ЈШас/о Jutëét?? Stev. 7 Nedelja, 14* februarja 1953 Rudolf Krese 1: Bela ptica Ko je bi! Vitko star sedem let, sta mu umrla oče m mari. Nikogar ni imel na vsem velikem božjem svetu. Bil je povsem sam, ves zapuščen m daleč zelo daleč od ljudi Zakaj hiša. v kateri ie bil še do nedavna z materjo in očetom. je bila majhna, ubožna in že napoti podrta koča pod veliko goro. Ta gori morda spet utrgala skala, ga je kakor ukovala v zemljo. Strahoma je i-jgledal kvišku — in mesto drveče skale je ugledal r.a strehi svoje koče veliko, snežnobelo štorkljo, ki je stala na eni sami noei m se ponosno ozirala okrog sebe. kakor da je bil ves svet nje... Najmani dva metra ie morala bi- gora je bila od golih skal vsa bela. In koča je bila zaradi teh skal v neprestani nevarnosti. Skale so se dan ta dnem trgale in se s truščem valile po strmih bregovih v dolino, kjer so udarjale druga ob drugo, da so od njih pršele svetle iskre. Vitko se je velike skalne gore vse bolj bal. Od dne do dne ga je bilo bolj strah pred nenehoma se drobečim kamenjem. ki je koči venomer grozilo, da jo pokoplje pod seboj. In nikjer ni bilo nobenega človeka, nobene dobre duše. ki bi mu iz te zadrege pomagala. Koča je bila na samem in mali Vitko se ni upal sam na pot. Nobene ceste, nobene steze ni poznal. Tako je nekega dne hodil zelo zamišljen in žalosten okrog svoje koče. ko je nad seboj zaslišal čuden glas. Prestrašil se je in hotel zbežati v kočo. da bi se skril. Ali misel, da se je na ti visoka. — In Vitko se veliki ptld kar ni mogel načuditi. Kljun se mu je zdel neznansko /elik. Na tihem je prav lepo hvalil ljubega Boga, da stoji ptica samo na eni no«"' "'ako " 'ч>№ ivnti k meni«, si je mislil. — AH komaj da je to misel izrekel, se je velika ptica kakor da je zaradi Vitkovega slabega mnenja bila užaljena nenadoma strašno zgemila. zrasda skoro do neba. postavila še drugo nogo na slamnato sleme in mogočno mahnila po zraku s svojinri snežnobelinri kril/i. da je Vitkovitn očem zakrila skoro vse veliko, sinje nebo. — Tako velike peruti je imela. Vitek je bil od samega strahu ves odrevenel. Strmel je v veliko belo ptico. — Potem pa, ko je videl, da se ptica noče genlfl s slemena, se Je po- imril, udobno sedel v zeleno travo in čakal, kaj pride. Pogum mu je rasel od minute do minute. Kmalu se je pticinim velikim, kakor preklje tenkim nogam pričel smejati, se rogati ш jo vabiti k sebi. Mislili je, da ptica s takimi tenkimi nogami sploh ne more hoditi. Ampak Bog ga je za slabo mnenje o štorklji spet kaj kmalu kaznoval Štorklji se je Vit-kov smeh nemara res zdel že malo preveč drzen V trenutku se je dvignila visoko v zrak — in še preden je Vitko utegnil dobro pogledati kvišku in se močni ptici začuditi, se mu je pred očmi stemnilo, na glavi je začutil nekaj kakor udarec, nekdo ga je močno potegnil za lase. zatem pa je okrog pasu začutil kakor bi se ga oprijele klešče, rezek piš mu je zavel v obraz, da ga je zazeblo do kosti — nato pa je okrog in okrog njega zavladala globoka noč. — Slišal je še. kako je v gori votlo zabobnelo. Kakor v sanjah je videl, kako se )e z gore utrgal silen plaz golih skal — Ln zdrvel naravnost na kočo. Vse ozračje se je streslo. Cuti je bilo udar na udar — in iz tal. kjer je bila še malo poprej koča. so iz grmade belih skal siknili visoko v zrak rumeni plameni. Potem .ie vse potihnilo. Od nikoder ni bilo slišati več votlega bob-nenia. In Vitko se je smehljal. Vedel je. da je rešen, da leti visoko po zraku, da ga nekdo nosi v neznano, lepo deželo, tja kje*- nemara ni koč ne golih gora. s katerih se trgajo pogubonosne skale. Storklia ga je bila v zadnjem trenutku dvignila z nevarnih tal. vzletela ž njim pod sinje nebo in ga v kljunu nesla v neznano deželo.