sem prišel nekoliko (ber prodaja jestvine, in so tam ukradli tri pozno, ali pregovor pravi: bolje pozno, nego | ure, v vrednosti 38 kron, ter 21 kron de-nikdar. Z veseljem vam javljam, da je dne 12. ;naija. t. m. vihrala na drugu našega „Obrtnijskega j Znan ^epni tat je pa Fran Perdec. Ta društva" slovenska trobojnica in da je to ,ie Pa svojemu prijatelju (?) Andreju Nedljeku, pomenjalo da se bo na društvenem vrtu vršil koncert. In pozivu je res sledilo obilno občinstva iz Skednja, Sv. M. Mag. spodnje in tudi nekoliko udov čitalnice od Sv. Jakoba. Škedenj-ska godba nam je svirala krasne slovenske komade in naši vrli društvi „Slava" in „Slovenska lira" sta nas zabavali se svojim lepo-donečim petjem pozno v noč. Le tako naprej s prirejanjem koncertov, ki povzdigajo narod ! O tem sem se prepričal ravno tega dne. {»pazil sem namreč nekaj deklet, ki so se poprej sramovala svojega materinega jezika. Na omenjenem koncertu so pa prav lepo kramljale medseboj v svojim materinim jeziku Biia je tudi šaljiva pošta, a vse dopisnice so s katerim tudi skupaj stanuje, ukradel uro in verižico, v skupni vrednosti 10 kron. Seveda je Nedljek prijatelja Perdca ovadil na policiji. _ Kol*dir ta mm«. Danes: Jernej, apostelj ; Borivoj ; Zlata va. — Jutri: Ludo vik, kralj; Drago-rad; Nika. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popo-ludne -j- 27° Celdua. — Vreme : lepo. Društvene vesti in zabave. Nedelja 26. t. m. obeta mnogo zabave. Kdor se hoče naslajati na čarobni lepoti blejskega jezera, ta jo odkuri z železnim konjem črez Opčine. Ali tistemu, ki ostane ta dan doma, damo dober svet, naj pride ob 5. uri popoludne na Frdenič v sv. Ivan. Tam so imeli v nedeljo smolo, ker je padal dež. Zato pa priredi pevsko društvo „Mladina" se so-se kolekovale z narodnim kolkom. Tudi to je delovanjem pevskega zbora „Zvonimirja" iz zelo koristno, ker prinaša lep prispevek v provspeh naše stvari. Jaz bi svetoval vsem društvom, ki prirejajo veselice ali koncerte, da bi prirejala tudi šaljivo pošto, ali vse razglednice naj bi kolekovali z narodnim kolkom. Pisal sem Vam o veselici oziroma koncertu, ali še nekaj bolj interesantnega Vam imam še izraziti: zelo lepo bi bilo namreč, ko bi vihrala naša divna trobojnica vsako nedeljo na drogu našega rObrt. društva!" Rocola vrtno veselico in sicer na vrtu „Kon-sumnega društva" na Frdeniču. Ako se bo pa vreme držalo kislo, bo veselica v dvorani „Narodnega doma" pri sv. Ivanu. Le pridite ! Videli boste „Doktorja za eno uro", pelo se bo in plesalo, da bo veselje. Torej : na svidenje ! Za slavnost v Tolmin. Odbor pevskega društva „Kolo" naznanja slav. občinstvu, da velja cena K 3.60 za posebni vlak v Tolmin Pokažite svojo jekleno voljo! Oe ne moremo in 'nazaj na 8> septembra t. 1. le za postaje na postajah razobešati svoje zastave, pa od Trsta drž želez do postaje Dutovlje— naj vihra ista ponosno vsaj na naših narod- Skopo. za ostale postaje veljajo navadni nih domih! Društvenik. H3tki. Razprodaja voznic se prične prihodnji Pogreb Angleža. Predvčerajnjim zjutraj teden> Redaj in kje, to naznanimo pravo-ob 8. uri in pol se je vršil pogreb onega an- easno. gležkega vojaka, ki je umrl na vojni ladiji, Veliko narodno slavje v Tolminu kakor smo že poročali. Ker je bil tak pogreb dne 8. sept. t. 1. Nadalje so priglasila svojo je dospela danes zjutraj semkaj7Kralj inkra-nekaj novega za nas Tržačane. dovolite, da udeležbo naslednja društva : 5a nekoliko opišem. ' 33. ».Delavsko podporno društvo" v Že pred 8. uro se je zbrala velika mno- Trstu korporativno z zastavo. 