151- št. — 5. Set©. Poštnina pavšalirana. Posamezne številke 1 Din. V Ljubljani, v sredo 5. julija 1922. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust JUGOSLA Pred odstopom vlade? ZUNANJI VZROK — POMILOSTITEV STEjIČA. — PRIBIČEVIČ ŠE NOCE ITL «- PAŠlC PODA OSTAVKO CELOKUPNE VLADE? — VAŽNA MISIJA STOJANA PROTIČA. Beograd, 4. Julija. (Izv.) Napetost, ki se le pojavila med krono in vlado zaradi pomilostitve atentatorja Stejiča, je vsak dan večja. Minister za pravosodje dr. Markovič ni mogel privesti kralja do popuščanja. O tem Je danes razpravljal ministrski svet. Govori Se, da se nahaja vlada v težavnem položaju. Minister Pribičevič se najbolj boji, da utegne vlada odstopiti in je zato sprožil formulo, da so napetosti med krono in vlado krivi kraljevi svetovalci, to je minister dvora in adjutanti. Zaradi tega jih je treba zamenjati. Ministrski predsednik Pašič pa ni tega mnenja, ker ve dobro, da je ta napetost na-»tala iz drugih vzrokov. Zaradi tega piše današnja »Politika«, očividno inspirirana, da bo ministrski predsednik Pašič predložil kralju ostavko celokupne vlade. Da je kriza že daleč napredovala, se vidi tudi iz tega, da je po sklepu ministrskega sveta odpotoval zunanji minister dr. Ninčič danes na Bled. Vendar pa sodijo v političnih krogih, da to potovanje ne bo izboljšalo položaja, ker kriza ni nastala vsled pomilostitve Stejiča, ampak iz težjih in večjih razlogov. Stojan Protič ima, dasi se je poročalo, da je prišel v Zagreb le na dopust, vendarle gotove namene in zaradi tega pripisujejo njegovemu potovanju veliko politično važnost NadaBSeifas^Ie o drž. proraftinu VLADA NI NIČESAR UKRENILA ZA IZBOLJŠANJE RAZMER V DALMACIJI. — VLADA NI NIČESAR STORILA ZA ZVIŠANJE POLJEDELSKE PRODUKCIJE. — PODPORE ZA ŠOLSTVO REDUCIRANE NA minimum. — državna uprava pod vsako kritiko. — radikalci ZA HITREJŠO REDUKCIJO URADNIŠTVA. Beograd, 4. julija. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine se je začela ob 9.30. Na dnevnem redu je nadaljevanje debate o državnem proračunu. — Kot prvi povzame besedo poslanec Dominik Mazi (Jugoslovanski klub), ki navaja vzroke, ki so ga dovedli do tega, da bo glasoval proti proračunu, dasi želi, da bi bil proračun sprejet. Vzroki za to njegovo postopanje so v glavnem utemeljeni s tem, da vlada ni ničesar ukrenila za izboljšanje razmer v Dalmaciji. Zlasti se pritožuje zaradi pomanjkljivih prometnih zvez v Dalmaciji. Govori tudi o pridelovanju tobaka v tej pokrajini in pravi, da bi bila produkcija lahko zelo velika in bi se zelo obnesla, ako bi vlada sla producentom nekoliko bolj na roko. Poslanec Mazi govori potem o politiki in o edinosti naroda, ki se je v Dalmaciji že celo vkorerdnila. Napada iašistovske organizacije in njihovo delo, ter veli, da državo ne ščitijo fašisti, ampak dobri uradniki. Njegov govor sprejme Jugoslovanski klub z živahnim ploskanjem. Zemljoradnik Voja Lazič napada proračun in veli, da bi se imel proračun predložiti že zdavnaj. Vlada ni ničesar storila, da dvigne kvalitativno in kvantitativno produkcijo Poljskih delavcev. V proračunu ni nobene postavke za podpore poljedelskim zadrugam. Ničesar ni ukrenila, da zagotovi zavarovanje zoper nezgode, za bolezni živine, poplave itd. Ni kreditov za kanaliza- Macedonsko vprašanje pred narodno skupščino. VLADA SE NE OZIRA NA RAZMERE V MACEDONIJI. — INOZEMSKA AKCIJA BOLGAROV ZA PRIDOBITEV MACEDONCEV. Popoldanska seja narodne skupščine se nadaljuje ob petih. Besedo povzame posla-nec Ivan Mermolja (samostojna kmetijska cijo rek, za popravo bregov itd. in ni kreditov za pomoč v slučaju slabe letine. Kritizira proračun tudi zaradi tega, ker ne vsebuje skoraj ni-kakih zneskov za šolstvo. Tako n. primer se je kredit štirih milijonov dinarjev, ki se je še lani dovolil občinam za zgradbo šol, sedaj znižal na en milijon dinarjev. Ravnotako se ničesar ne stori za zdravstvo kmetovalcev, ki je zelo slabo. Zdravniki so daleč od vasi in dragi in še dražja so zdravila. Napada finančnega ministra, da še vedno ni predložil obračuna za prvo proračunsko leto, vsled česar se še vedno ne ve, koliko znaša primanjkljaj. Govornik razpravlja potem o uvozu in izvozu in veli, da je zelo slab. Kritizira posamezne takse in napada tudi državno upravo, ki je pod vsako kritiko. Vlada ne podpira gospodarskih sil dežele, ampak jih celo preganja, Zakon o pobijanju draginje je za današnjo vlado mrtva črta. Končno izjavlja, da bo glasoval proti proračunu. — Radikalec Jankovič nastopa proti opoziciji. Z obstoječimi razmerami je zadovoljen in zahteva le, da se najdejo poti, da se proračun spravi v ravnotežje. Zahteva tudi, naj se redukcija uradništva izvaja hitreje. Invalidi morajo dobivati podpore vsak mesec ravnotako, kakor se izplačujejo uradnikom plače. Izjavlja, da bo glasoval za proračun. — Seja se nato prekine ob eni popoldne. *tranka(, kj pravi, da bo glasoval za proračun. i— Radikalec Jovan Cirkovič govori p razmerah v Makedoniji in veli, da se je .vlada tudi v. tem proračunu le malo ozirala »a razmere v Makedoniji Govori zelo obširno o akciji Bolgarov in pravi, da izvira ,vsa akcija iz tega, ker so v Sofiji uvideli, da propada v Makedoniji dolgoletno delo. ,Vse čete četašev se rekrutirajo iz tujih elementov in nj njimi niti enega izmed Bas. Prebivalstvo v Makedoniji absolutno ni krivo tega, česar se obdoižuje. Oblastva so bila o vsem