- Kam? Kam? se je vpraševal Vitko in objel ga je strah. Premišljeval je. ali bi vprašal belo ptico, kam sta namenjena. Nazadnje se je le opogumil jn kakor velik vprašal: »Ali slišiš.« je zavpil pod sinjim nebom leteči štorklji v napol odprti kljun, »Ali slišiš, povej, kam me neseš?« Bela ptica mu ni odgovorila. Dala mu ni niti ene besede. Vitko je že dolgo vpraševal Obhaiala ga ie čudna tesnoba. Voraševal je še, ko je sinje nebo že potemnelo, ko so na njem zaspale bele zvezde in jih je bilo vse več — ali velika bela ptica mu ni niti poki-mala. Vitko fe pričel misliti kađ le ptid napravil hudega. da mu ne odgovori. Mislil je in mislil — potem pa. o. jaz neumneži se je zmerjal. Saj ptica ne more govoriti, 5ej|e nese v — kljunu! Pomiril se je u"e predal svoji usodi. Čudno, kako lepo se je zaupal ptici, ki ga je držala taho rahlo in lepo v kljunu, da se je počutil kakor na mehki pernici. Letela sta vso dolgo noč in vse više. Okrog Vitka se je lesiketalo vse v zlatu in srebru. Zdaj pa zdaj je šinila mimo majhna drobna lučka. »To je zvezda!« je pomislil Vitko in se hote' ozreti za njo. Ali takoj je blisnila mirno druga, tretja in četrta — vse več jih je bilo. Štorklja je plavala z drobnim Vitkom med zvezdami. Letela je vse hitreje, kakor bi se bala nečesa zamuditi. Vit-ku je od urnega leta kdaj pa kdaj pohajala sapa. Ali štorklja je skrbela zanj kakor dobra mati. Brž ko je opazila, da Vitku pohaja dih. 'da mu tie-dostaja zraka, je zmanjšala hitrost leta in se spustila iz silne višine niže proti zemlji. In Vitko je lažje dihal. (Dalje prihodnjo nedeljo). Zgodba o treh prstanih Pred mnogimi, mnogimi leti je živel na daljnem vzhodu neki mož, ki mu je bilo ime Natan. Po vsej deželi so ga poznali in spoštovali zakaj njegova modrost in njegova dobrota sta bili brezmejni Glas o njem je prišel na uho tudi sultanu, ki si ga je dal pok bičati k sebi. »Mnogo sem že slišal o tebi. Ljudje govorijo o tvoji modrosti in o tvoji dobroti mnogo več kakor o meni in o vsem. kar imam. Ce si res tako moder, kakor pravijo, tedaj mi boš lahko odgovoril na vprašanje, ki mi že dolgo roji po glavi. Toda najprej mi povej, ali si res Žid«. »Da,« je odgovoril modrijan. »In veruješ v svojo vero?« je nadaljeval sultan. »Da. verujem, prav tako kakor ti v svojo,« je rekel Žid. »Kako je potem mogoče, da oba. ki sva mnogo razmišljala o svojih verah. verujeva različno in da so vrhu tega še kristjani, ki imajo spet drugo vero. ko mora biti vendar edinole ena vera prava in resnična?« »Odgovoriti ti hočem.« je rekel modri mož. »S pravljico ti bom najlažje odgovoril. Živel je nekoč oče. ki je bil zelo bogat; imel je mnoga posestva un tri sinove. ki naj bi po ntegovi smrti vse podedovali. Toda nobeden sinov si ni želel denarja ali posestev, nego vsak je hotel le prstan, ki je bil že več ko dve sto let v rodbini in katerega je vsak oče podaril svojemu najljubšemu sinu. Vsi trije sinovi so si želeli ta prstan zakaj vsak je hotel biti očetov najljubši sin. Prstan je bil izredno lep in bleščal se je v vseh barvah. Ce si ga gledal ob plamenu. nisn mogel