OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXX. — LETO XXX.
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), FEBRUARY 10, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER), 28
Novi grobovi
Theresa korelec
v soboto zjutraj ob 8:30 uri je preminila v bolnišnici Theresa Korelec, rojena Ferlin, stara 58 let. Stanovala je na 1196 E. 167 St. Doma je bila iz Vlesne Vasi pri Žužemberku, odkoder je prišla v Ameriko pred 38 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna, hčer Rose in tri sinove: Johna, Franka in Henry, brata Joseph Ferlin, sestro Frances Levstik in več sorodnikov, v stari domovini pa sestro Johano. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 9:15 uri iz Svet-kovega pogrebnega zavoda na 478 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 10. uri in nato na Calvary pokopališče.
thomas jtjratovac
Snoči je umrl po par-mesečni težki bolezni Thomas Jurato-vac, star 74 let, stanujoč na 984 E. 220 St. Doma je bil iz Zum-beraka, Novo selo. Tukaj zapušča 10 otrok: Thomas Jr., Anthony, Edward, Mrs. Mary Peterson, Ann, Mrs. Helen Brow-nell, Mrs. Marge Picek, Kaye, Pauline in Violet. Pogreb oskrbuje Svetkov pogrebni zavod.
v
frances sever
Po tri-dnevni bolezni jep re-minila v Charity bolnišnici v soboto večer pionirka newburške naselbine Frances Sever, podo-mače Štefanova mati. Stara je bila 79 let in je stanovala na 3704 E. 78 St. Doma je bila iz Hinjske fare, odkoder je prišla v Ameriko pred 65 leti in je hi-la med ustanovitelji fare sv. Lovrenca. Bila je članica društva Janeza Krstnika štev. 37 ABZ in podružnice št. 15 SŽZ ter društva sv. Rešnjega telesa. Tukaj , zapušča žalujoča sinova Franka in Louisa, 11 vnukov in enega pravnuka. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj iz Ferfo-liatovega pogrebnega zavoda na 9116 Union Ave. v cerkev sv. Lovrenca ob 8:30 uri in nato na Calvary pokopališče.
Domače vesti
žalostna vest
Mrs. Julija Peternel iz 6319 Carl Ave. je prejela žalostno ^®st, da ji je umrla 9. januarja ljubljena mati Frančiška Potočnik, v starosti 77 let, doma iz Papirnice, pošta škof ja Loka. Pokojna zapušča doma pet sinov: Alojza, Janeza, Poldeta, Toneta in Franceta, hčer Francko in sestro Micko Zelene, v Ameriki pa hčer Julijo Peternel v Clevelandu in brata Janeza Zelene v Chicago, ter veliko sorodnikov. Bodi pokojnici lahka domača zemlja!
Prestala operacijo
Poznana Mrs. Mary Mavko, soproga Jacka Mavko iz Dock Rd., Madison, O., se nahaja, v Osteopathic Clinic bolnišnici, kjer je prošli teden srečno prestala operacijo. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo. Želimo ji bi čim preje popolnoma okrevala!
Najmlajša graduantinja
Iz East High šole je gradui-^la nied drugimi učenci mlada Elizabeth Chick, hčerka družine Martin Chick iz 1545 E. 31 t. Elizabeth je najmlajša' v fužini, ter je bila tudi najmlajša med graduanti iz 10-A raz-feda. Stara je šele 13 let in pol »n ako 66 bo tako pridno še na-pJ'ej učila, bo graduirala iz visoke, ko ji bo komaj 16 let, do-je povprečna starost teh Sraduantov 18 let. čestitamo!
Jugoslovani dobijo mrtvo in prazno mesto Pulj
Italijani so se večji del izselili iz mesta
Avstrijske klevete proti dr. Vilfanu
PULJ, 9. feb.—Jugoslovanske čete bodo našle to pristanišče skoro popolnoma brez italijanskih prebivalcev, ko bodo vkorakale v mesto soglasno z mirovne pogodbo, ki bo podpisana jutri.
Okrog 25 kvadratnih milj*	-—
ozemlja istrskega polotoka (poročevalec Michael Goldsmith poroča popolnoma tendenciozno,
da je 98 odstotkov prebivalcev tega ozemlja italijanskih! Op.
ured.), bo prišlo pod Jugoslavijo. Ozemlje se je od leta 1945 nahajalo pod anglo-ameriško okupacijo.
Vatikan tudi pomaga evakuaciji Italijanov
Baje je bilo na seznamu za evakuacijo okrog .28 tisoč od 33 tisoč prebivalcev Pulja. Vatikan in italijanska vlada sta že pomagala pri evakuaciji pet tisoč prebivalcev. Malo pa jih je evakuiranih kopnenim potom, kajti ozemlje okrog Pulja se že nahaja pod jugoslovansko oblastjo.
Italijani, ki zapuščajo mesto,
vlečejo s sabo vso pi^emični imovino, svoje bolnike in celo, kot pravi poročilo, svoje mrtvece.
Italijanski komunisti so brezuspešno poskušali, da zadržijo Italijane v mestu. Angleški poslanik polkovnik E. S. Orpwood je rekel, "da se ni še nikoli kaj takega pripetilo v mirnem času."
Komunizem ni razlog begu temveč bojazen pred Slovenci
Poročevalec Michael Oold-smith je govoril z velikim številom Italijanov, ki se nahajajo ^a begu. Nobeden ni omenil, da je "komunizem razlog njihovega bega."
Vsi Italijani pravijo, da beže "zaradi Slovanov" in pripovedujejo zgodbe o "terorju in umori)*," ki se baje dogajajo na drugi strani deinarkacijske črte.
Pozdravi
Te dni, ko se mi tukaj v Clevelandu tako neradi podamo izven hiš v snežne viharje, nam pošiljajo Clevelandčarije pozdrave iz toplih krajev, kjer se soln-čijo. Mrs. Anton Peterlin iz 1031 E. 141 St. pozdravlja iz Bain-bridge Naval Training Center v Marylandu, kjer je na obisku pri svoji hčeri.
Iz Fort Lauderdale, Fla., pozdravljajo Frank Race ml., Oi-ril in Jim, Alice in Joe Kopri-vec, John Drenik, Joseph Dem-shar, Joseph Demshar, Joseph Birk, Pauline Birk, Jerry, Gust in Ann, ki pišejo, da se družba tamkaj veča, in da se jim zdi kot da so v Clevelandu.
Mr. in Mrs. Angjelo in Gertrude CJevaras pa pozdravljata iz Chicago, 111., kjer se nahajata po trgovskih opravkih. Mrs. Gevaras je hči poznane družine Mr. in Mrs. Anton Garbas.
LONDON, 7. feb. (ON.A.) — Eden predstavnikov avstrijske vlade je izjavil poročevalcu Overseas Agency, da je užival dr. Vilfan, načelnik jugoslovanske delegacije na konferenci namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil, med vojno podporo nacistov. Verjetno je, da bo jugoslovanska vlada z največjo odločnostjo protestirala na Dunaj proti obtežbi.
Dr. Vilfana je stvar zelo presenetila. Njegov odgovor je bil naslednji:
"To je le dodaten dokaz, da sedanja avstrijska vlada korak za korakom sledi smernicam, katere sta začrtala Hitler in Goebbels — čim gorostasnejša je laž, tem več je izgledov, da ji bo svet nasedel.'"
Dr. Vilfan je nato povedal, kako ga jv; nacistični Gestapo ujel leta 1941, ter ga z 2,000 drugimi Slovenci zaprl v koncentracijsko taborišče v Srbiji. Dejal je, da je ušel od tam leta 1942, ter navzlic prepovedi, našel pot nazaj na Slovensko, kjer je pomagat organizirati podtalno borbo.
Meseca julija 1943 je začel organizirati borbo v julijski Benečiji, v prilog slovenske osvobodilne fronte, pri kateri je pozneje postal glavni tajnik. Meseca februarja 1945 je bil dr. Vilfan imenovan za glavnega tožilca Jugoslavije.
Dodatek
Dodatno k poročilu podružnice št. 106 SANSa o prispevku Mr. Math Pišlerja, se poroča, da je daroval $5 za otroško bolnišnico mesto venca za pokojno Mrs. Gertrude Bozich.
Odsoten
Mr. Anton Grdina st. sporoča, da bo odsoten iz mesta do 28. feb., ko se bo zopet povrnil iz potovanja.
Naročajte, širite 'Enakopravnost!"
in čitajte
TALMADGE ZAGOVARJA SVOJ ZAKON O "BELIH PREDVOLITVAH"
ATLANTA, 5. feb. — Herman Talmadge je danes povedal pravnemu odboru senata, da ne bi bil proti sodelovanju črncev v primarnih volitvah, če bi črnci volili posamezno, ne pa v grupah.
Glede zakona o "belih pred-volitvah", ki bi odvzel volilno pravico črncem v Georgiji, je Talmadge rekel, da bi sprejetje istega pomenilo, da smo "se vrnili k sistemu naših očetov in starih očetov".
Po Talmadgeu niso baje črnci dovolj izobraženi, da bi mogli voliti v primarnih volitvah. Talmadge je rekel, da se je pri zadnjih vilitvah pokazalo, da črnci niso volili posamezno, ter da je 90 odstotkov črncev v Georgiji oddalo svoje glasove za enega ter istega goyerner-skega kandidata.
V zvezi z obrambo tega zakona "o belih pred volitvah" je podal izjavo tudi James S. Peters, ki je povedal senatu, "da tam, kjer dve rasi živita skupaj, ena mora nadvladati".
VAŽNO OBVESTILO JUG. AMBASADE GLEDE DARILNIH PAKETOV
Iz ambasade FNR Jugoslavije v Washingtonu smo sprejeli naslednje obvestijo, ki je važno za vse tiste, ki pošiljajo pakete svojim rojakom v starem kraju:
"Pf'i pošiljanju darilnih paketov iz Zedinjenih držav v Jugoslavijo je zelo važno, da je tista strana, na kateri se nahaja naslov, označena z "GIFT I'AK-CEL". Paketi ne smejo hiti težji od 44 fantov, ki je običajna mednarodna teza poštnega paketnega prometa.
"Število paketov, katere lahko sprejema posamezna oseba v Jugoslaviji brez plačitve carine^ ni omejeno. Omejena pa je pošlijatev novega blaga v večjih količinah, kar pomeni pošiljanje blaga več kot pa je potrebno onemu, kateremu je paket namenjen, ali pa njegovi družini, za osebno uporabo. Če bi se pa ob priliki carinskega pregleda, ali pa na kakšen drugi način odkrilo pretirano količino ene in iste vrste novega blaga, ki je očitno namenjeno za trgovino, se bo na to blago morala plačati carina.
"Na splošno Je stališče jugoslovanskih oblasti napram tistim, ki sprejemajo pakete, zelo popustljivo in naklonjeno.
"Vse zainteresirane osebe so naprošene, da upoštevajo gori omenjena navodila in posebno pa predpis, da je na vsakem paketu razločno zapisano U!: i PARCEL", ker bi brez te označbe tisti, ki pakete sprejemajo, imeli težave ob priliki prevzet ja paketov na carinaniici."