pravočasno obveščena, in vendar niso storila tega, kar je bilo potrebno. So ljudje, ki očitajo makedonskemu kmetu .vse mogoče; vendar pa je treba seljaka razumeti in vedeti, da od osvobojenja do danes ni v Makedoniji še nihče kazal nezadovoljstva. Bolgarski režim je bil za dolgoletne zasedbe najstrašnejši, ki ga je mogoče misliti. Že zaradi tega so nam bili Makedonci »vesti in naklonjeni. Sedanje slabe razmere nimajo vzroka v narodu, ampak vzrok tiči v inozemstvu, namreč v Sofiji Zaradi tega se moramo paziti in narod moramo obvarovati še večje škode. Da ilustrira akcijo Bolgarov, pravi, da prebiva v Carigradu okoli 6000 Jugoslovenov, od katerih je približno 4000 Makedoncev. Bolgari imajo tam le devet družin. Tam je en pravoslavni svečenik iz Dalmacije, ki noče zahajati v liiše Makedoncev. Bolgari pa imajo v Carigradu štiri duhovne, tri šole, bolnišnico in banko. Teh šol, bolnišnice in banke niso ustanovili zaradi svojih devetih družin, ampak zaradi naših Makedoncev, ki hodijo v bolgarske šole in v bolgarsko cerkev. Isto velja tudi za Ameriko, kjer naši poslaniki ne priznavajo Makedoncev kot naše državljane. Bolgari so tam za Makedonce ustanovili šole in cerkve in poslali v Ameriko novinarje, od katerih je šest časnikarjev zaposlenih v uredništvih največjih listov, da tam delujejo za Bolgare. Govornik meni, da bi moral predložiti narodni skupščini poročilo o položaju v južni Srbiji in prosi, da se zbornica na to ozira s političnega stališča tudi v proračunu. Jugoslovan, klub proti narodna cerkvi na Knatskeiit. NEOPRAVIČENI OČITKI. — POTEGOVANJE ZA STARE AVSTRIJSKE PRIVILEGIJE. — SLABO GMOTNO STANJE BIVŠIH KOROŠKIH BORCEV. Posl. Škuli (Jugoslovanski klub) razpravlja o katoliškem delu našega naroda, ki z delovanjem vlade ne more biti zadovoljen, zlasti ne s postopanjem sedanje vlade. Vlada podpira gibanje, ki stremi za tem. da duhovni na Hrvatskem izstopajo iz katoliške cerkve, namesto da bi lojalno cerkev podpirala. (To gibanje mora pozdravljati vsak napreden človek. Op. ur.) Isto velja tudi za vojno ministrstvo, ki ie leta 1919 CELOKUPNA OPOZICIJA ZAPUSTI PARLAMENT? Beograd, 4. jul. (Izv.) Iz krogov parlamentarne opozicije se doznava, da je večina za to, da opozicija opusti parlamentarno delovanje in da gre iz zbornice. Proti temu so le so-sialisti in jugoslovanski klub, dočim so pri zemljoradnikih naziranja deljena. Iz drugega vira pa se nasprotno doznava, da je predsednik jugoslovanskega kluba dr. Korošec osebno kot prvi za to, da opozicija zapusti parlament. KRIZA V DEMOKRATSKI STRANKI. Beograd, 4. jul. (Izv.) Minister za notranje stvari dr. Marinkovič je izjavil, da ostane le še en teden na svojem mestu. Zahteval je, naj se imenuje njegov naslednik. Posl. Ljuba Davidovič noče prevzeti tega re-sorta zaradi notranje krize v demokratski stranki. Poleg tega je osebno proti temu, da vstopi v kabinet, ker smatra, da kot predsednik levičarskih demokratov ne more sedeti v istem kabinetu z radikalci. SPOR MED ITALIJO IN ALBANSKO VLADO. Beograd, 4. julija. (Izv.) Med albansko in italijansko vlado je nastal spor zaradi zahteve Italije, da ostanejo italijanske pošte v Valoni. Ska-dru in Draču, kar pa albanska vlada zaradi neodvisnosti Albanije odklanja Gotovi krogi v Abaniji so se zaradi tega obrnili do beograjske vlade s prošnjo, naj posreduje v tem sporu. Jugoslovanska vlada pa je to prošnjo po intervenciji odbila. KONFLIKT MED DEMOKRATI IN RADIKALI RADI IMENOVANJA DRŽAVNIH SVETNIKOV. Beograd, 4. julija. (Izv.) Med radikalci in demokrati je zopet prišlo do konflikta zaradi ključa pri imenovanju državnih svetnikov. Demokrati zahtevajo zase večji del državnih svetnikov, ker pripada dosedanji državni svet večinoma radikalski stranki in se boje majorizacije. Radikalci pa nočejo popustiti. Zaradi tega je napetost vedno večja. Borzni porasla. Curih, 4. julija. (Izv.) Berlin 1.185, Newyork 526.50, London 23.28, Pariz 43.60, Milan 24.375, Praga 10.10, Budimpešta 0.475, Zagreb 1-625, Bukarešta 3.45, Varšava 0.1125, Dunaj 0.025, avstrijske krone 0.0275. Praga, 4. julija. (Izv.) Dunaj 0.21, Berlin 11.625, Rim 242, Budimpešta 4.30, Pariz. 432, London 229.425, Newyork 51.85, Curih 988.50, avstrijske krone 3.235, italijanske lire 239.50. Dumi, 4. julija. (Izv.) Zagreb 65.27— 65.33, Beograd 260.88—261.12, Berlin 49.45 —49.55, Budimpešta 18.77—18.83, London 94.775—94.825, Milan 989.70—990.30. New-york 21.474—21.486, Pariz 1785.50—1786.50, Praga 414.90—415.10, Sofija 134.95—135.05, Curih 4073.75—4076.20. Valute: ameriški dolarji 21.319—21.331, bolgarski levi 131.05— 131.15, nemške marke 49.75—49.85, angleški funti94.575—94.625, francoski franki 1779.50 —1780.50, italijanske lire 931.70—9S2.30, jugoslovanski dinarji 259.98—260.22, romunski leji 125.94—126.06, švicarski franki 4048.75 4051.25, češkoslovaške krone 414.40—414.60, madžarske krone 18.98—18.95. Zagreb, 4. julija. (Izv.) Devize: Dunaj 0.37—0.39, Berlin 18.25—19.25, Budimpešta 7.25—7.50, Bukarešta 49—49.50, Italija 372.50 —375, London 351—354, Newyork 79.25—0, Pariz 660—667.50, Praga 153—154, Švica 1500—1525, Varšava 1.75—1.85. Valute: Ameriški dolarji 77.50—78.80, avstrijske krone 0.40—0.44, češkoslovaške krone 152—154, francoski franki 660—665, napoleondori 225 —0. nemške marke 20—21, romunski leji 48.50—0. Beograd. 