dognati, kaj se sveti bolj, plamen ali prstan. Prstan pa ni bil le lep. ampak so mu ljudje tudi pripisovali posebno čarobno moč. češ, kdor nosi ta prstan, postane zelo moder in dober, tako da ie Bogu in ljudem všeč. Ker je oče ljubi! vse tri sinove enako, se ni mogel odločiti, komu naj podari prstan. Zato je šel k znamenitemu zlararju in mu naročil: »Napravi mi dva taka prstana, kakršen je moj. ki ga nosim na desnici, da jih ne bo mogoče ločiti drugega od od drugega. Potem bom podarili vsakemu srnu prstan, da ne bo nobeden žalosten !« Zlatar je mesece in mesece premišljeval, preden je našel tako snov, ki je bila popolnoma podobna čarobnemu prstanu. Ko je svoje delo končal, je nesel vse tri prstane očetu. Izdelal je oba prstana tako natančno, da ju tudi oče ni mogel več ločiti od pravega. Podarili je vsakemu sinu enega in kmalu nato umrl. Bratje so se prepirali, kdo izmed njih je dobil pravi prstan. Naposled so šli k sodniku m ga prosili, naj on odloči, kateri prstan ima čarobno moč. In modri sodnik je dejal: »Katen izmed vas je bil očetov najljubši sin?« Bratje so molčali. »Videti je. da ljubi vsak le samega sebe.« je nadaljeval sodnik, »skoro ;e tako. kakor da pravega čarobnega prstana, ki podeli svojemu nositelju modrost in dobroto, sploh mi med njimi. Svetujem vam tole: vsi trije prstani so enako lepi. zato naj vsak izmed vas verjame, da ima njegov prstan tisto Čarobno moč, ki napravi človeka dobrega. Potem boste lahko živeli tako. da t boste Bogu in ljudem všeč. Vsak naj pusti svoja brata, da verjameta v svoja prstana, zakaj tudi njima je bil oče dal enaka prstana Vsi morete edinole verjeti, zakaj vedeti ne morete Če boste poslušali moj nasvet, boste kmalu spoznali, da ne more samo čudež napraviti človeka dobrega in pravičnega. Končal sem,« je rekel modri Žid. Sultan je vstal in dejal: »Tvoja pravljica je zelo lepa in mislim. da imaš prav. Tisti trije prstani pomenijo tri vere. staro židovsko, katoliško in mohatnedansko. in nihče ne ve. katera vera je prava. Vsak na.i spoštuje svojo vero, toda tudi svojih bratov ne sme žaliti, če verujejo drugače, zakaj tudi oni so prejeli svojo vero od očeta, ki jih je ljubil. Če bo vsak živel v veri. da je nipeov nrs^i nravi, tedaj bo živel tako. da bo Bogu in ljudem drag. In po tisočletjih nas bo Bog sam sodil. Dotlej pa naj veruje vsak zemljan, da je njegova vera prava! In vsak posameznik naj izkuša z modrostjo in dobroto dokazati resnico svoje vere!« T. R.: Voščilo mamici za god Mamica ljuba, svoj god Ti praznuješ, z nami vesela se danes raduješ. Kaij naj prinesem Ti jaz v darilo? Samo hvaležnost bo moje plačilo. Drugega danes ne morem n dati kakor te cvetke, ki naj povedo, da sem ves srečen, ljubljena màtt, ш mi besedice gladko teko. s K. M.; Slepec in njegov zaklad 2ivel ie nekoč slepec, ki je M zelo pameten mož Imel >e 9to zlatnikov in ker se ie bal. da ne bi prišl Mtov« v njegovo hišo se ie odločil, da zakoplje zlatnike na svojem vrtu Ponoči ko je bilo vse tiho. je vstal in nesel zlatnike v 'esenem zabojčku na vrt Pod lipo je izkopal jamo. v katero h položil zabojček in jo spet za* su I Njegov sosed, pekarski mojster, ie vide' slepca in njegovo početje Komaj je bil slepec izgini' v hišo. že je sos-.