Grški levičarji razbili sejo komisije Združenih narodov
ATENE, 7. , feb. — Več kot 1,000 levičarjev, ki podpirajo nacionalno osvobodilno fronto EAM, je priredilo demonstracije, ki so dvignile takšen hrup, da je komisija Združenih narodov morala prekiniti svojo sejo.
Skupina demonstrantov se je zbrala pred hotelom, v katerem se je vršila seja komisije Združenih narodov (katera proučuje v Grčiji vzroke tako imenovanih "mejnih incidentov"), ter glasno protestirala proti prisotnosti angleških čet v Grčiji.
Vlada je razbila demonstracije in prepovedala nadaljne demonstracije v cilju "prepreče-nja, da se razplamte čuti v temu kritičnemu času."
Komisija Združenih narodov je zaslišala albanskega delegata Nexti Kerenzhia, ki je rekel, da so obmejni incidenti, zaradi katerih grška vlada obtožuje svoje sosede, "posledica grškega monarho-fašističnega režima."
Direktorska seja
Jutri večer se bo vršila redna seja direktorija Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Prosi se vse direktorje, da so gotovo navzoči. •
Na časiAarski konferenci je novi državni tajnik podal važne igave
Tožba za plačo od vhoda do vhoda bila ovržena
Sodnik Picard podal novo tolmačenje glede slovite tožbe delavcev Mt. Clemens Pottery Co.
vatikan ni zadovolrjen z mirovnimi pogodbami
RIM, 7. feb. — "Osservatore Romano," glasilo Vatikana, je povedal, da so mirovne pogodbe, ki bodo podpisane v ponedeljek s satelitskimi državami osišča, "opresivne."
Po mišljenju vatikanskega glasila, mirovne pogodbe "niso bile sklenjene med zmagovalcem in premaganim," temveč "med zavezniki."
DETROIT, 8. feb.,— Zvezni sodnik Frank A. Picard je danes pri ponovnem zaslišanju ovrgel tožbo delavcev pri Mount Clemens Pottery Co., v kateri je prvotno podal odločitev, da so delavci upravičeni do plače od tre-ndtka, ko stopijo na kompanij-sko zemljo in do trenotka, ko isto zapustijo.
Prvotno odločitev je potrdila tudi najvišja sodnija Zedinjenih držav, toda je bila pozneje vrnjena sodniku Picardu v svrho novega zaslišanja, v katero je posegla tudi vlada Zedinjenih držav, ki je to storila vsled tega, da prepreči odprtje vojnih kontraktov in zahtevi velikih vsot od strani korporacij v smislu odločitve za plačilo delavskega časa "od Vhoda do vhoda."
Unije tožile za 5 milijard na temelju odločitve
Na temelju prvotne odločitve, ki je bila podana 10. junija 1946 kot rezultat tožbe, ki se je vlekla na sodnijah od leta 1941, so delavske unije v zadnjih mesecih vložile proti raznim korporaci-jam tožbe za plačilo izgubljenega časa v znesku štirih miljard in 800 milijonov dblarjev.
Sodnik Picard je v novi odločitvi izjavil, da delavci pri Mopnt Clemens Pottery Co. niso za hojo od vstopa na kompanijsko zemljo do svojega delovnega prostora in nazaj izgubili več kot osem minut časa, kar da je "malenkost," nato pa je v smislu legalnega načela, da "zakon se za malenkosti ne zanima," razsodil, da je delavska zahteva za dodatno plačo brez podlage.
Odvetniki CIO so takoj izjavili, da bodo tožbo tirali dalje in zahtevali novo odločitev vrhovnega zveznega sodišča. Kar se tiče vloženih tožb za okoli pet' milijard, jih unije za enkrat ne mislijo umakniti.
Razume se, da je odločitev sodnika Picarda povzročila med podjetniškimi krogi velikansko veselje.
Marshall pojasnil svoje stališče v zvezi z ameriško zunanjo politiko
WASHINGTON, 8. feb.—Novi državni tajnik gen. George C. Marshall je na časnikarski konferenci prvič razkril svoje stališče glede važnih vprašanj in se smatra, da posebno v dveh točkah njegovo stališče razlikuje od stališča kongresa. Te dve točki sta: vladna radio oddaja v tujezemštvu in obvezna vojaška služba.
Obe je označil za neobhodno*"
potrebne, če se želi, da bi on vo- nam, ki že obstojajo. On je že dil močno ameriško zunanjo po- združil različne koordinacijske litiko. Kongres je namreč nena- administrativne uprave v enot-klonjen obvezni vojaški službi in ni sekretariat, podobno kot je kaže malo zanimanja, da bi nadaljeval z vladnim radio programom za tujezemstvo.
to storil v vojnem oddelku.
Marshall smatra nadalje, da je pomoč (relif) zunanjim drža-Državni tajnik smatra, da je glavno vprašanje na listi potrebno nadaljevati z radio l^gislacije, ker bo UNRRA pre-programom, ker ga smatra za f^ehala z svojim delom 30. mar-potrebnim, "da se v svetu posku- ca.
ša objavljati resnico," ker je, po
mišljenju Marshalla, vse obvito šanje Palestine zelo delikatno in
BELORUSIJA PODALA SVOJE STALIŠČE GLEDE NEMČIJE
LONDON, 7. feb.—Na seji zastopnikov ministrov za zunanje zadeve je Belorusija postavila zahtevo za reparacije in 40-letni nadzor zaveznikov nad Nemčijo. Belorusija zahteva od Nemčije na račun reparacij $1,500,000,-000.
Istotako je Belorusija predložila, da bi bil Ruhr, ki se sedaj nahaja v britanski zoni okupacije, postavljen pod kontrolo štirih velikih sil.
obtožbe sovjetske časnikarske agencije
MOSKVA, 5. feb. —Moskov-ska agencija Tass je v svojem poročilu iz Teherana obtožila Amerikance, da v Perziji ščuvajo javno mnenje prebivalstva proti Sovjetski zvezi.
v "hrupno propagando."
Marshall je proti takojšnjemu razorožanju
Novi državni tajnik je poudaril še tretjo točko, ki je bila v Kapitolu pozdravljena z odobravanjem in sicer, da ne more biti razorožanja, ali pa omejitve v oboroževanju, vključivši atomsko bombo, dokler niso,podpisane mirovne pogodbe.
Obljubil je, da bo sledil sledečim političnim smernicam; oja-čanju in izpopolnitvi organizacije Združenih narodov; odigra-nju polne in aktivne vloge pri ustvarjanju miru; skupno z ostalimi državami delati, da se doseže osnova za kolektivno varnost čim prej kot je to mogoče.
Smernice zunanje politike
Državni tajnik je podal tudi zunanje politične smernice, posebno v zvezi z nekaterimi državami. Tako državni tajnik smatra za potrebno, da se Argentina mora še vedno podvreči svojim med ameriškim obvezam in se osvoboditi nacističnih agentov. Marshall smatra, da je položaj zelo ugoden za konferenco v Rio de Janeiru, ki bi stvorila sporazum glede obrambe ameriške hemisfere.
Kar se tiče volitev, ki so se vršile v Poljski, se pričakuje, da se bo v kratkem vrnil iz Poljske ambasador Zedinjenih držav in podal poročilo o volitvah, katere so Zedinjene države označile za "nepravilne in v nasprotju z sporazumom velikih treh za razglašanje svobodnih volitev."
Zedinjene države ne vidijo nobenega razloga, zakaj naj bi bivša japonska mandatoma otočja i morala čakati na konferenco za Japonsko, predno bi bila postavljena pod "strategično" po-verjeništvo Zedinjenih držav. Predložile bodo svoj načrt pred organizacijo Združenih narodov navzlic nasvetom Anglije, Sovjetske zveze in Avstralije, da se to vprašanje odloži.
Glede Kine, je državni tajnik izjavil, da je posredovanje Zedinjenih držav bilo v razmotriva-nju že nekaj časa, da pa so Zedinjene države sklenile, da se takšno posredovanje ne bo nadaljevalo.
V državnem oddelku ne bo drastičnih sprememb
ne bo v državnem oddelku. Mar 'shall želi, da se priključi skupi
Marshall smatra, da je vpra-
kritično, toda se ne strinja z nekimi poročili, da Angleži v Palestini zasledujejo močno vojaško taktiko.
Brata česen težko poškodovana v letalski nesreči
Dva'c'eVelandska brata, vojaška veterana in študenta letalske šole na Willoughby občinskem gledališču sta bila včeraj zvečer težko poškodovana, ko je šolsko letalo zaradi snežnega viharja treščilo v neki gozd okrog pol milje od letališča.
Oba brata in sicer Edward in Paul Česen, stanujoča na 14715 Westropp Ave., se nahajata v bolnici, in sicer prvi v Huron Road, kjer je njegov položaj kritičen, drugi pa v Lake County Memorial bolnici. Za Paula še niso ugotovili narave poškodb. Padel je v nezavest, ko je pomagal, da so iz letala izvlekli njegovega mlajšega brata.
Kot pravi očividec William Cult, se je letalo dvignilo iz letališča in po kratkem kroženju ga je zajela snežna vihra. Letalo je treščilo iz višine 400 čevljev.
Cult se je takoj podal na mesto nesrečo ter skupaj s Paulom pomagal, da so izvlekli Bdv^arda iz letala. Nato je Paul padel v nezavest.
Let&lo sta kupila Edward Česen in njegov prijatelj Anthony Grubelnik lanskega julija ob priliki prodaje armadnega "sur-plusa."
USPEŠNA UPORABA HIPNOZE PRI PORODIH V SOVJETSKI UNIJI
MOSKVA, 7. feb. — Profesor M. S. Malinovsky, sloviti sovjetski ginekologist, je povedal, da se hipnoza zelo uspešno uporablja v Sovjetski zvezi ob prilikah porodov.
V nekem svojem članku je Malinovsky omenil slučaj neke matere, ki je imela prvi porod. Mlada mati je izjavila:
"Imela sem tri seaace (hipnotičnega uspavanja) z zdravnikom. Za časa, ko sem bila uspavana, sem sanjala, da se naha-
jam v svoji rojstni vasi, da se sprehajam po poljih in gozdovih. Nobenih drastičnih sprememb Dihala sem lahko in nisem čuti-
- la nobenih bolečin za Časa poroda."
STiiANž/
ENAKOPRAVNOST ^
10, februarja 19il|
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays_
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta)-------
For 3 Months—(Za 3 mesece)--
-$7.00 - 4.00 -2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Cleveland, Kanadi in Mehiki);
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece)--------
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South Amcrica and Other Foreign Countries;
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto) ---------------$9.00
For Half Year—(Za pol leta) -5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
UREDNIKOVA POŠTA
Donald Bell (O.N.A.)
SUDAN - DEŽELA BODOČNOSTI
Churchill ljuto napada sedanjo delavsko vlado na Angleškem, češ, da se pod njo ruši in propada v nič ono velikansko britansko svetovno carstvo, ki je bilo tekom stoletij zgrajeno z napori in krvjo junaških osvojevačev in drznih trgovcev. Do neke mere je Churchill v pravem, kajti nobenega dvoma ne more biti o tem, da je nastopila doba konca angleškega imperializma — saj sta že Indija in Burma na potu osvobojenja.