4. julija. (Izv.) Devize: Berlin 18.85—19, Dunaj 0.385—0.39, Budimpešta 7.40, Bukarešta 49, Italija 372—375, I ondon 354, Newyork 80, Pariz 665, Praga 152-50, Švica 1500. ukinilo določbo, po kateri se bogoslovci in duhovni oproščajo vojaške službe. (Očitek je neupravičen in se opira na stare privilegije. Enakopravnost za vse. Op. ur.) Očita vladi, da ne plačuje dolgov katoliškim ustanovam, zlasti semeniščem, vsled česar so se ti zavodi zadolžili, da imajo že nad pet milijonov dinarjev primanjkljaja, dočim vleče vlada na drugi strani velike dohodke iz cerkvenih posestev. Potem govori tudi o slabem gmotnem stanju katoliške duhovščine, zlasti one, ki je na Koroškem delovala za narodno stvar in ki je sedaj na cesti. Pravi h koncu, da je vse to povedal iz ljubezni do naroda in do države. — Seja se je zaključila ob osmih zvečer. Prihodnja seja jutri dopoldne. ci mm 'lam Uredništvo: WoIfova ulica 1/L Telefon 3Sfy Uprava: trg S. Telefon 44* jkopisi se ne vračajo, šanjem je priložiti znanikr za odgovor. Za državo gre! »Jutro« nadaljuje z napadi na naš list in nam predbaciva, "da smo se R enem dnevu prelevili iz skrajnih separatistov v najbolj navdušene jugoslovanske centraliste. Pri tem pa v kaosu svojega uvodnika zahteva, »da se temno ozadje te čudovite časopisne transakcije razčisti in pojasni^, in da naj se javijo politični ljudje, ki bodo prevzeli odgovornost za »Jugoslavijo«. Mi smo že včeraj navedli nekatera imena izmed ustanoviteljev »Jugoslovanskega novinskega delniškega društva«, ki zvene tako, da bi se morali ljudje« katerih roke so umazane od raznih poneverb, svinčenih afer, valutnih in izvozr-ničarskih akcij, med — in povojnega verižništva, pred njimi z vso spoštljivostjo odkriti. Med »J utr ovci« samimi pa ni osebe, ki bi lahko nosila pred našim ljudstvom odgovornost za njihovo proiiljudsko in protidržavno početje, protidržavno, ker ž njim gonijo ljudstvo v vedno večje nezadovoljstvo in mržnjo proti ravno isti državi, za katere predstavnike se izdajajo. Pa da se vrnemo k bistvu stvari. »Jutro«, hoče s kosanjem raznih stavkov, v javnosti vzbuditi dojem, kot da je »Jugoslavija« postala s spremembo lastništva nezvesta svojemu prejšnjemu stališču glede narodnega iu državnega, edinstva in v tej predpostavki psuje in hujsko, kolikor mu moči dopuščajo. Vpraša .je našega stališča napram narodnemu in državnemu edinstvu je Z razvojem naših notranje-političnih razmer v tako nujni zvezi, da ne sme obstojati med ijudslvom, med katerim vrši naš list že tekom štirih let delo konsolidacije in poglobitve državne misli in medsebojnega kulturnega, gospodarskega m socijalnega zbližanja, prav nobene nejasnosti. Svoje misli smo jasno formulirali že več ko enkrat, in pokazati hočemo samo, kako točno se strinjajo s programom, ki smo ga objavili zadnjo nedeljo na uvodnem mestu, »Jugoslavija« je v petek 23. junija t. L prinesla pod naslovom »Narodno fp državno edin sivo« tudi sledeče vrstice: »Pokazali smo, da narodnostno ujedinjenje pri nas še ni izvršeno in da Ji za enkiat pri nas še smešno govoriti o enem narodu, Id ga ni, ter nevarno, hoteti z nasiljem doseči, kar se da doseči le potom mirnega razvoja in dolgotrajnega sožitja, kjer bodo jnpi morali vsi zainteresirani deli pokazati mnogo dobre volje in mnogo, mnogo več in globljega razumevanja za naše narodnostne probleme, kot jih kažejo lito sedaj naši državotvoren« Ker sicer bomo razbili še ono, kar imamo: naše težijo, priborjeno politično državno ujedinjenje. Naloga vseh dobrih Jugoslovanov — pristašev državnega našega edJnstvtt ni z nasiljem poditi se za narodnostnim ujedinjenjem, temveč predvsem z vsemi močmi varovati državno edinstvo in poglabljati, gojiti iu utrjeval skupno državno zavest.« V proglasu »Našim čitateljem«, objavljenem v nedeljo 2. t. m. pa stojh »Slrbodna Tribuna« (isto velja tudi za »Jugoslavijo«) ni bila, ni in ne bo v službi nobene stranke, podpira pa vse akcije in vse grupe, ki so v stana, da uredijo naše državno, društveno in gospodarsko življenje na teh temeljih:, Edinstvo naroda potom razvijanja jugoslovanske narodne zavesfl in sprejetja jugoslovanskega imena za narod in državo. Edmstv vi nerazdeljivost jugoslovanske države, brez h e g e m oni} a in brez separatizma, centralno vodjenje in reprezentiranje, a d točen tralistič n o organiziranje v malem številu a v tonom ni h pokrajin, s posebnimi krajevnimi narodnimi predstavništvu«. Kje je tukaj torej levitev! Vemo, dobro vemo, da bi gospodo okoli »Jutra« ničesar bolj ne vest&ba, kakor če bi se mi res prelevili — v glasilo Union banke morda — in če bi krenili z našim listom med branilce političnih in gospodarskih pustolovščin, kakor, jc to storilo »Jutro«. Ker pa se je to preprečilo in bo ostala »Jugoslavija« še nadalje zvesta svoji dosedanji smeri, in ker je z združenjem z ostalimi Usti, katere vodi in ustanavlja po vsej naši državi »Jugoslovansko novinsko "delniško društvo«, postala del idejne sile, ki zastavlja vse svoje moči za preokret naših notranje političnih razmer na bolje in se trudi za pozitivno rešitev medsebojnih sporov v naši državi — plemenskih ali narodnih — naziv je popolnoma postranskega pomena — zato »Jutro« besni. i Če bi se gospodje zavedali, koliko so ravno s svojimi nasitnimi uje-dinjevalnimi poskusi škodovali uresničenju narodnega edinstva, potem bi sl pač premislili še katerikrat vzeti na jezik ti dve besedi Pospravili bi svoje kovčke, in se v