>d ukradel zlatnike in jih odnesel v svojo hišo. Nekega dne je hotel «1ep<*c vzeti nekaj zlatnikov iz zabojčka. Šel je k ]i-pi in začel kopati. Našel je zabojček prazen. Premišljeval j» nekaj trenuticov in kmalu je bil prepričan, da mu je gotovo sosed ukradel zlatnike. Slepec je spet zagrebel jamo m hitro odšel k pekarskemu mojstru. »Vprašati vas hočem za sv&t, mojster.« je rekel slepec. »Nu. le vprašajte!« »Sto zlatnikov imam!« »Joj, srečen človek!« »in te zlatnike sam zakopal na svo" Jem vrtu.« »To ste prav storili.« je rekel pekarski mojster. »Zdaj pa vedno nvsliim na to, da mi Hh lahko kdo ukrade.« »Kje neki!« »Mislite? Stvar je namreč taka. lm;im li sto zlatnikov in zdaj ue vem, ali naj Jîh zakopfjem na istem kraju.« »Zakaj pa ne! To je na.fbolj pamet" no!« je hitro odgovori! sosed Slepec se je zahvalil za svet ta od-$eJ domov Komaj se je solnce skrilo za gorami, že ie odh tel оекагчкј mor ster z zlatnik na slepčev vrt in rih lzela na obzorju čez sivo morje Ko se )e zvečerilo. je počasi vstala in se namerila k morju. Ko je prišla do robu. kjer so ji prvi valovi ovlažili noge. je za hip zastala, glohoko potegnila sapo. potem pa se vrgla v bibavico in Sumeče zaplavala kakor motorni čoln. Tako je ži\ ela želva leta in leta. Pila ie solnce Plavala po morju. Jedla, spala iti rastla Bila ie največja želva tistega morja. Kdor jo je videl, je verjel: »Kako srečna žival je to. Vse niene želje so Ji izpolnjene. Samo živi. Živi!« Želva je ležala dan za dnem na solncu. Ni se ganila. Njene drobne oči so se zajedale v obmrie. čez katero so polzela bela iadra V njej pa ie bilo prazno. Vedela je. da ie nion namen, da zraste velika in močna Ko bn čas. bo zvedela, kai je nieno delo. Dan za dnem je čakala želva na sinastem morskem obrežju, da ne zamudi svojega trenutka. Nekega dne je pred nio drobno završalo. V vrtinec se je zavila sipa. in se snet razpršila P'f>d želvo ie stal vrag Ves rdeč ie bil Tenko poraščen z redko dlako. Male rožičke te rmk-ril s čopom las. Oloboko че je priVIrunifl želvi Priiazno se je nasmejal. Sladko je de-JaJ: »Želva, silno me veseli, da sva se danes vendar srečala. Nešteto lepega sem čuJ o tebi. Pa nikdar nisem našel poti.« Vroče je spreletelo želvo. Vedela je. danes je priSla njena ura. Premišljeno ie odgovorila: »Ka1 se lažeš. Povej rajši, kaj želiš.« Vrag se ie prekopicnill od ponarejenega veselja, da je prašila sipa na vse 4tram. Vidiš! Nič se ne lažem!« ji je vneto zatrjeval »ves svet p ^na tvojo rno-Irost. In sama si mi jo pravkar pokazala. ko si me vprašala, zakaj sem prijel«. Ne!:o!iko nestrpneje je vpraševala žel va: »No tak! Tovoj že vendar.« Vrag je eloboko -pihnil Malo je pom.....al. Privzd'PTtil ie nogo in sd otrebe' pesek izmed prstov Potem je Drežalostno pogledal in prikimal: »Prav imaš. Potrebujem te Da. da, hudi časi so. Težko ie dandanes izterjati dolgove. Tjale na morje mi je ušel dolžnik Nikdar ga nisem mogel doseči, ker ne znam plavati.... »Tako je. če se ne goji športa.« ga je lahno pokarala želva. »Vem. vem! Zaro te prosim, če bi te smel zajezditi in bi me prenesla čez morie tja do one ladje.« Vrag je pokazal drobno svetlo piko na obzorju. »Pojdi va.« mu je odgovorila želva. Počasi je vstala in šla k morju Vrag pa se je Dognal in se zaletel na njen hrbet. Sumeče se je spustila želva v valove. Na vse strani so prhnile vodne kaplje V drobnem dežju so se vsule na vraga, da je zatulil in se zvil: »Hu. to peče! Želva, prosim te, pazi! Sem občutljdv za vodo ...