Veliko vprašanje pa je, da-li bi mogla Churchillova vlada nastopiti proti temu razvoju z več sreče in uspeha kot vlada Attleeja in Bevina. Sile, ki podirajo imperializem so velike in mogočne. Velika Britanija pa je razmeroma slabotna.
Vsakdo more videti, da je tudi angleška delavska vlada izredno urna in odločna, kadarkoli ima priložnost, da razširi meje sedanjega angleškega carstva in da se tudi sicer v vsakem oziru trmasto bori v prilog angleški supre-maciji na svetu.
Na vsem Srednjem vzhodu je bil njen nastop žilav in dosleden, tako proti Rusom v Perziji kot pri utrjevanju angleških postojank v Iraku, v Palestini in Turčiji, kjer je skupaj z Zedinjenimi državami Amerike podprla turški režim, da se more upirati sovjetskim zahtevam. V Grčiji je bila ustanovljena Britaniji prijazna vlada, a v severni Afriki zahtevpi$delavska vlada celo novo kolonijo zase, v Libiji, dočim sž v Egiptu trdovratno zavzema za nadaljevanje angleškega vpliva na bregovih Nila.
Zunanji minister Beyin je ravnokar izjavil, da se bo Anglija držala pogodbe iz leta 1936 — kar v bistvu pomeni to, da nameravajo Angleži obdržati Sudan kot svojo kolonijo ne glede na to, kaj bo rekel ali storil Egipt. Kot znano namerava egipčanska vlada predložiti zadevo Sudana varnostnemu svetu zedinjenih narodov, tako da bomo najbrže v bližnji bodočnosti prisostvovali diplomatič-nemu boju velikega obsega, borbi, v kateri bo na kocki ^usoda te velike dežele, o kateri imajo Amerikanci v splošnem malo pojma.
Sudan je bogata dežela. Večinoma se govori o tem, da skušajo Angleži ostati v Sudanu le radi tega, ker bi s tem imeli v roki tudi usodo Egipta samega, ki svojo vodo dobiva iz Sudana. To je sicer res, toda še ne pove vsega.
Arabci trde o Sudanu, da je njegova zemlja vroča kot ogenj, a njegovi vetrovi, da so žgoči kot plameni. To velja posebno za centralni Sudan, ki je nekoliko puščaven in poleti ogromno trpi od peščenih viharjev. Toda ostala dežela je rodovitna — in to pomeni mnogo, kajti Sudan meri 960,000 kvadratnih milj. To je tretjina toliko kot Zedinjene države. Brez pretiravanja smemo reči, da .velja prišteti to deželo med najbolj rodovitne pokrajine vsega sveta.
Vode je mnogo. Predeli, ki bi bili prikladni za poljedelstvo so neizmerni) a podnebje je tako ugodna, da bi bilo mogoče sejati in žeti po večkrat na leto. Igtotako neizmerni so pašniki, ki že danes rede velikanske črede roga-le živine, ovc in koz, poleg vellilodov. Bogastva različnih rud so velika. Industrijske pogonske sile ne bo primanjkovalo, kei- je mnogo rujavega premoga in tudi vodne sile je najti v obilici. Podnebje je kot že rečeno ugodno — vroče, toda večinoma zdravo, ker je dežela visoka.
Pred nekako sto leti so cenili prebivalstvo Sudara na približno 8 in pol milijona duš. To število je padlo na približno dva milijona, ko so Angleži osvojili deželo izpod; jarma fanatičnega verskega vodje, Mahdija, ki je vladal Sudan približno 10 let. Od takrat pa do danes si je dežela' precej opomogla — prebivalstvo šteje danes zopet nad ■6,300,000.	j
Kolonijalni strokovnjaki trde, da bi mogel Sudan | brez težav preživljati 20,000.000 ljudi, t.r da bi bilo to šte-: vilo doseženo v dobi ene same generacije, ako bi zavladale. ugodne razmere. Zares spnsobi.a administracija pa bi mo-": gla ustvariti v Sudanu dela in kruha za najmanj dvakrat • toliko ljudi. Z drugimi besedami povedano, Sudan ima vse predpogoje za to, da postane najbolj bogata in najbolj obljudena dežela vse Afrike.
Ne smemo se torej čuditi, ako bo borba med Egiptom in Veliko [Jrilanijo za pobcut te deželi: trda m dolga.	i
Spomini na stare čase
Piše F. Dragolich)
Vedno sem rad poslušal stare ljudi, ko so pripovedovali kaj se je vse godilo v starih časih. Tako sem imel rad nekega starega moža, mojega soseda, ki je znal pripovedovati zanimive zgodbe, katere je doživel še za časa Francozov. Imam ga še vedno v spominu, saj je umrl star okrog sto let, ko sem jaz bil že v Ameriki.
Prav dobro se spomnim Francozov, je rekel, čeravno sem takrat bil star kakšnih osem, ali pa deset let. Tudi se spominjam lakote in kolere, ki je takrat morila ljudstvo. Ko so Francozi bili pri nas, niso bili slabi ljudje. Radi so pomagali, toda draginja je bila velika. Goldinarje bil vreden groš, ali pa sedanjih pet krajcarjev.
Tako je moj oče kupil kravo za pet sto grošev in morali smo jo plačati, če smo hoteli imeti mleka. Ko je bila lakota, so bili ljudje lačni, da bi bili grizli kamen. Kaj se hoče, saj obrodilo je Š3 nekako, toda človek ni bil nikoli sit. Mati so nam skuhali kar veliki lonec hrane in najedli smo se, da bi skoraj popokali. Pa kaj! Ko smo stopili ven iz hiše na zrak, smo postali tako lačni, da bi se najrajši vle-gli na tla in grizli kamenje.
Ko je kolera morila, so ljudje kar padali na tla. Nekaj časa jih je prav gnalo, potem pa je bilo po njimi. Vsak, ki je poklical takratnega zdravnika, je bil gotovo "kaput" in tako, ko je moj oče dobil kolero, so mati morali poklicati hočeš nočeš zdravnika. Takšna je bila takrat postava. Tako je prišel zdravnik v hišo in ko je pogledal očeta, je rekel: "Aha, tu je pa spet eden ..."
Mati in mi otroci pa v jok! Vedeli smo kaj nas čaka, če izgubimo očeta in da ne bo nobenega, ki bi delal za nas. Zdrav-
se nekaj giblje. Izbuli oči in lasje mu pa planejo kar po koncu. Odprl je usta, kot da bi mislil nekoga požreti, pa ni mo-va korenina. Veliko je prenesel! g^l spraviti iz sebe niti ene be-in se ni podal.	j sede. Gledal je in gledal. Ko pa
Ko je bil star že okrog osem-1 tudi sosed pogleda in vidi kaj deset let, je nekoč padel z voza, l je, ni mogel tako spraviti iz se-
ko so nakladali seno. Niso ga mogli zbuditi kakšnih par ur in so vsi mislili, da je po njem. Pa je pogledal okrog sebe in rekel: "Sem še premlad, da bi umrl".
Drugič pa je spet "umrl", ko je padel z strehe. Pokrivali so
be ene edine besedice. Samo z roko je pokazal. Ko še drugi pogledajo in vidijo, kaj je, polotijo skozi okna in vrata na prosto. Najhujše je bilo tistim, ki so planili skozi vrata, kajti vsak je hotel biti prvi. Ko so se
hišo z slamo, pa je hotel poma- vendar izrinili ven, so jo ucvrli gati pri delu. Drugi so kričali na j doniov, pa hajd pod odejo, njega, da ni treba njemu lezti Samo hčerka je ostala in gle
gor in da bo padel. In res, ko je spet šel gor s velikim snopom, mu se omahne in se je zvalil dol. Snopu seveda ni bilo nič, on pa je obležal "mrtev". Začeli so ga buditi, pa nič. Sin in hčera pa v jok;
dala, ko je oče od mrtvih vstal. Oče pa pravi: "Kaj pa norite! Kaj ste me tako visoko djali, da še dol ne' morem! če bi bil padel, bi se še lahko ubil."
Prosil je hčerko, naj mu po-j maga dol. Potem pa je začel go-
"Joj, oče, saj smo- rekli, dalvoriti, kako neumni da so ljudje ,ni treba na streho!"	in da ga nihče več ne bo prišel
Seveda ni se dalo pomagati, kropit, ko bo v resnici umrl. Pripravili so vse, da ga spravi- Rekel je, da bo živel še najmanj jo tam, kamor je treba. Položi- dvajset let. ^
jo ga visoko na oder, kot je to' Sin, ki jo je tudi z drugimi bila navada v storem kraju, da ucvrl na prosto, je pa za oglom bi ga ljudje kropili. Zvonilo mu gledal, kako se oče meni z hčer-je. tudi za zadnjo uro in ljudje ko. Ko vidi kaj je, se počasi vr-so po vasi spraševali: "Kdo pa ne, toda sram ga je vseeno bilo, je umrl?"	da je pred lastnim očetom ušel.
"Ta in ta", so odgovarja-. Drugi dan niso po vasi govo-li, "padel je s strehe in se ubil. rili nič drugega kot o tem, ka-Ka j pa lazi gor, če je tako star." ko je stari Pavle od mrtvih In kot vsi vemo, so v starem vstal, in kako so ljudje, ki so kraju hodili ponoči čuti k mrt- ga čuvali skozi okno skakali. To vecu. Tako so čuli tudi pri nje- je bilo smeha in zabavljanja, mu. Pomenkovali so se in mo-. Jaz sem takrat bil še mlad lili. O polnoči pa, ko so vse od- pobič, pa sem starega Pavla rad molili, so začeli pripovedovati dražil zaradi te zgodbe in kako tiste zgodbe, ki so v zvezi z mrt- so se ga ustrašili. On pa me je veci in strahovi. In ravno, ko so pogledal in rekel: "Ali veš kaj takšne reči pripovedovali, eden je strah? Na sredi je votel, ob pogleda gor na oder in vidi, da kraju pa ga ni nič!"
NJEGOV PRVI DOPUST
Jože Leški
Delavec Tone Kresnik je po kosilu dejal svoji žepi, gledajoč pri tem skozi okno:
"Pravijo, naj grem na dopust ..."	,
Žena je za trenutek ponehala
bo vendar dolgčas." Tone si'misli, da je to skoraj res. Potrebno bi naposled tudi bilo, da bi šel v les ih tam nabral kaj za zimo. Prebelil bi si tudi lahko stanovanje. Ko se je z ženo in
nik je dal očetu neko belo sipo, j ® pomivanjem ter skoraj s stis- j hčerko po okupaciji zopet vse
toliko kolikor je stalo na klinJl^i^")™
noža. Povedal je naj tisto popije, Dopust? a kakšen dopust? z vodo, a da ne sme porabiti! "Kakšen, he, za štirinajst dni
vsega naenkrat.
Ko je zdravnik odšel, je oče 1'ekel: "Ne jokajte ..." Materi fia je rekel, naj dene v lonec kakšna dva litra vode in naj tisto sipo skuha, da bomo videli, kaj za ena reč je. Oče so slutili, da s tisto reč jo nekaj ni v redu.