srečo našega naroda in naše države zgubili enkrat za vselej iz javnega življenja, katerega so tako zelo okužili s svojim koritarstvom, harupdjcuni ih, aferami. i® spsrelela naše pogofe za iz« vedbo rapalske pogodbe. PAŠIC ZA SKRČENJE NEVTRALNEGA PASU OKOLU ZADRA? -MINISTER DR. KRSTELJ ODSTOPA? Zagreb, 4. julija. (Izv.) Današnja »Riječ« poroča iz Beograda, da je italijanska vlada pristala na pogoje beograjske vlade glede izvedbe rapalske pogodbe in sprejetja konvencij, ki so se sklenile v Rimu. Danes so se v političnih krogih razširile vesti, da je ministrski predsednik Pašič sedaj načel vprašanje zmanjšanja nevtralnega pasu okrog Zadra. Zaradi tega je minister vet; dr. Krstelj poslal predsedniku demokratskega kluba Davldovlču in ministrskemu pred« sedniku Pašiču pismo, % katerem naznanja, da odstopa. Astfagoniia m@d Zagrebom in Beogradom. UTISI POSLANCEV, KI SO OBISKALI ZAGREBŠKI VELESEJEM. Zagreb, 4. jul. (Izv.) »Slobodna Tribuna« doznava iz Beograda, da se je del poslancev, ki so posetili zagrebški veliki semenj in se povrnili v Beograd, izjavil, da sicer niso bili razočarani, vendar pa da so odnesli iz Zagreba neprijeten vtis, to pa zaradi tega, ker so se jih v Zagrebu izogibali politični krogi in tudi prebivalstvo. Prišli so Ho pre-> pričanja, da je razmerje med Beo* gradom in Zagrebom nemoralno in nemogoče in da je treba to vpraša« nje na vsak način rešiti Le zato, keti se nič ne stori, da se to vprašanje reši, so ekstremni elementi na eni kt na drugi strani dobili premoč. SItL. PREDAJA GORNJE ŠLEZIJE POLJSKI. Katowice, 4. julija. (Izv.) Včeraj so v Rybniku merodajni činitelji zopet podpisali zapisnik, po katerem se poljski republiki izročajo na po« dlagi versaillske mirovne pogodbe in sklepa velesil, z dne 20, noven*-1 bra 1921 priznana ozemlja Gornje Sleziie. tek Otokar Rybaf: Državni prazniki in Nemci. L Mnogokrat Je v naših Ustih Cltstl, Tcako ob državnih ln dinastičnih praznikih ta ali oni Nemec ni razobesil zastave ali pa da je bila raz« 5obešena zastava premala. Zgražanje nad takimi znaki nezadovoljstva Nemcev s sedanjimi razmerami dela morda čast patrijo-tičnemu čustvovanju dotičnih poročevalcev, ni pa opravičeno in še manj umestno s stališča slobode, okusa in razumne politične taktike. Spomnimo se vendar, kako so nam bili odurni in kako smo zaničevali in sovražili tiste Nemce in še bolj tiste naše rojake, ki so nam ob sličnih priložnostih pod pokojno Avstrijo očrtali pomanjkanje avstrijskega patrijotizma in državne oblasti opozarjali na našo nelojalnost. Zgražali smo se nad njihovim denun-cijanstvom in vohunstvom, kakor smo njihovo počenjanje imenovali ter Jim citrali nemški rek: Der grosste Schuft im ganzen Land, das ist und bleibt der Denunziant. Občudovali in slavili pa smo tiste, ki niso skrivali svojih pravih, državi in dinastiji neprijaznih čuv-stev. Ali nismo ravnokar z največjimi častmi prepeljali iz tujine in po: kopali truplo moža, ki je, akoravno avstrijski oficir, prikazal v pravem svetlu odurni avstrijski režim v ti-#®krat še podjarmljeni Herceg-Bos-ni? ^ Pomislimo tudi, kako težko je na- bratom na Primorskem, ko mo-tfajo pod pritiskom laških oblastij in pod divjim terorjem fašistov ob laških državnih praznikih razobešati Jaške trikolore in se po svojih zastopnikih klanjati laškemu kralju. Da rešijo nago življenje, so prisiljeni, kakor smo ravno te dni čitali, izjavljati pripravljenost, da na slovenskem Krnu, v domovini našega Simona Gregorčiča, popravijo od neznane, a najbrž fašistično-provoka-terske roke pokvarjeni spomenik podjarmljenja naše divne soške doline, doseženega vkljub večno sramotnemu porazu pri Kobaridu. Pa se nahajajo pri nas ljudje, ki štejejo našim rojakom tako postopanje v veliko zlo; ob enem pa se morda ravno isti zgražajo nad ravnodušnostjo naših Nemcev napram našim državnim slavnostim in najbrž obžalujejo, da še nimamo takih fašistov, ki bi s koli vtepali Nemcem ljubezen do naše države in jih z razbijanjem šip in požiganjem domov silili, da manifestirajo za jugoslovansko državno idejo. Ali nam ni žalostna zgodovina a. o. monarhije dovolj jasno pokazala, da prisiljeni ln izsiljeni patrijotlzem ne samo ne koristi, temveč da Je ravno obratno največja nevarnost za državni obstoj, ker vara vladajoče kroge in jih dela slepe za resnično Stanje v državi? Ali bi nam bilo res pomagano, ako bi Nemci hlinili jugoslovanski patrijotizem, ko dobro vemo, da ga nimajo in ne morejo imeti, ker ne morejo svoje prepričanje menjati kakor se menja srajce? Drugačno njihovo postopanje bi bilo nenaravno In — neznačajno. Ako je naša država res tako moderna, slobodna in demokratična, kakor se nam to vedno zatrjuje, potem moramo tujerodcem vsaj to pravico priznati, da ob izvestnih priložnostih ostanejo domd. Seveda smemo in moramo z vso strogostjo onemogočiti vsako njihovo protidržavno manifestacijo, vsak poskus spremembe sedanjega stanja. Mi od Nemcev lahko zahtevamo, da bodo v naši državi mirni državljani, ne smemo jih pa siliti, da bodo za njo tudi Kiofal a narod, socializmu. (Nadaljevanje.) Le v vzgoji in prevzgoji je rešl-ev. Zato pa mora naša stranka da-:;es, ko ni primorana, kakor v stari Avstriji, vse svoje delovanje osredo-točevati na politične akcije, obračati svojo pozornost kulturni propagandi in vzgojnemu delu. Našo »Osrednjo delavsko šolo« čakajo velike naloge in njeno delovanje