« V zatohli kabini je ležal star mož. Tri dni je že umiral. Umrl še ni. čeprav je željno klical smrt. Ko je bil še mlad. je bil reven ribič. Dan za dnem je vlači! mreže iz morja. Za ribe je kruha dobil za sebe. za ženo in dete. Po so prišli neplodni dnevi. Prazne so bile mreže. Kameni« iih ie trealo. Brez kruha se je vračal domov. 2eoa je bledela. Dete je vekalo. Tedaj je stopil vrag k njemu. »Mošnjo zlata za boro dušo čez trikrat sedem let!« Udarna sta v dlani. Vragova je zapekla koi rdeče železo. Leta so tekla Dete je rastlo. Do modrega moža je dorastlo. Vse knjige je poznal ribičev sin In mu je oče povedal svojo obljubo in zavezo. »Ladjo si steši. oče iz hrastovega lesa. Z njo se na morje podaj, preden bo mini! rok. Rdeči vragi so ognjeni. Voda jim je smrt Zato se vode boje.« (Zgradili so ladjo Bela jadra je razpela in odšla na morje. »Kje je ribič?« je rentači! vrag. »Pošteno sem mu dal denair. Pošteno hočem njegovo dušo!« »Vzemi sii jo! Tam na ladji je oče. Kar k njemu stopi.« Trikrat sedem let je čuval vrag. kdaj bo ladja prišla k bregu. Trikrat sedem let ni stopi'] ribič na kopno. V viharjih in v tišinah se je zibala njegova ladja vrh morja. Zdaj pa je prišla smrt. Še malo in ušel bo vragu. Truden je že bil ribič strahu. Zato se je razveselil, ko je začutil, kako ga kliče smrt k slovesu. Kot bela meglica je vstala duša iz njegovega srca. V zadnje je poljubila posi-nele ustne m se pognala na pot k ne-besom. — Kakor hropeč motorni čoln je zašu-rnelo ob ladijskem boku. »Hej — ho, mornar spusti vtv!« Nagnil se je mornar čez ogrado. »Koga iščeš, vrag?« »Kaj počne tvoj gospodar? Trikrat sedem let ga že iščem. Danes sem ga posefiil.« »Le vstopti, rdeči vrag. Tukaj je gospodar. Morda ti bo odgovorili, čeprav veliko molči.« »Ribič, daj ma svojo dušo!« se je sklonil vrag. Potem pa je divje odsko-čil. »Prepozno! Mrtev je!« PJaniil je na krov in skočil! želvi na vrat »Hitro nazai na kopno ! Hitro! Da mi oe uide duša!« Želva se je pomišljala: »Pusitd revno dušo, naj ima рокоц! Trikrat sedem let je bežala pred teboj I Pusti jo!« Ositre kremplje je zasadil vrag želvi ▼ vrat: »Hitro plavaj! Mudi se.« Vse počasneje ie polzela želiva po mor skrih valovih. Vrag se je penil od jeze. Mali valovi so lizali po oblem želvinem hrbtu vse do vraga. Kakor kaplje na razbeljeni železni plošči so zacvrčali, ko so se ga do teknili. Le počasi je plavala želiva naprej. Vrag je zmerjal in klel Nič ni pomagalo Vrag je prosil in jokal Želva ie ijnala le eno: »Pusti ubt.go dušo. Dovelj je trpela.« Le še malo je do brega Tedaj so se sirom odprla nebeška vrata. Zia;a luč i- planta vKo/J nje. V zlato giorijo je stopila duša. »Prepozen sem!« je zavreščal. »po tvoji krivdi, želva!« Do konca ji je zasadil žareče kremple v grlo. »Da sem rešila ubogo dušo. sem živela.« je pomislila želva Potem pa se je potopila kakor kamen Zacvrčalo je . Črn mrtev vrag je ležal na mrtvi želvi na dnu morja. Mali Pepček je bil znan po vsej vasi, da laže, kadar le usta odpre. Pred nekaj dnevi je prišel stric iz Amerike k Pepčku na obisk. >Nu, Pepček, ali je res, da tako la-žeš?« ga je vprašal stric. »Menda bo že tako,« je odgovoril Pepček in se hudomušno nasmehnil. Stric ga je gledal in kar verjeti ni mogel, da bi znal tak majhen otrok lagati. »Dobro, Pepček,« je rekel stric, »če se zlažeš, preden bom štel do tri, ti podarim dolar!