Mati res naredijo vse po navodilu očeta. Ko je tista reč zavrela, je postala tako gosta, da
pravijo, če ne še delj
Kresnik je vrgel ogorek skozi okno ter se nato obrnil k svoji ženi. Videl je njeno zadrego in to se mu je skoraj dopa-dlo.
"Ti si menda že mislila, da so me poslali ga zmeraj, kaj?"
"Dva in petdeset let imam, pa do sedaj se o dopustih ni govorilo kaj prida," je dejala Ž3-^ na. Nič manj nerodno pa tudi ni je lonec bil premajhen. Kaša je; bilo Kresniku. Tega sicer ni ho-postala tako trda, da se jo ni j tel pokazati, toda ko so mu da-moglo spraviti ven iz lonca, tu- j nes dejali, da more prihodnji te-di če bi z kladivom razbijal. Ma- j den nastopiti dopust, skoraj ni ti pribiti k očetu in mu pravi: | vedel, kaj odgovoriti. Nerodna "Glej, kaj se je zgodilo. Sedaj reč to.
sem pa ob lonec. No pa kaj to j Sicer si priznava, da je sko-samo, da nisi ti popil tistega raj vse življenje sanjaril o tem, vraga, če ne bi bil takšen kot ta kar celih šest in dvajset let lonec".	j službovanja ni hotelo priti. Eh
"Aha", odvrne oče, "se mi je kaj! Bili so celo časi, ko je dozdevalo, da je nekaj narobe, lahko bil neizmerno vesel, da je Ti kar skuhaj močan bezgov sploh imel zaposlitev; takrat
čaj, pa bom jutri zdrav!"
govoriti o dopustih pa bi bila
In res je bil drugi dan oče skoraj neumnost. Zdaj pa kar zdrav in pokoncu- Ko ga je naenkrat štirinajst dni. žena je
mogla opaziti, da je danes vss drugačne volje, spet si prižiga cigareto in preden jo je vtaknil
rlravnik videl, da hodi okrog, ga je nahrulil:
','No, kaj na ti hodiš okrog?
"Sr-veda hodim", odvrne oče, i v usta, je dejal nekam zamišlje-"Hamo lonec je hudič vzel. Čajno:
"G ne bi b i loncc razpoiil, bi si i "Je res hudič . . . Kar naen-bil pa jaz. Nisem hotel jesti ti-1 krat pride vse to ... " sto sipo sirovo, pa sem jo d U. Kresnik pa ji prav za prav še skuhati. Sedaj smo pa ob lonec ni povedal vse. Saj tudi ni tre-No, naj bo, samo da ssm zdrav. ba. si j3 mislit, da ,bi morala Ti se pa varuj, kajti če povem | ntara vse vedeti. Koj zatem pa ljudem, kako si jih zdravil zi i je menda kar tako mimogrede kolero, bo slabo! Se bcš razpo- prijel posodo za vodo, ki je bi-čil isto kot moj lonec."	la prazna in z njo odšel na dvo-
Zdravnik ni rekel nič, kar rišče.,
odšel je. Zdravil jg ljudi za ko- Tam ra je na vodo pozabil, lero, moj oče pa je potem ž.vel Sedel je na klop pod drevesom V3Č kot petdeset let, prodno jester mirno kadil naprej. Še do-odš;l tam, kjer ni muh.	i bro, da ni vprašala, kaj bom
'	nočel te dni, si je najprej dejal.
Seveda, stari ljudje so doča- Sai ona trga ne razume. Zato kali visoko starost, ker so ži- pričakuje, da mu bo rekla: "Ti, veli zmerno in ob domači hrani moj nn ž Tone. Kurnik bi lahko in Ludi La moj sosed je bil pra-i popravil v Leh dneh. Di ugače L
lil, je dejal, da je treba ta čas zbrisati tudi s sten in vseh oglov. Do tega še ni prišel. Ce bi še živel njegov sin, tedaj bi to že kdaj bilo opravljeno. Njega pa so nekje v gozdovih pokopali, ko so oni trije bili v lagerju. Da, da; spet se je spomnil žene. Razložiti ji mora, da je treba dopust preživeti v miru. Dopust je oddih, kakor je to- rekel zaupnik in to je celo tako strogo, da ni potrebno iti v teh dnevih na cesto krampati, pa naj si je to še tako nujno ... V podružnici so rekli, da je vlada dala dopust kot priznanje in za obnovo delovne sile, kakor je to razlagal predsednik Jože.
Tako je Kresnik razmišljal in ponavljal pri sebi besede, ki jih je čul na sestanku.
"Je res hudič, je spet napol glasno zbrbral. On si namreč še sam pri sebi ni bil na jasnem, kaj naj stori v teh štirinajstih dneh. Da bi doma sedel in gledal svojo Ž3no, to bi ga bilo sram in naposled bi to bilo tud dolgočasno. Da bi popravil kurnik, bi še nekam šlo, toda za to najde potrebni čas tudi /izven dopusta, saj ni nič posebnega zbiti tiste dile.	'
Ko je tako razmišljal, je vedno močneje prodirala misel, ki jo je tudi slišal na sestanku: "Tovariši, uživajte dopust v kakštjem letovišču . . . !" Kresnik se je nerodno premaknil in pri tem zagledal prazno posodo '}oleg sebe. Vstal je in jo postavil pod pipo. Z mislijo na te besede se je potem zagledal čez dvor Š3e nekam daleč. Nekam neurejeno se spominja tistih krajev, ki jih je bral tajnik podružnice. Toda on je v tej vojni mnogo zgubil, še svojega pohištva sedaj nima; prekleti Nemci! Toda to j: naposled le bilo lepo, da jim je prebral s prospekta tista lepa imena krajev, jezer in toplic. Voda je žs tekla čez posodo, on pa j? še vedno
strmel tja daleč, dokler ni zaslišal glas žene:
"Zapri pipo, Kresnik!"
Tisti dan, bil je torek, o tem :iiso ničesar več govorili. Do pondeljka je daleč in tudi to je res, da ni dobro, če se človek nečesa preveč veseli. Popoldne in naslednje dni je hodil v delavnico, kakor vsi ostali, le s to razliko, da takih, kakršen je on. med njimi ni bilo mnogo. To sicer ni nič posebnega, da je že pred vojno delal v tem podjetju dolga leta, toda nekaj izrednega je to, kar danes Kresnik čuti s svojiin podjetjem. On poprej ni bil bogve kako zaveden, res pa je tudi, da mu ni bilo vseeno in da je svojega sina ddbro vzgojil. Toda danes si še sam ni na jaspem, odkod njegov preobrat v tem pogledu. Svoje stroje ljubi, kakor da jim je oče. Sleherni vijak na njih mu je pokoren in delavec Kresnik dela z njimi prave čudeže, ki so jih nekoč znali delati le nekje zunaj v svetu. Sam ne ve, kako je nekega dne prišlo do tega, da so ga ob stroju fotografirali . .
Toda to veselje in vdanost mu je vnovič zagrenil Žgajnar.
"Pravijo, da boš šel med prvimi na dopust? Se le nisi zastonj tako gnal ..."
To ni bilo prvič, toda Kresnik se kljub temu ni znašel, Žgajnar je vedno le tako mimogrede zbadal, niredar se ni upal spuščati v razgovore, razen tam kjer je našel sebi enake. Toda od jeze se je le pridušil, dasi ga Žgajnar ni mogel več slišati." Vedno bolj polno skledo bi hotel imeti," je brundal Kresnik, "doprinesti k temu pa figo . ."
Takih, kakršen je bil Žgajnar, je bilo malo. Kresnik je bil prepričan, da bodo še ti posamezniki morali izginiti ali pa se priključiti večini.
Šimen poleg njega je videl Kresnikovo ngvoljo, pa mu je dejal:
"Pusti ga! še danes je jezen, ker so ga dobili v bolniSkem-stanju, ko je krampal na svoji fliki zemlje. Zdaj boš za nekaj časa zdrav, so mu takrat rekli, ko se je predčasno moral vrniti na delo."
*
Zunaj je bil lep dan. Na ob-javno desko je zaupnik pritrjeval seznam onih, ki bodo prvi šli na dopust, štirinajst imen je bilo zapisanih, med njimi je bil Kresnik na drugem mestu. Pred njim je bil le borec invalid Ivan, za njim pa ostali n»j-zglednejši tovariši. Te nazive so imeli poleg Bebe, ob Kresni-kovem imenu pa je bijo zapisano; udarnik, dvajset dni dopu-.^ta. Spodaj pa je podružnični odbor vse pozval na sestanek po končanem delu.
Ljudje so začeli hoditi k deski. Skupine, ki so stale pred njo, so umolknile. Pred njim.' so bile črke, katerih se niso mo gli nagledati. Saj menda sploh niso vedeli, pri čem so. Pogledi so begali zvrha do zadnje besede in potem spet skraja. Delavci in nameščenci, končno je prišel čas . . . in potem zadnja imena: Franc Obret.an, Gregor Krajnik, Sime Večko . . . Zdaj so se ljudje naslanjali na hrbte prednjih in ti so se potem jezili, da še v miru ne morejo prebrati vsega seznama.
Podobno je tudi bilo na sestanku, ki ga je odbor v ta namen sklical. Zbrali so se kakor k nenavadnemu dogodku. Sicer je to tudi bilo res.
"Čudno je, da je tako hitro do tega prišlo," je ugotavljal prileten mož.
"Kako se boš pa obnašal," se je šalil drugi, "ko boš doma štirinajst dni brez dela?"
To je zares nerodna reč, ker 30 nekoč delavca vzgajali le zato, da je neprenehoma moral garati. "To je sedaj zmaga", so rii l iudje rekli prepričevalno.
Spominjali pa so se pri tem nekdanjih lastnikov, direktorja in tistih, ki so ga povzpeli do vrha in so zaradi tega potrebovali vsaj en mesec dopusta. To je ž? zaradi tega moralo biti, ker so ti včasih daleč kam potovali
in so že na ladjah in vlakih po< rabili 14 dni. Nerodno bi bilo, če bi take reči sedaj pozabili!
Ljudje strmijo v človeka, ki jim govori o tem in o naših pridobitvah. Tega nihče od naših poprej ni imel. Ne rod naših očetov in ne dedov.
Te misli piše v ozadju delavčeva roka in bodo veljale Titu. Govornik je končal in on gre v ospredje:
"Tito, ki si prišel iz naših vrst in si nam dal pravico. Prejemamo tovariško in vračamo v zvestobi: z dneva v dan moramo postati bolj vredni tega, kar nam je dano v zaupanje in last. Velika stvar je to, ki je nismo dosegli ne pod cesarjem in ne pod kraljem in ki jo tudi nikdar ne bi dosegli, če ne bi prišel Ti in Tvoja vojska!"
Ljudje so pritrjevali kakor le malokdaj.
Prišla je naslednja točka. Predsednik je sporočil, da pošilja sindikat tov. Toneta Kresni-ka, udarnika, na brezplačno okrevanje za 14 dni v letovišče, ki si ga more sam zbrati. Obratu in vsem delavcem je znano, da je izpopolnil dva stroja, da je storilnost pri vsakem za 32% večja. Dva druga zgledna tovariša pa prejmeta polovico vzdr-ževalnine.