mora biti decentralizirano. Cela stranka pa mora začeti energičen boj za novo šolo, zato, ker s to šolo, ki smo jo podedovali po Avstriji, ne vzgojimo v naraščaju demokratičnega in republikanskega duha. Začeti moramo pri otrocih in mladini; temu pa niso kos niti današnji vzgojitelji, najmanj današnje univerze, ki so — z malimi izjemami — trdnjave kastovska in neverjetnega konservatizma, nazadnjaštva in nedemokratičnosti. Demokracija vzgoje, ki je toliko naredila za razvoj Amerike, ne sme pri nas ostati le program in zahteva, .temveč mora navdušeni in da zanjo manifestirajo. MI imamo sicer danes moč, da Jih ponižamo In prisilimo do njim zoper-nlh dejanj, toda s tem sl ne pridobimo ljubezni, temveč le srd in zagrizeno sovraštvo. Ljubezni se enostavno ne da Izsiliti. Vdanost do naše države dosežemo tudi s strani Nemcev, Izvzemšl seveda fanatične pangermane, le, če se bodo v naši državi počistili dobro, če jim ne bomo dali ob vsaki priložnosti občutiti, da so pod tujim jarmom. Ako so svojčas v tem oziru ravno proti nam Slovencem grešili, ne smemo mi delati iste napake in istih grehov, kajti potem ne bi se smeli čuditi, če bi enakim grehom sledila ista strašna kazen, kakor je zadela Nemce. Ne zgražajmo se torej več nad pomanjkanjem jugoslovanskih zastav na nemških hišah, temveč čakajmo mirno na dan, ko jih bodo Nemci prostovoljno razvijali. Govor nar. poslanca A. Brandnerja v skupščini 30. Jun. 1.1. Bolnica. če tudi bi ne bilo denarja, za humanitarne institucije in za bolnice se ga mora preskrbeti. Imamo pa Izkušnje, da finančni minister nima srca, ko gre za humanitarne zavode.On še vedno misli, da Živimo v letu 1919 in na tej osnovi dovoljuje kredite bolnicam, ne pomisli pa, da Je draginja od tega leta narasla za najmanj 300 odstotkov. Sedaj so se dovolili naknadni krediti, ki pa so nezadostni, ker so se samo v Sloveniji bolnice zadolžile za 5 milijonov dinarjev. (Poslanec Deržlč: Vi vzdržujete fašiste in dajete Iz dispo-zicijskega fonda denar ljudem, ki ubijajo naše državljane!) Tu je tudi medicinska fakulteta v Ljubljani, ki ne more opremiti svojega anatomič-nega instituta, ker ne razpolaga z zadostnimi krediti. Razmere so tako obupne, da so morale vse slovenske stranke, z demokratsko vred, apelirati na javnost in prositi za pomoč. Prosim g. finančnega ministra, da upošteva to prošnjo in da prispeva iz dispozicijskega fonda v to svrho. Berza rada v Ljubljani. Tudi delastvu se ne godi boljše. V tem oziru omenjam, da bo ljubljanska berza rada morala ^ 1. avgustom na ulico, ker država ne plača najemnine za prostore, ki jih ima ta zavod_ v najemu. Sedanja vladna večina, ki sloni na kapitalističnih načelih, zavira tudi razvoj našega trgovstva In industrije. To kaže najbolj slučaj profesorjev na trgovskih Šolah v Sloveniji, ki še niso prejeli od 1. januarja naprej honorarjev za nadure, čeprav jim to gre po zakonu. (Medklic: Tudi učitelji v Dalmaciji niso prejeli že Štiri mesece svoje plače.) Carinsko postopanje. Finančni minister je govoril o srbskem carinskem zakonu, ki se Je razširil na vso državo, da je zelo modern. Reči pa moram, da postopanje carinskih organov nikakor ni moderno, temveč skrajno reakcionarno. Pri nas se dogajajo slučaji, da trgovci ne morejo dobiti blaga pravočasno, ko traja sezija. Imamo mnogo pritožb tudi od strani stražnikov in kontrolnih organov, ki so ujeli verižnlke in zelenaše. Tl bi morali po naredbi generalne direkcije carin prejeti gotove nagrade. Povišanje železniških tarilov. Da povečate nevoljo ljudstva in da stvorite draginjo neznosno, ste povišali železniške tarife za 50 od- poskrbeti za to, da se uresniči. Od mladine si želim, da bi Pul-panu ne le postavljala spomenikov, ampak, da bi kazala razumevanje za to, kar Je Pulpan hotel. Ravno on je bil glasnik novega notranjega socializma. Mladini, kateri je v Avstriji zadostoval antimllitaristični radkalizem, je treba danes dati več ln pripravljati v nji ono generacijo, ki bo neobremenjena z predsodki in zmotami minulih dob ponesla naš prapor častno k novim zmagam. Naša mladina je bila vedno ponos naše stranke, imeli smo vedno najidealnejšo mladino, danes trpi še vsled naglega prehoda od destruktivnega in revolučnega ozračja do ozračja ustvarjajočega pozitivnega dela v lastni državi, ki od nas vseh zahteva potrpežljivega vztrajnega dela, ne pa gesel In gest: Je torej Še nekak nemir in zmeda v mislih, kar pa je zopet dokaz življenja, tisoč misli se priglaša k besedi, ki se spoprimejo, toda končno pa bodo zavladale le te misli, ki pomenijo resnični napredek in so vredne mladine, ki ima vedno malo toplejšo kri kakor mL katerih mladost je že ml- stotkov. To ni prava pot. Minister bi moral poseči po drugih sredstvih. V prvi vrsti bi moral naložiti visok davek na alkohol, kar Je priporočljivo tudi z ozirom na narodno zdravje. Opozoril sem tudi ministra na takozvano Valutenumsatzsteuer, ki nese avstrijski republiki velike dohodke. Dalje je treba, da se izvrši oddaja premoženja. Kdor ima več premoženja, naj več žrtvuje v državne namene. Samo po sebi se razume, da zahtevamo izenačenje davkov v celi državi. Državna blagajna naj razdeljuje pokrajinam pomoč po potrebi. Toda dohodki morajo biti enako razdeljeni na celo državo. Dalje so tu javni nameščenci^ za koje je demokratska stranka pri volitvah kazala toliko zanimanja. Njih današnje stanje je obupno. Tako