« In Pepček je rekel, ne da bi dolgo premišljeval: »Dragi stric, obljubil si mi dva dolarja ! « In stric mu je takoj moral izplačati — tr * Marica in Majda sta dobri prijateljici. Majda je zelo praznovema. Na cesti srečata črno mačko m Majda vpraša z boječim glasom: »Ali ne misliš tudi ti, da pomeni črna mačka nesrečo?« »O da,« pravi Marica, »za miši prav gotovo!« * Mihec je bolan. Mamica ga vede k zdravniku. Zdravnik vzame slušalko v roke in veli Mihcu: »Nu, reci trikrat tri in trideset!« »Devet in devetdeset,« ве odreže Mihec. J 1<хџ р\леЈсг1фоиск12 Ko }е bîio рп nae чти* polno «wga, ипо •e zbrali na našem dvorSču In smo postavili snežnjak«. Prinesli smo 9 seboj počen lonec in koren Kinalu smo napravili velike kepe in jih sestavili Joj. da bi vedeli, kako lep je bil naš snežnjak! Re^ Vam je lahku žal, da ga n ete videli! Lojze Klariï, uč. IV. razr. t Štorah. Ne spominjam se več, koliko sem bf! etar, ko sem se prvič vsedel na sani in zdrčal jkj klancu navzdol. Trije smo sedeli na tistih saneh in lahko si m slite. kako smo se smejali in vpili, ko smo se prekopirnili v sneg. Ta dan mi ie ostal v najlepšem spominu. Anton Auer, uî. V. razr. na Vrtači v Ljubljani. Zimo Imam zelo rad Vsa zemlja }e pokrita s snegom in lačni ptički letajo v bli-iiDO človeških bivališč, da si poiščejo ћгл ne. Ptice sel lke so že davno odletele na jug. Studenci in bajerji so zmrznili in zde) ee otroci pridno sankamo in drsamo po snegu In ledu. Tonček Kržišnik uč. П1. razr. t Žirih. LetoSnfi »neg mi |e prinesel obilo zabave, obenem pa tudi precejšnjo katastrofo. Sam sem si iztesal smuči, kakor sem pač ved'1! In znal. Posebno moderne in lepe seveda niso bile. Nekesa dne sem šel popoldne v družbi svorh prijateljev na smuko. Pogumno sem se spustil po bregu navzdol. Toda, joj, preioj! nenadoma mi ie zmanikalo tal pod nogami in štrbunknil sem v bližnji potok kolikor sem dnlg in širok. To r«? ni bilo prietno! Ves moker sem tekel domov ie mama ni štedila 9 »stepačein«. Ivan Titrnšfk. uč. VI. razr. Trbovlje • VoT11ri-}e. Dolgo sem prosila mamico, da mi je kupila drsalke in naposled ie uslišalo mojo prošnjo. Starejši brat me ie spremil na drsališče in me je učil. Komaj sem stopila na led. sem tudi že sedela na niem. In potem eem padla še mnosokrat, a veselja nisem izgubila Zdaj mi gre že mnogo boljše in se zelo rada drsam. Špelca Gogala, učenka I. razr. reeJ. pimn. t Ljubljani. Za Božli sem dobil smučke. Dois» ee n-eem mogel smučati, ker nisem imel pal'c. Zdaj jih ie imam. samo snega je premalo. Upam, da bo zima še dolga in da bo zapadlo še veliko snega ! Bogomil Mohor. uî. IV. razr. t Mariboru. Letos eem se п5П drsanja. Profil sem ero- lega soseda, da mi je posodil drsalke. Hitro sem stekel na drsališče, kjer je bilo že vse polno otrok Komaj sem stopil na led, eem padel, da sem se konwi pobral Toda ta dec mi še ni vzel poguma. Drsal sem »e sem ter tja, padal in se pobiral, dokler nisem priletel s tako močjo na led da se je udri in sem padel do vratu globoko v vodo Tudi to me ni motilo in drugi dan sem šel spet na drsališče To pot mi je bila sreča bolj naklonjena in kmalu sem se naučil držati ravnotežje na ledu. Hinko Haas, uč. T. razr. gimn. t Celju. Sankan je Je za moi okus na fierai sport Ker ni v naši okolici nobenega pripravnega hriba za sankanje, smo se peljali k Sv. Bol-fenku, ki leži na precej velikem griču. Peljal: smo se tla s sanm . Zadaj smo priv<». «lli dvoje sank in smučke Konj je hitro tekel in kaj kmalu emo bili na cilju. Naj-prei sem preizkusil snniči. Dvakrat