Navzoči so ploskah in Kresniku je bilo nerodno kot še nikoli. V zadregi in v presenečenju se ie smehljal in premikal na stolu kakor otrok. In ko so potem po sestanku stopili k njemu in mu stisnili roko, ni vedel drugega povedg,ti k^or to, da še kovče-ga nima, da bi mogel odpotovati . . .
V zadnjih dnevih pa je doma prišla žsna do zaključka, da bo sama svetovala možu, da bi šsl vsaj za osem dni nekam na oddih. "Oh," je vzkliknila pri sebi "saj sam je itak preveč sta-rokopiten, da bi si kaj takega privoščil ..." Hčerka Lojzka je prikimala in sklep je bil na-o^egen: v soboto mu pove, d« jo shranila pred tremi meseci njegovo nagrado. Sicer jo je takrat izročil njej za nabavo potrebnih ropotij, kakor je to rekel in danes je verjetno mišljenja, da od ega ni ostale, niti dinarja več.
Ko je prišel Kresnik v petek zvečer od dela domov, je v kotu zapazil kovčeg, ki si ga je žena izposodila pri sosedu.
"Kaj že veš", mu je ušlo ob pogledu nanj.
"Kaj? je skoraj prav tako presenečeno vzkliknila žena.
"Za štirinajst dni me pošiljajo zastonj in kamor hočem so rekli ..."
Kakor v ponedeljek, ko je želi povedal, da bo dobil dopust, ga je tudi sedaj začudeno pogledala.
"Ja, je res hudič, če kar tako naenkrat, tako čez noč pride tako presenečenje", je dejal in si prižigal cigareto. "In to že po-jitrišijem zjutraj. Saj sem se branil, pa ni nič pomagalo. Dva i^rideta pome".^
"Že pojutrišnjem!" je ,vzklik-aila žena in takoj pustila opravek. "Da bi človek kaj takega vsaj teden dni prej vedel, da bi 'ahko vse v miru pripravila . . .
Pa je kljub temu bilo vse pravočasno pripravljeno. V nedeljo zjutraj se je Kresnik odpeljal na svoj prvi dopust.
zanikuje
grške obtožbe
ATENE, 5. feb.—Bolgarija je )red komisijo Združenih narodov, ki preiskuje vzroke tako imenovanih "mejnih incidentov" v Grčiji, formalno zanikala, da je vmešana v aktivnosti grških gerilcev. S svoje strani je obtočila Grčijo, da ima "ambicijo proti pravicam in interesom Bolgarije."
pet otrok zgorelo v veukem požaru
CHARLESTON, W. Va., 6. feb. — Tukaj jb danes zgoreltj dvoje stanovanjskih poslopij in plameni so zajeli pet nadaljnih hiš. Smrt v ognju je n/ašlo najmanj pet otrok.
J
iO. februarja 194?,
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3.
IIja Ehreriburg:
BOJI ZA MIR
V	Londonu je zdaj v veliki modi svojevrsten klub "Proučevanje polžev," Elegantni člani kluba pijo na večernih sestankih whisky in ogledujejo polže. Ile-davno sem čital v "News Cro-nicle-u," da se gentlemani razburjajo nad nečem: enoličnostjo —polži so namreč brez fantazije in se v svoji počasnosti ponavljajo. Preostane mi še svetovati razočaranim gentlemanom, naj pogledajo v Luxembursko palačo, tam bodo našli mnogo več iznajdljivosti, saj sta minila že dva meseca, odkar se nekatere delegacije pečajo samo s tem, kako bi zavlekle delo konference. Te delegacije izdelujejo na tekočem traku stotine "popravkov," izmed katerih naj vsak postane veriga na rokah tega ali onega naroda. Tudi če je tak "popravek" odklonjen, je storil svoje, zavlekel je delo konference, kajti v Luxemburski palači so ljudje, ki hočejo pustiti svet čim dlje brez miru.
Ce bi prišel prebivalec drugega planeta po čudežni poti sem, bi najbrže ne uganil, da ima pred seboj konferenco, na kateri si narodi, ki so razbili fašizem, prizadevajo zajamčiti Evropi mir. Prebivalec drugega planeta bi mislil, da ga je zanesla usoda na sodni dan, kjer neka povsod pričujoča in vsemogočna Avstralija odloča o usodi starega kontinenta.
Ne, menda ni v življenju Ru-munije ali Bolgarije nobene podrobnosti, za katero bi se delegacija Avstralije z vso vnemo ne zanimala. Priznam, v začetku sem mislil, da je vzrok, da hoče biti Avstralija na vsak način na prvem mestu, temperament mi-stra Ewatta—njega si težko mislimo ihirujočega; komaj se je pričela konferenca, že je pla^ nil pokonci in začel govoriti, protestirati. Toda v resnici ne gre za osebne lastnosti mistra ^wat-ta—saj je odpotoval domov, avstralska mrzilca pa še vedno divja in mister Hudson ali mister Bisley prav malo zaostajata za mistrom Ewattom.
Včasi izmenjajo Avstralce drugi. Zdaj pokaže zastopnik Nove Zelandije izredno zanimanje za Balkan, zdaj začne delegat Kanade govoriti o Rumuniji, kakor da je Bukarešta nekje v Manitobi, zdaj zopet se pokaže, da imajo strokovnjake za vprašanja Severne Evrope prav v Južni Afriki. Govori slede govorom, "popravki" "poprav-koin."
V	Franciji "imajo originalen poklic—siromašni pisatelji pišejo romane, ki izhajajo kotxlela bogatega, toda lenega in neta-
lentiranega človeka. Literate, nesrečnike imenujejo '•zamorci." V Luxemburski palači se lahko seznaniš z deli bogatinov, pod katerimi so podpisana imena njihovih siromašnih svojcev. Upoštevajoč "ljubezen" Anglo-saksov do narodov črne in žolte rase" si ne upam imenovati zastopnikov Južne Afrike ali Avstralije narobe "zamorci."
Dobro pa vem, da če se bo na seji komisije ali podkomisije obravnaval paragraf pogodbe, ki sta ga odobrila ministra Velike Britanije in Zedinjenih držav Amerike, se bo za gotovo našel Avstralec, Novozelandec, Kana-dec ali v najslabšem primeru Holandec, ki bo ognjevito nastopil proti tistenju paragrafu. Tedaj pa bo zastopnik Zedinjenih držav Amerike ali Velike Britanije vzdihnil in se spomnil "pravic malih narodov" ter z odkritim zadovoljstvom predložil, naj bi proučili "popravek," ki je zdaj na vrsti.
Dečki—boy skauti strežejo delegatom, raznašajo papirne svežnje. Celo oni so spoznali to premeteno (točneje rečeno ne-premeteno) mehaniko. Oni dan mi je tak boyscaut pokazal Avstralca, ki je govoril z enim izmed članov ameriške delegacije, in' rekel mi je: "Takoj bo predložil popravek."
Mi, sovjetski ljudje nikoli nismo priznavali in nimamo namena priznavati hierarhije narodov. Toda vsakomur je jasno, da v borbi za tisti mir, ki ga je treba zdaj upostaviti, vloge raznih držav niso bile razdeljene enako: pred meseci d&bat v Luxembur-ški palači so bila leta krvave vojne. Takrat nikomur ni prišlo na misel, da bi klical narode po abecednem redu . . .
Avstralski vojaki so se bqrili dobro^ toda kazalo bi' opozoriti na to, da je v mestu, kjer zaseda mirovna konferenca, Stalingraj-ski trg; trge ali ulice, ki so dobile ime po mestu-heroju, 4majo stdtine mest osvobojene Evrope. Morda Parižani slučajno niso dali svojim trgom imen Melbor-na ali Rio de Janeira? . . . Celo pri izpolnjevanju diplomatskih naročil je treba imeti nekaj takta in govoreč o miru pomniti, kdo je odprl pot do tega miru.
Nekega dne sem bil na seji komisije, kjer se je obravnavalo vprašanje o italijanskih rej)ara-cijah. Vstal je zastopnik Kanade, in ne da bi se nasmehnil, je izjavil, da je vzhičen nad "velikodušnostjo Velike Britanije, ki je trpela bolj kakor druge dežele in ki se ne glede na to odpoveduje reparacijam.
Zadrhtel sem—v duhu sem zagledal pred seboj pdgorišča Be-I lorusije in Ukrajine, rane Le-j ningrada, pot od Volge do Labe . . . Kar se tiče "velikodušnosti"
sem jo ocenil, ko sem zvedel, da zahtevajo Angleži vsega skupaj menda 11 ali 14 milijard dolarjev . . . Dvomim, da jef Velika Britanija v tej vojni izgubila največ, toda kaj bi govorili, njeni računi so velily.
V govorih Anglo-sakso% lahko največkrat slišiš naslednje besede: "pravičnost," "velikodušnost," "humanost," "demokracija," "mir." Američani'zahtevajo recimo, naj Rumuni plačajo odškodnino trustom, ki so izkoriščali petrolejsko industrijo.
Vstane zastopnik Kanade in pravi: "Mi osebno nismo zainteresirani na tem vprašanju, toda kot zagovorniki pravičnosti podpiramo predlog Zedhijenih držav Amerike." Ali pa, mika zastopnika Brazilije, ki se skličuje na neko skrivnostno "škodo," ki naj bi jo bili povzročili Italijani njegovi deželi, da bi dobil italijanska aktiva; mož vzklikne: "To zahteva pravičnost ... Pri tem se pa velikodušno odpovedujemo reparacijam."
Včasi se spremene strastni diplomati v čudovito trezne poslovne ljudi; poštejejo ne samo dolarje, temveč celo cente. Dve meri sta: če hočejo dobiti ameriški kapitalisti od Rumunije milijone, se imenuje to "zmagoslavje pravičnosti," če pa gre za delno poravnavo škode, ki so jo povzročile osvajalčeve armade sovjetskim državljanom, pravijo temu "atentat na italijansko ekonomiko."
Rumuni so pripravljeni plačevati Sovjetski zvezi reparacijo v naturi. Sovjetska zveza temu ne ugovarja. Ugovarjajo pa... Avstralc^ in šfe kdo z njimi. Kaj briga prebivalce Amerike* Afrike ali Avstralije, ali bodo Rumuni plačevali dolgove z valuto ali v naturi?—bi vprašal naiven čitalec. Dovolite, na tuji bedi se | da zaslužiti. Ce morajo Rumuni i plačevati Sovjetski zvezi z dolar- j ji in funti, pomeni to, da bodo Rumuni dajali blago Zedinjenim državam Amerike in Veliki Britaniji. Tu je "business"—posli, tu je tudi visoka politika—Ru-munijo bodo lahko vzeli v roke.
Trgovci izračunavajo na računskih strojih milijone,.diplo-matje pa drobe s svinčniki zemljevid Evrope, ne da bi pri tem pozabili že tisočkrat omeniti
"pravičnost" in "velikodušnost."
Rad bi omenil slikovito podobnost: nekoč se je na seji komisije pokazalo, da so v angleškem besedilu osnutkov pogodb besede "dolar" in "funt sterlin-gov" označene z začetnicami. Tudi pravopis je lahko zgovoren.