34. Delavsko žica ljudstva, ki je zasedla nabrežje in pomol bralno društvo in dijaški zbor „Struna" sv. Karla. Ob 8. uri in pol je bilo opaziti 5 Idrija korporativno. Nastopita skupno s pro-colnov, ki so plovili proti kraju. V prvih je izvajanjem : „Slovanski brod". 35. Telovadno l»iIo vojaštvo, v četrtem je bila krsta z mrli- društvo „Sokol" v Idriji korporativno. Nastopi čem, pokrita z britansko zastavo in obložena s prostimi vajami z godbo. 36. Hrvatsko z venci. pjev. i tamb. društvo „Lovor" iz Opatije po V tretjem čolnu so pripeljali podstavo deputaciji. 37. Pevsko društvo „Ilirija" sv. topa. na katero so postavili krsto. Iz vrvi Jakob pri Trstu po deputaciji. Tamburaški odsek pevskega društva „Kolo" naznanja tamburašem, da bo imel v soboto zvečer svojo vajo. Potres v Čile. LONDON 23. Iz Valparaisa poročajo : V sredo sta bila zopet dva potresna sunka, ki sta porušila še ona poslopja, ki so stala po koncu. Valparaiso je sedaj samo kup razvalin. Pitna voda je pokvarjena. Zrak je okužen od mnogih mrličev, ki še niso pokopani. Osebe, ki so na konjih došle iz notranjih krajev dežele, pripovedujejo, da so cele vasi razdejane. Ob morski obali so razdejane skoraj vse hiše. Mnogo prebivalcev iz Valparaisa je zbežalo v Santjago. NEW-JORK 23. „Netv-Jork Herald" poroča iz Lime, da je mesto Villotta izginilo. Od 10.000 prebivalcev se jih je rešilo le okolo sto. NEW-JORK 23. Iz Valparaisa javljajo, da je sedaj konstatovano, da je povodom potresa našlo smrt 3000 oseb. Ni bilo še možno natančno proračunati materijalne škode. Veče ulice so skoraj vse razdejane. Med razdejanimi poslopji so gledališča, skoraj vse šole i u vodovod. Porušile so se vladne zgradbe in policijsko poslopje. Angležka in nemška kolonija sta najma^ trpeli. Na hribih, ki obdajajo mesto, niso bil^jotresni sunki tako močni, pač pa so razdejana vsa mesta in vasi okolu Valparaisa. Banke so zopet odprte. Prebivalstvo se je pomirilo. Glavna železniška zveza je vzpostavljena, v pristanišče prihajajo vojne ladije s četami in živili. Včeraj je bilo čuti zopet več potresnih sunkov. Pod nadzorstvom došlih arhitektov in inženirjev gradijo barake. Govori se, da je zbežalo iz Valparaisa nad 30.000 ljudi. Daljni — svobodna luka. TOKIO 23. [Reuterjev biro] Japonska vlada je obvestila vnanje vlade, da postane Daljni s 1. septembrom svobodna luka. Ustaja na Kubi. HAVANA 23. Glasom nekega poročila, ki ga je prejela vlada iz St. Louisa, je oddelek orožništva razkropil četo 300 ustašev, pri čemer je bilo več ustašev ubitih oziroma ranjenih. Trije so bili pa ujeti. H u s i j a. LONDON 23. „Daily Mail" poroča iz Petrograda, da je bil general Trepov zastrupljen, vendar se ga je posrečilo rešiti. Areto-vani so bili kuhar in trije drugi sluge generalovi. KRONSTADT 23. Oklopnjače „Slava", „Cezarevič" in „Bogatir" odplujejo jutri od tukaj ter se podajo na potovanje v inozemstvo, kjer ostanejo šest mesecev. (Dalje na četrti a tratit.) Tujci v hotelu „BALKAN14 Na novo so došli: Bleiweis, zaseb.. GRADEŽ; Svetina, profesor, LJUBLJANA; Prašak, uradnik, STROHONICE; Gumpinger, zaaeb., DUNAJ; Karapaucsu, c. k. major, ČAKOVAC; Schuller, tehnik, BLED ; Baata, adjunkt, PRAGA; Paaovec, uradnik, SINJ : Vro Corsu in na staro mitnico. f Xi mi pa znano. -j naznanja vsem svvjiin cenjenim gostoiii. «Jft pe x dnem av- gusta p r e h e 1 i v ulico Cbiozza (vogal ulice del Toro) pod imenom , Trattoria hi due Suna.,u —.