ravnanje demokratske vlade bi mi moralo biti iz strankarskega ozira prijetno. Toda z državnega vidika nisem zadovoljen s tem stanjem. Razpust ljubij. občinskega sveta. Z razpustom ljubljanskega občinskega sveta je vlada preprečila, da pošlje Ljubljana h kraljevi poroki svojega zastopnika. Hvala za tako dinastično delol Za Ljubljano je ista vlada prikrojila volilni zakon, po katerem ne odločuje čisti proporc, temveč relativno največja stranka. Zakon se je forsiral iz gole strankarske zagrizenosti in brez ozira na naša obmejna mesta Ptuj, Maribor in Celje, ki bodo v nevarnosti, da pridejo v anacijonalne roke. Razpust občinskega sveta je izzval tako ogorčenje v prebivalstvu in pri občinskih svetovalcih, da je bila na poslednji seji, dne 23. maja sklenjena protestna izjava, v kateri se naroča bivšemu županu, naj kot član mednarodne zveze županov obrazloži vzroke svojega Izstopa v posebni spomenici. Tako bo tedaj ves svet videl, kako se vlada v naši državi. Ce se bo hotelo tudi po volitvah v oblastne skupščine vladati s komisarji, potem bo treba v prečan-skih krajih poskrbeti precej veliko število takih komisarjev, Jugofašisti. In končno naša fašistovska organizacija O teh organizacijah vem, da sl ne upajo v neosvobojeno ozemlje. Nikdar še niso stopile na Reko, da bi ščitile naš element proti Italijanom. Tam bi bilo mesto zanje. Za nas pomenja nacijonalizem ljubezen do naroda, delo za narod na prosvetnem, socijalnem in ekonomskem polju. Vaš nacijonalizem pa oživlja staro geslo »borbe na nož« proti lastnim bratom. Naše ljudstvo je z vlado nezadovoljno. Ogromna večina istega je za državo, za sedanji sistem pa je le neznatna manjšina. Zato bom v smislu vseh onih Slovencev, ki so za narodno in državno edinstvo proti sedanjemu režimu glasoval proti predloženi dvanajstini. (Konec.) Poli!i£ne vesti. Gospodarske vesti. + Bogata letina za češplje v Bosni se obeta letos. Drevje je izredno obloženo. Tudi v Hrvatski ln Sloveniji kažejo Češplja prav dobro. + Koliko papirnatega denarja le v prometu, Naša Narodna banka izkazuje s 15. junijem 4748 milijonov novčanic v prometu, torej za 58 milijonov manj kot v prejšnjem Izkazu, kar bi naj pomenilo, da se polagoma saniramo. + Izvoz moke tx Madžarske. Madžarska vlada je dovolila izvoz 300 vagonov pšenične moke (št. 0). Izvoznice so že izdane. + Uvoz mineranega ol]a prost. Ministrstvo je odpravilo Izdelovanje posebnih dovoljenj za uvoz mineralnega olja. Vsakdo, ki Ima protokolirano firmo ter plačal zapadle davke, sme brez nadaljnega dovoljenja uvažati mineralno olje. + 400.000 vagonov iita iz Rumunije je dovolilo trgovinsko ministrstvo letos izvoziti, Od izvoza bo Imela državna blagajna čez 21 milijard dohodkov. nlla. Zelo me veseli, da naša mladina deluje kulturno, verujem, da bo ona prva razumela naš klic po pre-rojenju. Založniška delavnost naše mladine je že danes hvalevredna, treba je le še natančnejše In sostav-n? Izbere knjig In brošur. Potreba nam je stalnega založništva in podvreči moramo kontroli to, kar se izdaja. Danes še pogrešamo reda v tem oziru, na katerem pa mnogo leži. Delavska gimnazija dela nam vsem čast. NI to sicer še naš Ideal, imamo še mnogo zaprek, toda mladino lahko zagotavljamo, da ne ostanemo sredi poti, ki smo jo nastopili. Tudi skautingu mora stranka posvečati večjo pozornost, toda pri tem bo treba gledati na to, da se bo skauting verno držal meja naše stranke, da bo njen sestavni del in v gotovem oziru njena moralna šola. O naši žumalistlki danes ne bom govoril. Moramo jo seveda zboljšati in izpopolniti. — Naša revija »Narodna kultura« naj bo idejni dedič Pulpanovega »Novega človeka«. Za žensko gibanje smo kazali razumevanje že. davno prej. predno Hinavščina. Ko so ljubljanske stranke stvo-rfle takozvano koalicijo dela ter v isto pritegnile tudi slovensko ljudsko stranko, tedaj so kričali demokrat j e po svojem časopisju do hripavosti, kako nagnjusna je zveza naprednih elementov s klerikalci. In glej, danes pa proglašajo v »Jutru« (»Jutro« 4. julija) kako so v Mostah dobili na skupni listi s klerikalci 2 odborniški mesti. Torej oni najčistejši zagovorniki naprednosti in jugoslovanskega državnega edinstva so se zvezali s črno reakcijo i s federalisti ala Korošec. Kratka je pamet demokratskih ribičev pri »Jutru« s katero ribarijo v slovenskem narodu. Si velja zapomniti za bodoče občinske volitve v Ljubljani. Demokrat o narodnem edinstvu. V 86. sednici Narodne skupščine, ki se je vršila 30. junija, je znani demokratski poslanec dr. Sečerov izrekel sledečo sodbo o Slovencih: »Vi (Slovenci namreč) živite na račun drugih pokrajin!