Hrepenenje po zaslužku se očividno ne da ^družiti s hrepenenjem po svobodi: ljudje, ki visoko cenijo velike zneske, ne kažejo' nobenega spoštovanja do tako imenovanih malih narodov. Posebno jasno se je pokazalo to v vprašanju o Trstu. Zastopnik Anglije je govoril o "demokraciji, kakor jo pojmuje Velika Britanija." Pokazalo se je, da je to kaj originalno pojmovanje: stari kolonizatorji so očividno upoštevajoč,- da se njihova kolonialna moč maje, sklenili ustanoviti majhno kolonijo prav v centru Evrope. Vse to se seveda servira v obliki zaščite Tržača-nov kakor da bi kamni Trsta zavidali kamnom Kalkute, ki jih v obili meri obliva kri "tuje-zemcev."
Treba bo eno novo izdajo enciklopedije in' vriniti za besedo "demokracija" še drugo—"demokracija v angleškem pojmovanju:" guverner, inozemske čete, streljanje po indijsko, ječe po grško, pokolji po palestinsko . ..
Zastopniki Anglo-saksov radi često govore kot oznanjevalci etike: veste, ti ljudje uče narode Jugovzhodne in Srednje Evrope demokracije, humanosti, strpnosti. Prisostvoval sem taki lekciji Češkoslovaški, eni izmed najbolj kulturnih republik sveta. Kdo je učil ? Avstralec . . . Američani dajejo lekcije o nacionalni strpnosti Jugoslovanom. Bil sem v Jugoslaviji in videl, kakšno svobodo uživajo tam ne samo slovanski narodi, temveč tudi Italijani, Madžari, Albanci,
Kucovlahi.
Pripominjam, da sem bil tudi v Ameriki. Ko 8on%' poslušal zastopnika Zedinjenih držav Amerike, sem se nehote sponfinil na zamorce, ki jih v državi Južna Karolina redno linčajo in ker je bil ta zastopnik svojčas poslanec Južne Karoline, sem se spomnil njegove davne izjave: "Na jugu ni dela za nobenega človeka črne rase, ki stremi za
m
BLUE BABY OPERATION SUCCESSFUL . . . Little Tommy Boland, 414-year-old son. of rookie New York patrolman, Henry Boland, came through his "blue baby" operation succes.sfully at Johns Hopkins hospital, Baltimore, Md. He is shown playing in his crib with a toy as nurse, Mrs. Maravene Hamburger, attends him. In recent months several successful "blue baby" operations have been performed at Johns Hopkins hospital. The case of Tommy attracted nationwide attention.
r
A
HOLDS QUADS FOR FIRST TIME . . . Mrs. Charles Henn Jr., Baltimore, Md., finds that quads, even if only a month old, make a real arm full. She is shown at St. Agnes hospital as she holds her famous month-old quads for the first time. At the left are Tommy and Bruce, while at right are Joan and Donald. The children are reported io be ^mg exceptionally well and to be growing fast. The parents -bov® Wen offered homes from one end of the country to the other—and lobs for the father.








HIGHEST PAID PRIVATE . . . Frank E. James, Llncojn, Neb., became one of the highest paid privates in the army wheu accepted for enlistment recently. Here he is shown with his wife and 11 children. He will receive $383 monthly in army pay and allowances for his dependents due to present army scale. The James children range in age from 5 months to 13 years. James, after investigating many offers, became convinced that the army held the biggest attractions for him.
politično enakopravnostjo." Taki so zdravniki, ki bi radi zdravili zdrave ljudi.
Kaj čuda, če si je drznil zastopnik tiste oficielne Grčije, ki se ne bori prvo leto proti Grkom, ki je skupaj s Španijo nosilka nuernberških tradicij, obdolžiti delegate herojske Jugoslavije "hitlerjevske terminologije."
Pred vojno je zasedal v Luxemburski palači francoski senat. Vsi pariški kupletisti so se posmehoval i matuzalemskim senatorjem, ki so se bali napredka bolj kakor ognja. Toda senatorji so bili tihi, Grki, Avstralci in Novozelandci pa so zelo zgovorni. V želji, da bi zavrgli delo konference jim pride prav vse: tako je na primer ena izmed komisij obravnavala vprašanje o mejah med Grčijo in Bolgarijo. Ko je čas za "popravke" minil, je Grk predložil še en "popravek." Predsednik je smatral to za nezakonito in je zaključil sejo. Novozelandec in njegovi somišljeniki pa so se pri priči spremenili v "puntarje." Začeli so zasedati brez predsednika. Vse to bi bilo smešno, če bi ne bilo povezano z usodo milijonov in milijonov poštenih ljudi.
Proti avstralski mrzlici, ki seveda ni napadla samo Avstralcev, je zdravilo, če ne uničujoče, pa vsaj bolezen dražeče, namreč javnost. Ne čudim se, da so Angleži večkrat predlagali, naj bi zastopnike tiska odstranili iz dvorane, kjer delajo komisije ali podkomisije. So stvari, Ici se boje javnosti. Delegati Sovjetske zveze so neomajno vztrajali in vztrajajo na polni javnosti—oni nimajo kaj skrivati, oni ne dela-ja samo za blaginjo našega ljudstva, temveč tudi za blaginjo drugih narodov. Na tej konferenci se bore za mir, kakor se je borilo za mir naše ljudstvo skozi štiri leta velikega gorja in velikega ponosa. Bonii smo se odkrito —ves svet je videl, da se ne izo-gibljemo bitkam. Odkrito se borimo za mir in z nami gredo vsi narodi, ki zdaj, ko so se otresli fašizma in osvobodili iz inozemstva suženjstva, grade svoj dom, dom zase, ne pa za ameriške pet-rolejske magnate, ne za angleške guvernerje, ne za aystrjilske skrbnike.
Pariška konferenca s težavo premaguje jarke in "ježe," ki jih zapostavljajo razni delegati. Malo je bilo še stot-jenega v pogledu izdelave mirovnih pogodb, O Avstralcih bo treba še večkrat govoriti. Toda storjeno je bilo veliko in koristno delo: ves svet zdaj ve, kdo v resnici hrepeni ^ po miru. Slišal -sem, kako so v, zakotnih vaseh Francije, kjer razvaline mostov in hiš, grobovi ustreljenih vsako uro spominjajo na prestano tragedijo, kmetje pri čitanju časopisov so govorili:
"Rusi se bore tudi na konferenci za nas," Teh kmetov niso mogli preslepiti lažnjivi članki drugih novinarjev; ;:daj so se vsi naučili citati časopise. Naučili, so se razumeti razne Avstralce. Razumejo tudi dru^e: razumejo, ' da kadar govore sovjetski ljudje o miru, ne štejejo dolarjev in centov, ne streme za tem, da bi zasužnjili druge narode, ne ponavljajo kratko in malo na pamet naučenih bened, temveč hočejo mir in znajo boriti se zanj.
Društveni koledar
14.	februarja, petek. — American Veterans War No. 2 —
. ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
15.	februarja^ sobota. — Društvo Comrades št. 566 SNPJ
—	ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
21.	februarja, petek. — Croatian Fraternal Union Bowlers
—	ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
22.	februarja, sobota. — Clev. Athletic League SNPJ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
1. marca, sobota. — Federacija SNPJ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
I.	marca, sobota. — Skupna prireditev društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ in društva Euclid št. 29 SDZ, v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
8. marca, sobota. — Društvo Ribnica št. 12 SDZ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
16.	marca, nedelja. — Dramatični zbor "Ivan Cankar" ^)reds£ava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
22. marca, sobota. — Croatian Pioneers št. 663 CFU — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
Ž9. marca, sobota. — Progresivne Slovenke krožek št. 2
—	ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St, Clair Ave.
6. aprila, ned^'a. — Koncert zbora "Slovan" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave, Pričetek ob 3:30 popoldne.	*
6. aprila, nedelja. — Društvo Spartans št, 576 SNPJ —ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave,
II.	aprila, petek. — Gophers Veterans Club — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St, Clair Ave.
12.	aprila, sobota. — Progresivne Slovenke — ples v avditoriju Slovenskega narodnega
doma na St, Clair Ave,
13.	aprila, nedelja. — Glasbena Matica — koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St, Clair Ave.
19.	aprila, sobota. — Loška Dolina — ples v avditoriju Slo-Venskega narodnega doma na St. Clair Ave,
20.	aprila, nedelja. — Zarja — koncert avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave:
25. aprila, petek. Cavalier Club — ples v avditoriju Slo-'
" venskega narodnega doma na St, Clair Ave,
26.	aprila, sobota, — Društvo .Marije Magdalene štev. 162 KSKJ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St, Clair Ave.
27.	aprila, nedelja. — Društvo Majka Božja Bistrička št. 47 HBZ — proslava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
2.	maja, petek. — G. J. Buddies Club — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
3.	maja, sobota. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ
—	ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
4.	maja, nedelja, — Croatian Cultural Club — koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
9.	maja, petek. — Veterans of W. War No. 2 post 25 — pies V avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
10.	maja, sobota. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
11.	maja, nedelja. — Zbor Abra-ševič —; koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
16.	maja, petek. — 23rd Ward Democratic Club — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
17.	maja, sobota. — Društvo Geo. Washington št. 180 ABZ
—	ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
18.	maja, nedelja. — Slovenska Dobrodelna Zveza — program v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
24.	maja, sobota. — Društvo Sv. Katarine št. 29 ZSZ — ples v.^ivditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
25.	maja, nedelja, — SDZ Bowlers — prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St, Clair Avle,
zastopniki
^^Enakopravnosti ★
Za st. clairsko okrožje:
JOHN RENKO 1016 E. 76ih St.
99
Za
euclicisko
collinoodsko in okrožje:
JOHN STEBLAJ 17905 Grovewood Ave.
KEnmore 8034 *
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
Po posebni znižani ceni — Oprema za tri sobe DA SI PRIHRANITE DENAR, PRIMERJAJTE NAŠE CENE.
Smerda's Music & Furniture Appliances
5800 B10ADWAY — MI 2535
OGLAŠAJTE V
'ENAKOPRAVNOSTI"
ALBERT J. SCHAEFER
ZLATAR 687 EAST 185th ST.	preje Clement Jewelry
POPOLNA ZALOGA ZLATNINE Ekspertno popravilo ur. 20-letna izkušnja.
•INCOME TM RETURN
Cenjenemu občinstvu v nazninje. da poleg uradnih notarskih zadev, denarnih pošiljatev in peketov v staro domovino, jznol-njujemo ludi listine za dohodninski davek. (INCOME TAX RETURN.)
imamo mnogo let izkušnje, ste lahko uverjeni, da bo vaša listina za dohodninski davek, po določbah Internal Revenue, pravilno urejena, i^ko se zglasit? v našem uradu, da vara listino uredimo, za kar se vljudno piiporočamo.
STEVE F, PIRNAT CO.
6516 ST. CLAIR AVE.	HEnderson 3500
CLEVELAND 3, OHIO
STRAN č.