—. Mlačna. Tržna poročila 23. avgusta. Budimpešta. Pšenica za okt. K 14.26 do K 14-28, rž za okt K 12 20 do 12-22, oves za okt. cd K 12.94 do 12.06, koruza za avguBt 1210 do 12.12 Pšenica: ponudbe in f ovpratevsr.;«. srednje, tendenca mrtva. — Prodaja: 20.000 met. stot. za 5 stotin k nižje. Oves trdno; koruza z^5 stotink nižje, moka za 30 stotink nižje: druga žita mirno. — Vreme: lep d. Hamburg. (Sklep pop.) Kara Santos good average za september 39l/*» za december 30'/-, za marec 303;4, za maj 40—. — — Kava Rio navadna loco 40—42 navaJna roelna 43—44 navfcdna dobra 45—46. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za avgust 16-70, za september 18 65, za oktober 13-15, za nevember 17*85, za dec. 17.95, za januar 18.—. — Vzdržano. — Vreme: delom* oblačno. H a v r e. (Sklep) Kava Santos good average ra tekoči mesec 48.50, za sept. 48'25. N e w - Y o r k. (Otvorjenje) Kava Rio za bodeče dobave. Staluo, nesp-emenj.eno, do 5 stotink višje. — Prodaja: 1000 vreč. Pariz. Rž za tekoči mesec 16.—, za sept. 16*—, za dec. 16.—, za nov.-februvar 16.15 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 22.10, za sept. 22-60, za sept.-dec. 22.60, za novembar-februvar 22.60 (mirno). — Moka za tekoči n esec 31.35, za sept. 30.30, za pept.-dec. 30.25. za nove mber-februvar 29.90 (mirno). — Repično olje za tekoči mesec 65.'/4, za sept. 66.—. za sept.-dec. fc6.s/«, za januvar-april 66.'/« (stalno). — špirit tekoči mesc 45.'.za sept. 44.*/4» eeptember-dec. 41.l/4, ^ januvar-april 40— (stalno) — Sladkor surov Sb" uso uov 2').--23.(»»talno), bel za tekoči mesec 26.— , za sept. 26.*/,, za ok\-januvar 27.'/,, za januvar-april (trdno), rafiniran 57.-57.L0 Vrt me: lepo- MALI OGLASI. Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. == Plača se takoj.----- -A Kder Izven Trsta pl»m«n« ntreči kak „MALI OGLAS", naj rojlJ« denar v naprej, kar drugače na be njegov oglas objavljan, te nI oseba poznana Upravi lista. Tarifa Je natisnjena na čelu „VALIH OGLASOV" In vsakdo lifcfce preračuni, koliko mu Je plačati a tem, da prešteje besedo Oglase treba nasloviti na „INSERAT«! ODDELEK" ..Edinosti", ka vprašanja potom pisem bo dajal „INSERATNI ODDELEK' Hrcrmaeije edino le, če bo plamu prileSena znamka za odgovor rtfffio eo v najem hi*a in zemljifče primerno UtIUd, OC za kmeta. Obrniti se je na S k r b e c V rdela štev. 33. 913 Hfinr ima na Prodaj dvorec, pripraven za sta-C\UUr IIIId novanje treh rodbin, oziroma s 3 t-t&ndvauji, ne velikimi, z vrtom, vodo, po možnosti plićom, naj pismeno obvesti o podrobnostih pod -DVOREC 77", oziroma naj pride osebno v ..Inseratni oddelek Edin'stiM. — Prednost imajo dvorci v Ko-ionji, sv. Ivanu, v bližini ulice Oiulia, Boschetto, Kossetti. 990 Moli Hlinror v je na prodaj. Dvo- ITI Cl 11 U V (licu rec ima v pritličju: 1 sobo, kuhinjo, rušnico : v I. nadstropju: 2 sobi in kuhinja; v II. nadstr. tudi 2 sobi in kuhinja, vse urejeno na novo, elegantno. Okoli dvorca je zemljišče (vrt z vodnjakom). Radi preselitve se dvorec proda za nizko ifno 550 |XAa aa delavec za voziti a konji. Več pove ISCe SC .Inseratni oddelek Edinosti". 912 D »Ado blizu Komna hiša z dvema vrtoma rrUUd OC z 9 prostori. Cena 1200 kron. Več w izve pri „Edinosti-4. _918 Pncoctun v Kazljah štev. 27 obstoječe ■ » U9C91VU krasnim poslopjem, vinogradov, pašnikov in gozdov, kateremu pripada vodnjak in mlin, je na prodaj. Enpčevalec si lahko vsaki čas ogleda. Josip Ejnder. trgovec v Eazljah, p. Sežana. 930 Krčma „Al Trifoglio" istrske, viptvslo in d»'mj!tin»«ko vino. Dober kratki tfr*n. Izvrstna kuhinja P iport Ča se si. občinstvu Katarina Vatovec. ^ B.dcr išče službo aii kakoršno-koli zaposlenje ; kdor išče uradnike ali službeno osobje ; kdor Ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev; kdor Ima za prodati hiše, polja, dvorec ; kdor želi posejila, vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine aH sploh rabljene predmete itd. itd. raj se posluži VALIH OGLASOV v .,E ć I n o s t i", ki so najeeneji, največ čitani ni najbolj pripravni v dosego namena. XX50000CX5KX3KXXXXX IVAN KRALJ & Co. Trst, ulica Giuseppe Gatteri št. 40 (vogal ulice Pieta) Mehanična delalnica j za popravljanje strojev, kotlov, sesalk ftlni/nnpl-t.