« Tako torej: potem, ko so demokrati opljuvali v Beogradu slovensko ljudstvo, našo kulturo in njene duševne voditelje, prihaja sedaj dr. Sččerov ter nam predbacuje, da živimo od miloščin drugih pokrajin! Znano pa je, da je proračun slovenskih pokrajin visoko aktiven ter da bi se nam v slučaju, ko bi imeli samo eno avtonomno oblast, ne bilo treba bati za slovenske bolnice, univerzo in druge kulturne priprave, ki jih sedanja vlada načeloma ovira in duši, da tako v najkrajšem času izbriše sledove duševnega dela naših prednikov. Dosmrtne pravice. Našemu političnemu življenju je bila rezervirana predpravica, da uvede v pravno znanost pojem dosmrtnih pravic. Tako je namreč gospod Velizar Jankovič kot minister poljedelstva izdal uredbo z zakonsko obveznostjo, da imajo družine vseh bivših in izvršujočih ministrov poljedelstva .dosmrtno pravo na živila iz državnih ekonomij za polovično ceno. Isti državnik je kot minister saobračaja izdal zakon, da imajo družine vseh bivših in izvršujočih ministrov saobračaja dosmrtno pravico na brezplačno vožnjo po državnih železnicah Odkrito »Jutrovo« priznanje, po domače neumnost. V včerajšnjem uvodniku proglašajo »Jufrovske« soc'ološke in dr-žavnopolitične korifeje, da pomeni slovenska narodna Individualnost popolno negacijo jugoslovanskega narodnega edinstva! Lepe sadove bo rodilo njihovo državotvorno delo, ako bodo razglašali take resnice (In oni to smatrajo, da je resnica!) med slovenskim narodom. Naj gredo z zanikanjem srbske narodne individualnosti med srbsko ljudstvo. Bodo videli, kaj da bodo doživeli. Apostoli demokratizma. Po preobratu je vse pričakovalo, da bodo z žerjavi vred priletela iz zapadne Evrope tudi demokratična načela in da bo nova stranka demokratizma postala z resnim In doslednim delom hrbtenica jugoslovanske države. Njena vdanost demokratičnim načelom pa je na žalost v kratki dobi postala tako piškava, da vlada Že pol leta in da nikakor noče zapustiti vladnega stolca, dasi razpolaga kot koalicijska vlada(!) samo s 150 poslanci in to v parlamentu, ki šteje 419 poslancev. Čudimo se, da prehaja najvišji ustavni faktor v naši državi preko tega dejstva! so dobile žene glasovalno pravico, torej že pred leti, ko smo pomogll ženam k prvemu poslanskemu mandatu. Prepričani smo, da najdemo v češki ženi, ki Je vedno kazala toliko smisla za pravičnost in človečan-stvo, sodelovca in sobojevnika tudi tam, kjer gre za socialno pravičnost. Nekaj nenavadnega je, ako stoji žena politično in socialno v črti fabri-kantov in bančnih ravnateljev. Naše žene dobro vedo, da poslačevanje ni vse. Lepo se nam uveljavljajo tudi v mestnih svetih in pri podrobnem delu v njih vidimo mnogo tvorne zveže sile. Posrečen kurz za praktično vzgojo žene v Kovovicih je lep vzgled za vsa mesta. Gotovo najdemo še dosti zanemarjenega polja, na katerem bo treba orati ledino. In možje pač niso mogli še pozabiti, kaj so bile naše žene za časa vojne in po vojni. Dobra mati, dobra vzgojiteljica otrok, izvrstna gospodinja v rodbini, to so naše žene vedno bile in ostanejo, brez nje in njenih lepih lastnosti bi ne bilo tako velikega napredka pri češkem narodu in ne bi bilo njegovega osvobojenja. In možje moramo ta delež *<*»<» Dr. Žerjav & dr. Kukovec. Ko so v februarju ljubljanski ob člnski svetovalci vzdignili hrušč proti znani izjavi dr. Žerjava, s katero je odrekel kot izvršujoči minister ljubljanskemu mestu in< prebivalstvu vladno pomoč, ker isto ne soglaša z demokratsko stranko, tedaj so delali bolnemu ministru veliko krivico Kajti kako pride on do tega, da se samo njega napade, medtem ko se njegovega prijatelja or. Kukovca pušča pri miru, ki je tudi in sicer pred enim letom izjavil narodnemu poslancu A. Brandnerju v skupščinski zgradbi, da vlada ne bo mogla predložiti župana v potrdilo vladarju, ker je Brandnerjeva stranka glasovala proti ustavi. Nadaljevanje državljanske vojne na irskem. Dublin, 3. julija. (Izv.) Redne vladne čete so ujele več uporniških predstraž in otvorile silovit napad na ustaške posadke na sackvillski cesti. Pariz, 3. julija. (Izv.) »Matin« javlja iz Belfasta: Redne čete, ki operirajo v bližini Litvela, so se po daljših pogajanjih z ustaši udale. V grofiji To-negal so republikanske čete zasedle strategično važne točke v okolici Raplosa in Convoya. Čete so toliko močne, da ni misliti na udajo. Kakor poročajo iz London-Derryja, so dospeli tja mnogobrojni republikanci vojaški begunci, katere je ulsterska policija takoj razorožila. Ruska delegacija v Haaga ne more odgovoriti na vprašanje o privatni lastnini. Pariz, 3. julija. (Izv.) Kakor poroča »Temps« iz Haaga, se je plenarna seja komisije za zasebno lastnino, ki Je bila sklicana za danes dopoldne, preložila za nekaj dni ker je ruska delegacija izjavila, da ne more odgovoriti na izročeno ji vprašalno polo. Berlin brez časopisja. Berlin, 3. julija. (Izv.) Zaradi splošne stavke črkostavcev danes zjutraj ni izšel noben list. Izšel Je le en list s poročili, ki ga izdaja komisija strokovnih organizacij. List objavlja program demonstracije, ki se vrši v torek popoldne. Ta program so sestavile strokovne organizacije in vse tri berlinske socialistične stranke. Ta manifestacija bo tokrat v zapadnem delu Berlina^ Združitev Cipra z Grčijo. Limosol (Ciper), 3. julija. (Izv., Narodna skupščina je soglasno sprejela resolucijo, ki zahteva združb te v z Grčijo. Pobijanje draginje na Madžarskem. Budimpešta, 3. Julija. (Izv.) Pred prehodom na dnevni red je na da* našnji seji narodne skupščine interi peliral poslanec Štefan Rakovszky celokupno vlado zaradi strašne dra« ginje in je od nje zahteval energlčt nih odredb. Ministrski predsednik grof Bethlen je izjavil, da je dragk njo treba v prvi vrsti pripisati po< slabšanju madžarske valute. Vlada pa je odločena tam, kjer se cena ih vilom brez vzroka navija, potom ml« nistrstva za prehrano nastopiti t vso odločnostjo. Protest proti reduciranja plač name ščencem Mestne hranilnice. Načelstvo NSS je v svoji izredn seji, dne 3. julija soglasno sklenilo, da vloži po svojem parlamentarnem zastopstvu najodločnejši protest pro*. ti nepostavnemu in