sem pošteno nadel, potem sem se pa raje oprijel sank. Tekli smo na breg in potem — hajdi, navzdol Bilo ie zelo priietno. čae ie hitro minil, padel sem tudi nekaikrat in drugi dan so me pošteno bolele kosti. Mlinarič Branko, uč. I. razr. reaL gimn. ▼ Ptuju. Prav rad emuSaim po naš'h hrfbfh. V soboto, 29. januarja sem se šel e svojo učiteljico smučat. Seveda sva večkral padle ▼ sneg, e to naju ni motilo. Pri smučanju ee pozabi na vse in šele ko sem prišel domor, sem čutil, da sem lačen in zaspan. Bolin Ado, liS. ? razr.. Nora v»s pri Rakeka. Razen d;ma In sence (mamo v Hrastnik* tudi veliko veselja in emeha. Kadar sneg pokrije naše hribe tedai (e tam vse &vol Kdor zmore, si nflbavi smuči ali pa sani, drugi pa si sami napravijo smuči i* dog starega soda. Nekega dne me je atek zjutraj prebudil in mi povedal, da ie zapadel sneg. Joj, kako sem bila vesela! Hitro sem tekla na podstrešje po svoje eanke in zdaj me je po vseh hribih dovolj. Tatjana Čander, uč. IV. razr. t Hraetnfke. Kakor navadno, sem ee Sel tudi pred nekaj dnevi sankat. Drčali smo po eeeti navzdol in bilo je prav lepo. Toda pregovor pravi: Nesreča n'koli ne počiva. Tako se je tudi zgodilo. Po cesti je pridirjal avtomobil. Skušal sem ustaviti svoje sanke, a to se ml ni posrečilo. Avtomobil se je ustavil in ja* sem s sankami zavozil vanj. K »reži »e mt ni n!č zgodilo. Doma seveda niisem ntàeear povedal, ker sem se bal šibe. Pleunik Rudolf, uč. V. razi. t Dravogradu. * Katerî casnîk State najrajši? Janez, romar, omara, ladja, usoda, ogorek dmnanca Marija, tehnika alfa Postavi gornje besede drugo pod di o tako da boš na*el v /.ačemicah Ime priljubljenega mladinskega lista. Za spretne roke Obešalnik za brisače kakršnega vidimo na sliki 1 si lahko sami napravimo iz vej oziroma palic, ki јш narežemo v grmovju. tnezne veje obrezati, da jih je laže < vezati. Zbijemo jih s tankimi a dolgi..ii žebljički. Na zadnjo stran obešalnika pri-bijemo tri vrbove šibe upognjene tako, kakor vidimo na sliki. Ves obešalnik napravimo iz neohe;jenih palic in vej, le ono palico, na kateii bo visela brisača, lepo obelimo in zgladimo s ostrim steklom. Rešitev krlžaljke »V snegn« Vodoravno: 2. aj, 4, gnev, 6. Reza, 7. kozel, 8. meri, 9. ako. Navpično- L Janezek, 3. jezero, 4. gromad, 5. va IL Rešitev skrivalnice lev, svak, leča. valček. Dušan Vanja7on: Bolno dete Mamica, mesec vej, drug je noccd, dvigni me. pujdi ah. k oknu z uiinoj: rad bi ga tipal po bradL Saj nima brade, le zvezde bleste, daleč so. sinko, ne prideš do dne: kdo ti stezico pogladi? Mamica, veter bo pihal na pot, pesek prsd mano rahljal bo povsod: tja do nebesne ograje. Veter že davno je pihnil Skoz vas: niisva ga čula. ne ti in ne jaz — kdo ve. kje listje zdaj maje? Mamica, kal se ti v očkah blesti? Peci. zakaj jih pokrivaš i dlanmi? Skloni se k meni v odeje! Si.-.Vu je bolje, on sanja, ne ve: mesec odplul je. a Njeno srce spet za solzami se зтзје. Dopolnjevalka r ---et --st — et U Vstavi namesto črtic črke. I—П: narodni ples. Zlogovnica a, za, la, ka, ma, ma, na, ka, fran, bran, ru, šu, ro, ur, že. lija. čiš, e. Zloži iz gornjih zlogov sedem ženskih krstnih imen. Če pravilno postaviš besede, drugo pod drugo, boš našel v začetnicah ime tekočega meseca. Rešitev kvadrata 1. Sora, 2. oral, 3. RaSa, 4. Alah. Posetnica Jon Slmlra Rešitev števllnlce Zlatorog. V vroCo Afriko ee pelje ta gospod, da redi tam poganski rod.