-rl iz Karnije — Parmezan L in IL vrste — Olj kej zelene — Konserve iz pomo«lorov ital., najbolje vr Na dthelo in drobno. Cene fcrez konkureacl TRST C o rs o 4 GORICA n Corso Verdi 45 Irigaterji od 2'40 K, brizgalke za kiistiranje, mlefni stirilizatorji za otroke, vata in obvezno blago,čepice za kopanje, prSne kopeli za oči in ros, p; Četice za zobe, glavniki in predmeti y za česanje. C 9V Cene, da se ni bati tekmovanja. V- Velika zaloga APEiEESEGA KARBE03 prve vrste ^ss dO K 28 za 100 kp čiste teže, prosto T<>z;t ii:«| za Istro in Goriško pri Paolo Fatrizi ulica S. Lazzaro št. 9 — TRS i Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva iti spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefone «t. S47. - Via della Stazione Štv. 7. - Telefone It. 847 Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse krajo tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov._ - (Manje preMv. li ss jeilisjo n pctovanie ju rre?aiasjs Um na m Druge.) ===== Sprejema se todi pohištvo In druBe predmete v t hrambo v lastna za to pripravljena suha s'-cladiića. Edini tržaški zavod za = ,VACUIS-CLEANER". ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PBEPKOH Točua postrežba, iti uizke eeiin Đr. KOLB bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik GLAč d V bogalej zalogi peh! Em. Ehrsnfreiind; (prej Jea!) J ulica Mm 24 Giilličj:-) 1 daja novo in rabljeno pohištvo to konkurenčnih cenah v najem. Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, rualc o^Ia-c in v obče kakor^no koli vrsto oglasov yjc* ..Inseratni oddelek" v ulici Giorgio G alat ti :. iv (Narodni dom) polunadstropje, levo. Um ! je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do K. : , fo neti se sprejema v „Tiskarni Hditi Električno vpeljavo J>r. A. Mittak, ulica della Zonta št. 7, I. — TRST Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zistemih. Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. Hflilg Schmidt, bivši sodrug Dr. A. Mittaka odlikovan z „Grand Prix" in zlatimi kolajnami na rastzvali V Rimu, Berolinu in Saint-Luis. m—mm—^^m^—^m izvršuje franjo S. Dalsass® TRST ulica S. Spiridicno Štev. 6. „Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst (Avstro-amerikanska proga.) - Fratelli COSULICH. Kot* redna, hitra ta dlrektaa sleSba sa blago ta potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi brroparobrod tmmmamm Sofia JCohenberg hh odpluje dne 9. septtmbra U 2. r Sovi York. — Cene jako nizke. = 1'cirežba in hrana (TBak dan srež kruh in meso) dobro Tiao, zdraTcifcke službe. Parniki so električno ratsTetljeni in ventilirani. Potniki HI. razreda imajo popolno svobodo na krovu._______ Za pojaenila so jo obrniti na društvo v Trstu, ulica Moiin piccolo št. 2 Barvarnica pralnica in čistilnica na suha (s parnim strojem) ca obleko brex razdiranja, blago, pohištvo pregrinjalu itd., kakor tudi dežnike TRST — ulica Farneto št. 11 — TRST ^Slbitt Boegan O priliki plesov se izvrši najhiiieje. Pregrinjala se liks» po 20 nvč. komad. Velika zaloga koles (bicikljev) Germania in Nazionale Koles na bencin (aotociklet) ROSSLER & JAUE8KB pri kolesih in motocikletah potrebnih pritiklin mehanična četalnica"^ w kolesarska sela GIUSEPPE EGGER TRST — Piazza della Caserma štev. 3.