nesocialnem« odloku ljubljanskega oddelka ministrstva za trgovino in industrijo, da se znižajo nameščencem mestne hranilnice v Ljubljani službeni pre» jemki za 20 do 100 odstotkov. v življenju našega naroda odkrito priznati. Moramo smatrati Ženo za svojega enakopravnega sotrudnlka in se po tem ravnati v svojem obna-i šanju napram njim. Ne bojimo se reči, da žena zasluži več spoštovanja in priznanja kakor se ga ji Je doslej izkazovalo. Možje, ki ne spo-< štujejo mater svojih otrok, vzgojiteljic našega naraščaja in gospodinj, na katerih ravno sloni najtežje bre-. me urejene rodbine, niso vredni, da bi bili v naši stranki. Jaz sem vedno povdarjal, da možki, ki se ne briga za svojo rodbino, pa pravi, da hoče delati za narod, mi je zopera. Najprej se brigaj za rodbino in spoštljivo snemi klobuk z glave pred ženo ki pojmuje kaj pomeni redna rodbi^ na za narod in za nas vse. Delavec ali nedelavec, ki v sobotah ali po Izplačilu zapije denar, ženo pa odpravi z nekaj krajcarji, ni in ne more biti socialist. To je malopridnež iu ako tepe ženo svojih otrok, je izmeček, ki spada v kaznilnico. (Dalje prih.) Dnevne vesti. — Proslava spomina dr. Janez Mencingerja. Odbor, ki si je zadal nalogo, da ob desetletnici smrti slovenskega pisatelja dr. Janez Mencingerja primerno proslavi spomin svojega velikega rojaka, naproša slovenska prosvetna in narodna društva, oso-bito ona iz radovljiškega okraja, da se vsaj po deputacijah udeleže slavnostnega odkritja spominske plošče, katera slavnost se vrši v nedeljo 9. julija 1922 ob 12. uri na Brodu pri Boh. Bistrici. —. Tobačna tovarna v Ljubljani bo v najkrajšem času v svrho izenačenja tobačnih izdelkov za celo kraljevino pričela zaenkrat z izdelavo rezanega tobaka »DunavskU v zavojčkih po 50 gramov, ki je po kvaliteti Istovrsten kakor sedanji domači tobak. Cena je določena po Din 2.S0 za zavojček. Vsem, ki nam pošiljajo društvene in aruge reklamne notice javljamo enkrat za vselej, da takih pošlljatev ne bodemo prlob-ju aIi0 n' Priložena kolkovina (po 20 v a,it ^?ve' pr’ vesel*cah Pa 60 v) ter takso Z do 4 K po obsegu. Kolkovino in takso mo-ra uredništvo redno oddajati. Istotako odgovarja upravništvo na vprašanja glede oglasov le tedaj, ako je priložena znamka ta. odgovor. — Uredništvo in upravništvo. .. — Trajno je upokojen g. dr. Anton Bre-*?"• nacelnik invalidskega odseka pokrajinske uprave za Slovenijo. — Za državni svet, ki bo štel 24 čla-pOV, predlagajo demokratje 7,a Slovence dr. Sagadina, SKS dr. Ploja, kralj pa bo ime-»oval dr. Babnika. — Odpuščanje železničarjev. Ministrstvo saobračaja je začelo odpuščati vse tiste železniške uslužbence, ki niso hoteli op-Bratl za naše državljanstvo, ker smejo biti S državni službi le naši državljani. — Preizkušnje iz državnega računovodstva se začno v poletnem tečaju v četrtek dne 27. t m. Prošnje je vlagati do 12. It m. pri predsed. komisije (delegacija ministrstva financ) v Ljubljani. — Odvetniki na orožnih vajah. Ker Je vojnih sodiščih veliko pomanjkanje ak- Bvnih častnikov-sodnikov, vsled Česar delo Zaostaja, je ministrski svet dovolil, da se pozovejo na 6-tedensko orožno vajo odvet-HHti. ki so rezervni Častniki ~~ Zakon o začasnem reguliranja nvslo-POV Irt plač poštno-brzojavnih uradnikov in Uslužbencev je izšel v Uradnem listu Št 71. se 20-letni posestnikov sin B Možjancev pri Kranju Josip. Jerič, ki se ie odpeljal proti Ljubljani a se ni vrniL Najbrž se mu je zmešalo. . -- Zagrebški velesejem je obiskalo nad 100.000 oseb. Sklenile so se velike kupčije. ^ Ruski dekliški zavod v Vurberka. l?edavno je prišlo 70 mladih Rusinj s pred-Irico kneginjo Uvarov Iz Bele cerkve (Ba-*J*t) na grad Vurberk. Dekleta ostanejo tam Ml Par mesecev zaradi spremembe zraka. Prvotno se je nahajal ta zavod v Novem CerČarku v iužni Rusiji. — Nemška podjetja v Beograda. Raz-PJ nemške tvrdke so se ponudile za nova podjetja v Beogradu, tako za veliko javno bOpališče, za ambulantno otroško bolnico, za IrtMiko pekarno Itd. Vse to bi šlo na račun teparacij. Občinski svet bo kmalu sklepal li teh ponudbah. — Žalosten dogodek med očetom In sl-^ Magrebu je stal pred sodiščem 66- .možak, ki je zaklal svojega sina. Sin t* bil baje veliik zapravljivec in lenuh in je ^svojemu očetu vedno grozil z umorom. Ko nekoč očeta res napadel, ga je oče v šiloma zabodel z nožem. Starčka-morilca so pprostill. — Umor mlade deklice. V Osijeku so pred nekaj dnevi vojaki zvabili na sprehod peko mlado služkinjo In jo umorili. — Pretep med fanti. V Črni pri Kamniku ao v gostilni pri Ramšaku pili posestniški sinovi Kaučič, Cehun in Spruk. Med nji- 1 J« prišlo do prerekanja in potem do pre-pa. Med nje se Je vmešal tudi gostilnlčar-s«n Ivan Ramšalc, ki je ostale tri z no-‘.tako osuval, da so vse tri prepeljali v lCo- Ramšaka so vtaknili pod ključ. — Ugotovitev. Z ozirom na govorico, da se je pripetila pokojnemu Vladimiru Kopaču nesreča o priliki plavalne tekme na Bledu, ugotavlja športna zveza da je plavalna tekma, ki se je vršila v grajski kopeli, ■ J* nri končala brez vsakih nezgod, piedtem ko se je nesreča gospodu Kopača pripetila ob gtirih popoldne. — Pazite na svoje malike! V Avbeljih Sr m1* ^®t° stani posestnikov sinček Anton pCajfež prevrnil posodo vrele, za pranje pri-(pravjjene vode. Voda je pljusknila na otro-pc** v»ed Cesar je dobil hude opekline po obrazu in obeh očesih. Starši, ne puščajte