ENAKOPRAVNOST
PREŽIHOV VORANC:
JAMNICA
ROMAN SOSESKE
Spisan lela 1941. lik pred razpadom stare Jugoslavije
(Nadaljevanje )
Berač Moškoplet pa je stopal nizdol med njivami in travniki s takim korakom, kakor bi bil ves svet njegov. Njegov korak ni imel nobenega pravega cilja; bil je podoben koraku gospodarja, ki stopa po svojem posestvu in uživa nad svojo oblastjo. Bilo je tako zgodaj, da sonce še ni vstalo izza štajerskih gora in je vsa jamniška kadmija bita še prevlečena z jutranjimi meglicami. Sama vas Jamnica se sploh ni videla, ker je ležala pregloboko na dnu kadunje, toda videli so se više ležeči kraji. Videla so sfe rebra Drajne z tihimi hišami in bajtami; onstran dolgega, meglenega jezika, ki se je nad potokom stegal do soteske, v kateri so ležale Dobrije, je molel kvišku okrogel vrh Sončnega kraja s svojim gozdnatim čopom na temenu; zadaj za kadunjo so ,se razprostirale široke in mogočne Hoje v dolžini pet, šest kilometrov z zakritim vznožjem in z že odkritimi pobočji, s katerih so se belili zidovi mogočnih domačij. Zadaj nad Hojami pa se je vzdigovala široka gora, spodaj črna od samih gozdov, višo gori pa siva in belkasta od samih skal in pečin. Njen topi, bunkasti vrh je gorel v žarkem plameriu prvih sončnih pramenov, ki so ga iz vsemirske daljave pokrili s tako lepimi barvami, da jih nihče drug na svetu, razen gore same, ne more pokazati . . .
Vsa ta prečudna lepota, zgodnjega vigrednega jutra je do vrha napolnjevala Moškopletovo bit. Njegovo uho ni slišalo posameznih glasov vstajajočega življenja naokrog, njegove oči niso razločile lepote posameznih^ barv in njegovo brezskrbno, po-tepuški) srce ni čutilo zlivanja posameznih krasot, toda vsa ^ njegova bit je čutila- eno samo i veliko, prečudno razkošje narave in življenja. Ta občutek je ! dvigal jamniškega siromaka vi-" ' soko visoko nad samega sebe ;j in njegov prezirajoči pogled je postajal še prezirnejši, njegov trdi korak pa še smelejši. Vse, kar so dogledale njegove oči, kar je moglo objeti njegovo srce, se mu je zdelo njegova last, njegovo kraljestvo.
Poln svojega lastnega doživetja in uživanja se je Moškoplet spuščal s hriba v nižavo. ne da bi se zavedel, da ga je gredoč obdal gozd, in da je v dolini spet prišel iz njega. Šele tedaj se je zavedel svoje okolice, ko je stopil na trdo cesto. Ne da bi razmišljal, ali naj kre-
Uncle Sam Says
Abraham Lincoln's birthday should be a reminder to my nieces and nephews that they have the opportunity to emancipate themselves from future insecurity by buying United States Savings Bonds regularly. Every time you buy a bond you^ve added something to the future you're creating—a home, an education for your children, a secure old age for yourself. Every signed payroll savings authorization card is a personal emancipation proclamation—emancipation from the slavery •f a future hand-to-mouth existence. Ei^ery regular purchase of a Savings Bond at your bank, post oiTtce oi' where you work is another step toward future happiness.
U. S. Treasury Defiartmeni
j ne na desno ali na levo, je usmeril korak na levo proti kadnji, proti gori. Megla nad cestO' in okrog nje se je pričela topiti in že so se pred njim začeli bliskati. s soncem pokriti bregovi Sončnega kraja. Kmalu je prispel do Černjakove krčme, ki je stala ob cesti in je zaradi zgodnje ure bila še zaprta.
Moškoplet bi bil gotovo mirno šel mimo nje, ako bi ga ne bili pritegnili kričavi, bolestni glasovi, ki so se razlegali z dvorišča. Obstal je in prisluhnil. Takoj je vedel, da se dere Cer-njakova terba, slaboumna gospodarjeva, sestra. Nihče drug v Jamnici ni imel tako izrazitega, zadirčnega, revskajočega in blaznega glasu kakor ona. Kakor cela Jamnica, je vedel tudi 'Moškoplet, da ima Černjakova terba pri hiši zapisan dosmrten kot, ki ga pa že od smrti njenih staršev, starih Cernjakov, preživlja v kotu živinskega hleva. Vedel je tudi, da je pri hiši ne marajo, da jim je na potu ter da bi najrajši videli, ako bi je zmanjkalo, oziroma, ako bi jo bog vzel k sebi, čeprav je pri hiši zalegla za hlapca ali za deklo, kajti bila je na nogah od zore do mraka in je opravljala najtežja in najslabša dela.
Na gnoju pred hlevskimi vra ti je stala terba, visoka, suhljata ženska tridesetih let, manj grda kakor neumna. Glave ni imela pokrite, zato so se ji videle debele, krasne kite kostanjevih las, ki «0 nekoliko raz-mršene ležale v velikem svitku za tilnikom. Njen goli vi-at je bil lep in čeprav ni bil umit, je vendar bleščal v spočiti ženski lepoti. Raztrgana in od vrha ne-zapeta jopica je izdajala polnost lepih prsi. Tudi nogi, ki sta do gležnjev tičali v gnoju, sta bili lepo oblikovani. Glede zu nanjosti narava ni skoparila pri tej siroti, le njeni možgani niso bili v redu in njene, preizrazite in pregloboke, skoraj vedno prestrašene ter s prekošatimi obrv mi zasenčene oči so ji kazile obraz. Razen tega je bila še na pol gluhonema, in vse to je zadostovalo, da je tridesetletna ženska, Černjakova terba, bila izobčena iz vsakdanjega človeškega življenja ter je bila prisi Ijena živeti življenje zanemar jene, poži vin jene sirote,
Moškoplet, ki je bil gluh za vsako žensko mesenost, je ob pogledu na prizor pred hlevom začutil hkrati dve veliki zado-voljnosti; prva je bila ta, da lju bi bog še vedno ni vzel k sebi Černjakove sirote in da njeno I bitje še vedno vznemirja to hi-! 80, druga pa je bila ta, da je 1 terba bila pravkar tepena. i Černjakova fanta — prvemu t je bilo deset let, drugi je bil dve leti mlajši — sta jo vsak z enim krepelcem v roki na vso moč tolkla po bedrih in stegnih in, kadar so jima bile na potji ter-bine roke, ki so hotele zakriti boleča mesta, sta tolkla po njih. Terba je tulila, da je šlo skozi mozek in da so jo slišali k sosedom, ,a dečka sta molčala, kakor da bi bila popolnoma zaverovana v posel, ki ga je bilo treba temeljito opraviti. Ne daleč stran je lajal domgči pes in se zaganjal z verige proti llupu gnoja, kot bi se tudi on hotel zakaditi v siroto. Zadaj za hišo so po kamenju ropotale težke cokle, kar je pomenilo, da je nekdo domačih že tudi bil na nogah, vendar ga prizor, mimo katerega je šel, očividno ni zanimal.
Pred Moškopletoviml očmi se je godilo to, kar se je pri čem-jakovih dogajalo zelo pogosto, ako ne vsak dan: otroci so se iz
dolgega .časa znašali nad domačo siroto. Brž ko so se i^ričeli zavedati življenja, so lahko opazovali, da je terba, ki jim je prav za prav bila rodna teta, neprijeten, popolnoma odvečen ter nezaželjen član hišne družine. Čeprav je oči in mati nista pretepala, sta jo vendar x drugimi vred očividno prezirala in sem pa tja jo je kateri mimogrede vendarle hrnil. Tudi pri mizi zanjo ni bilo prostora, tem-več je smela jesti v kakem kotu to, kar je drugim ostalo. Pri vsem tem pa so se starši pred drugimi ljudmi delali, kakor da jim je bog s hišno terbo naložil kdo ve kakšno kazen. Vse to se je .seveda prijelo tudi otrok, ko so, kakor vsi drugi otroci, začeli dojemati tisto življenje, sredi katerega so odraščali, in so si iz pridobljenih vtisov oblikovali značaj.
' Čestokrat so se z Černjako-vega dvorišča ali s polj razlegali obupni bolestni kriki domače terbe. Skraja so ljudje dvigali glave, ko da bi jih nekaj neprijetnega zbadalo.
"Čemjakovo terbo že spet tepejo ..." so rekli in skomiz-gali z rameni.
Polagoma pa so se tega vpitja že navadili in le redkokdaj je kdo i)ri, odmevu blaznih krikov še rekel:
"Johtana, menda jo bodo ubili .. . !"
Še huje je postalo, ko se je terbi, kakor so ljudje sodili, pripetila velika nesreča. Čeprav je bila na pol neumna ter do moških ni kazala ne le nobenega nagnjenja, ampak jih js skoraj mrzila, kar je vedno izpričevala z glasnim kričanjem, ako se ji je kateri preveč približal, je bilo velndarle znano, da se je včasih kak pijanec, ki je iz gostilne zašel okrog oglov, poželjivo ozrl za njenimi polnimi udi. Marsikoga so tudi že obdolžili, daj, do Černjakove sirote ni tešč. Zgodilo se je tudi, da je terba ponoči nenadoma zbežala iz hleva in začela kričati okrog hiše kakor blazna. Pred dvema letoma pa je nenadoma postala noseča. Odsihmal so jo še bolj zaničevali in še huje preganjali. Soseska sicer ni z enakimi očmi gledala na vse to in mnogim se je terba smilila ter so Černjakove celo glasno obsojali. Vendar je bil černjak še vedno ugleden mož, ki je krčmaril, hodil s svojo družino v cerkev in se obnašal kakor vsak drug Jamni-čan. In ljudje so soseskovali s Černjaki, kupčevali z njimi in se mirno usedali z njimi za mizo kakor z vsemi drugimi.
Te lepe in rosne nedelje zjutraj sta bila , Černjakova dečka zelo slabe volje, ker sta morala zaradi paše zgodaj vstati, zato pa sta S3 iz jeze že navsezgodaj jela znašati nad siroto. Vsa zmešana, ker ni vedela, zakaj je tepena, je terba od bolečin glasno vreščala:
"Av-av-va-a-a . . . Hu - u - u.
Njen tožeči glas je bil tako zagrljen, da ni bilo mogoče razumeti nobene jasne besede, ki jih je skušala izkričati v svojo obrambo.
Dečka sta jo neutrudljivo tolkla dalje in ko bi sirotin krik ne prevpil vsega, bi 'se gotovo slišalo njuno napeto sopenje, posebno mlajšega dečka, ki je vihtel v rokah pretežak okleš-ček. Medtem, ko sta skraja molčala, je starejši pričel zdaj kričati ;
"Na, kurba, tu imaš, kurba".
Moškoplet je nekaj časa z veliko naslado gledal na dvorišče ter si od veselja mel roke, potem pa ni več vzdržal ter je fantoma glasno zaklical:
"Le dajta jo, le dajta jo . . Kaj bo taka baba . . . ?"
Fanta sta res krepkeje pritisnila, da je sirota še glasneje vzkrikala.
Moškoplet je tlesknil z rokami in navdušeno zaklical: "Po goli riti, po goli riti
Starejši deček je tedaj res hotel s prosto roko privzdigniti siroti modrilcasto krilo, da bi lahko uspešneje mazal po goli koži. Takrat pa se je sirota men-
10. februarja 1947
da zavedela svojega položaja, izpustila iz prs hropeč, sovražen vzkrik, se dečkoma iztrgala iz rok ter se! v nekaj dolgih skokih pognala okrog hleva, od koder je bilo še dolgo potem slišati bolestno javkanje. Izza hišnega ogla se je prikazal gospodar in zavpil proti fantoma;
"Paludje, kaj pa zganjate? ženita no že past ..."
V tem glasu ni bilo toliko očitanja dečkoma, kolikor splošne nevolje na vse tri, da so že navsezgodaj napravili tak hrup pri hiši. Tudi Moškoplet je bil po svoje zadovoljen ter se je spet z istimi ponosnimi koraki, s katerimi je prišel, odpravil dalje po cesti proti Jamnici.
(Dalje 'prihodnjič)
Posluga
RICKY COFFEE AND TEA SHOP
Standard Theatre Bldg.
811 Prospect SERVIRAMO OBEDE Govorimo poljsko. TEA, CARDS, PALM, CRYSTAL Madame Maskis—Bea Post—Susan MA 0093
Razno

Naprodaj je
2-komadni set za družabno sobo ; davenport in stol; cocktail miza; 5-komadni kuhinjski set, peč, fin kljivir. Vse novo pohištvo. Vpraša se pri JOHN LO-KAR, 980 E. 77 St.
Fin krompir .
se proda po zmerni ceni. Pripeljemo do Collinwooda na dom vsak drugi teden. Pišite koliko ga želite. BLAŽ GODEC, R.F.D. No. 1, Madison, O.
JOHN J. SCHREIBER 5316 Swiss Court—AT 7044
Imam vsakovrstna
TRDA DRVA
ZA PODKURITI
Vsa zrezana in posebno dobra za fornez ali peč. CENA ZMERNA Naročite si sedaj!
MARINKO'S BEVERAGES
SADJE IN ZELENJAVA
Pivo — vino — Cordials
Dovažamo na dom in preskrbimo pivo in mehke pijače za svatbe in zabave.	j
416 E. 156 St.. IV 3170
WATERLOO HI-SPEED SERVICE
Moderna naprava za mazanje avtov; umijemo in sčistimo avte, izvršimo razna popravila, itd.
Frank J. Fortuna in Andrew M. Artel, last. E. iSZnd St. in Waterloo Road
Bivši vojak in žena bolničarka ' ŽELITA DOBITI V NAJEM
STANOVANJE od 3 do 5 sob
ALI HIŠO ZA ENO DRUŽINO, z vjsemi udobnostmi, v st. tlairski ali euclidski naselbini. Oba sta zaposlena. Kdor ima za oddati naj pokliče HE 5701
AUGUST
KOLLANDER
/
V Slov. Nar. Domu,
6419 St. Clair Ave. •'
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena;
PRODAJA ZABOJE za
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
•
Pri Kollanderju bosie vedno dobro postreženi.
Dela za moške
Hand Screw Sample Maker
Delo na eksperimentih; dobra plača od ure.
The Weatherhead Company
300 E. 131 St.
Fantje nad 18 let
(Nočni šift)
TOVARNIŠKO DELO Dobra plača oc^ ure
International Transparency Co.
1150 W. 3rd St.
Dela za ženske
ROČNE ŠIVILJE
Za delo na klobukih. Primerna plača od komada za izurjene delavke. čista dobro urejena tovarna. Se sprejme par začetnic z jamčeno plačo od ure dokler se učijo. Prednost imajo stanovalke na zapadni strani mesta.
CLEVELAND HAT CO. 13000 Athens LA 2446
CHROME PLATER MILLWRIGHT A-1 ELECTRICIAN A-1
Visoka plača od ure. Stalno delo.
Urad odprt dnevno od 8-5, razven ob sobotah
National Screw & Mfg. Co. 2440 E. 75 St.
MAŠINISTI Single in multiple purpose men
NOČNI ŠIFT Visoka plača od ure (Mora imeti lastno orodje)
CLEVELAND GRAPHITE BRONZE 17000 St. Clair Ave.
~DEČKl'z BICIKLl""
dobijo primerne službe kot seli-morajo biti od 16 do 18 let stari; delo za polni čas. Plača $26 tedensko. Zglasite se pri- Mr. Sander. WESTERN UNION 2040 East 9th Street
VOZNIKI
z Sedan-i novejšega modela; na podlagi vožnje lastnika.
GARFIELD HEIGHTS CAB CO. 4875 Turney Road
OPERATORICE NA ŠIVALNEM STROJU IN DELU NA SLAMNIKIH
stalno delo pri izdelovanju in okrašeniu ženskih klobukov. Dobra plača za izurjene žene. Jamčena plača od ure za začetnice ko se učijo. Prednost imajo ženske, stanujoče na zapadni strani mesta.
CLEVELAND HAT CO. 13000 Athens LA 2446
50 OPERATORIC ŠIVALNIH STROJEV
ZA DELO V NOVI MODERNI TOVARNI Služite ko se učite. ■ Stalno delo	Dobra plača
V prostorih je kafeterija Plačane počitnice.
Bolniška podpora.
Zglasite se osebno.
RITMOR SPORTSWEAR 2230 Superior Ave.
STENOGRAFINJE
Od 20 do 30 let stare. Splošno pisarniško delo v uradu downtown.
40-urni tednik. Tedenska plača, Nobenih klicov na soboto. MA 8812—Line 125
TIPKARICA — KLERKINJA
Graduantinja visoke šole. V starosti od 18-25 let. Splošno pisarniško delo v uradu downtown.
40-urni tednik. Tedenska plača Nobenih klicov na soboto MA 8812—Line 125
KNJIGOVODKINJA
izurjena; prilika, da se nauči delati na stroju za knjigovodstvo. Tedenska plača. Blizu Harvard in E. 71 Street.
MI 4974
BORING MILL OPERATORJI '
Vertical in horizontal Od 4 pop. do 12.30 zj.
Mora imeti svoje orodje in si sam postaviti delo. JOHNSTON & JENNINGS 877 Addison
STAVEC
na tiskovinah imijska tiskarna; stalno delo MA 7948
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway
Plača 931/20 na uro Čas in pol za nad 8 ur
Zglasite se pri Mr. George J. Wulff
Nickel Plate R.R. Co.
E. 9th & Broadway
CHROME PLATER in VAJENEC ELEKTRIČAR A-1 COLD HEADERS
IN ZA DRUGA DELA NA STROJIH Učenje na delu Visoka plača od ure—stalno delo; bonus. Urad odprt dnevno od 8-5, razven ob isobotah.
NATIONAL SCREW 2440 E. 75 St.
Dela za ženske
STENOGRAFKA
shorthand, dictaphone; * izurjena, stalno delo; jeklarska družba, blizu Harvard in E. 71 St.
6600 GRANT AVE., MI 4973
Mr. H, J. Darner
TIPKARICA
za račune, izurjenost na računstvu m potrebna. Dobra plača, stalno delo z priliko do boljše bodočnosti. THE WEIDEMAN CO.
1240 W, 9th Street MR. DARMSTATTER
OPERATORICE
na šivalnih strojih izurjene; dobra plača od ure in komada. Stalno WA 4284.
13834 Union Ave.
Comptometer operatorica
ELECTROMATIC TIPKARICA STENOGRAFINJE
5-dnevni tedriik. Tedenska plača.
IRON FIREMAN MFG. COMPANY 3170 W. 108 St.
Stenografka-klerkinja
zavarovalninski urad; tedenska plača: 5-dni v tednu; izkušnja ni potrebna.
1212 TERMINAL TOWER
ŠIVILJE
NA SPODNJEM PERILO Učimo; bonus, počitnice, zavarovalnina; plača od ure. VAlrtTY SILK 208 St. Clair W.
DEKLE
ZA LEKARNO IN PRODAJALNO CIGAR
Izurjena; dobra plača; mora biti čedna. Damo obede in uniforme. ER 2084
DEKLE ZA VPISOVANJE ZAVAROVALNINSKIH POLIC
Stabilna družba; izkušnja je zaželji-va, toda ne neobhodno potrebna; delovne ure od 9 do 5. Dvo-tedenske počitnice s plačo.
Central Mutual Agency Inc. 1078 Union Commerce Bldg. MA 3435
HIŠNA OPRAVILA
Za dekle, ki bi ostalo preko noči in gospodinjila za 3 odrasle osebe; izkušena.
Mora imeti priporočilo YE 2248
STENOGRAFKA
neporočena ZA PISARNIŠKO DELO Mora biti vešča "shorthand" Izkušnja ni potrebna Prilika za napredovanje 5-dne\ni tednik
YE 8080
ZA LIKANJE SRAJC
"Piecework." Tedenska plača. STALNO DELO Zglasite se osebno pri MIREAU LAUNDRY 2240 St. Clair Ave.
PR 0128
JR. TIPKARICA
Policy writer; stalno delo, 5-dnevni tednik; tedenska plača. Zglasite se pri ROYAL INSURANCE CO. 1113 Williamson Bldg.
"DEKLETA ZA UČENJE"
VAJENKE ZA POWER ŠIVALNE STROJE
Visoka plača od ure in komada. Stalno delo v modemi tovarni.
KAYf^EE CO.
Broadway & Aetna
Dekleta! Dekleta!
NOVE GRADUANTINJE Izborne prilike so sedaj na razpolago za:
Klerkinje-tipkarice in stenografke
(v novemu pisarniškemu poslopju)
Plačane počitnice Dobra plača
THE ARCO CO.
7301 BESSEMER AVE.
KNJIGOVODKINJA
Sundstrand knjigovodstvo; za "Accounts Receivable." Tedenska plača. 5-dnevni tednik—40 ur AMOUR & CO. 3704 Orange Avenue EN 1160
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNč ROOM
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
PISARNIŠKA MOČ
za stalno službo z podružnico National Publishing Co. Izurjenost zaželjiva, toda ni potrebna. Mora znati nekoliko tipkati. 5-dnevni tednik. Tedenska plača. Zglasite se pri Mr. Hughes, 830 Vincent Ave 50*8^^ Lakes Life Bldg:, soba št!
STENOGRAFINJA
Prijetno delo. 5-dnevni tednik. Tedenska plača. Zglasite se osebno.
RKO RADIO PICTURES 2340 Payne Ave.
WINDSOR CO. 423 Euclid Ave.
ima službo za ženske, KI BI VODILE TRGOVINO Z OBLEKO NA DOMU Tedenska plača provizije.
SPLOŠNO PISARNIŠKO DELO
5-dnevni tednik. Tedenska plača.
The Cleveland Heater 2310 Superior Ave.
Morate biti vešči angleščine.
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 35 let se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme.
DEKLE
pravkar graduirano iz visoke šole za splošno pisarniško delo. Dobra prilika za napredek. $100 na mesec za začetek. Mora biti lojalna in delavna. Zglasite se osebno. PERLMUTER PRINTING CO. 1965 East 66th St.

Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.