AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNma DAILY NEWSPAPBB NO. 59 CLEVELAND, OHIO. MONDAY MORNING, MARCH 11TH, 1935 LETO XXXVII. — VOL. XXXVII. Zanimive vesli iz živ-,Mehikansl5a v>,da daIa Lastniki avto delavnic Ubogi avtomobiiisti zapreti nadškofa Ijenja ameriških Slovencev Mexico City, 9. marca.—Prijatelji Pascuala Diaza, nadškofa in cerkvenega glavarja v Mehiki, ki je včeraj nenadoma iz-Solventnost K. S. K. Jednote ginil, se boje, da je bil nadškof je znašala za leto 1934 častno Diaz najbrž aretiran ali pa de-številko 103.39%. Tako visoke' portiran. Toda policija je na solventnosti omenjena Jednota vsa vprašanja odgovarjala, d,a še prej ni imela kot poroča "Gla- ji je neznano kam je izginil nad-silo KSKJ." | škof. Toda neki mlekar, ki je V Fallansbee, West Virginia, je umrla mlada Slovenka Mari ja Rihel, poročena Traxal, stara še-1 vozil z dežele mleko v mesto, trdi, da je videl, da so nadškofov avtomobil obkolili vladni agen- le 28 let. Zapustila je tri hčere j ti in da so slednji nadškofa od-stare od 3 do 7 let. j peljali s seboj. Z nadškofom V Buena Vista, Pa., je umrla!sta se nahajala še dva druga du-Marija Počivalnik, stara 55 let i hovnika. in doma iz št. Pavla v Savinjski -o- dolini pri Celju. Zadela jo je i /vOTIfi tfltinitb Sa tana! kap. V Ameriki se je nahajala >"w*ill JUUlllll JC lOpG! 33 let. Poleg moža zapušča tri sinove in tri hčere. V Vestaburg, Pa., je umrl rojak Frank Barbič, star 44 let, doma iz Jelšan pri Ilirski Bistrici na Primorskem. V Ameriki je živel 30 let. Tu zapušča štiri otroke, žena mu je umrla pred 6. leti. prizadjal udarec vladi in NRA zavrnili unijske ponudbe Detroit, 9. marca. — The Automobile Manufacturers Association of America je danes zavrnila ponudbo American Federation of Labor glede sestanka predstavnikov avtomobilske industrije in zastopnikov Amer-jmoblle- v državni postavodaji ican Federation of Labor. Vo- je bll° te dm vlwženih nič manj ditelji avtomobilske industrije kot 40 Predl°S°v. da se zagreni so zanikali trditev William Gree- Zlvl'en'e ogromni večjini avto-na, predsednika American Fe-jmoblll8tov s tem' da se P°veča" deration of Labor, da bi bil on!jo njlh davkl" Yrfe hoče-?° imeti namreč Green, upravičen zasto- 11 drzavni Postavodajalci, večje pati večino delavcev, uslužbenih Pnst°Jbme za ^ence, večji davek na gasolin, ir. končno: gotovi postavodajalci zahtevajo, da Bitka med davkoplačevalci in državno postavodajo se je pravkar pričela, kar se tiče lastnikov avtomobilov. V državi Ohio je registriranih najmanj 1,500,000 avtomobilov, in izmed teh imajo najbolj premožni krogi nekako 5000 avtomobilov, manj premožni krogi nekako 60,000, in navadni delavci pa ostale avto- Diktator Mussolini baje * Nov način poslovanja podpira upornike na Grškem za vse banke v državi Ohio Columbus, O., 9. marca. v avtomobilski industriji. Alf-reed Reeves, zastopnik avtomo- New York, 9. marca. Na parčku Bremen je dospela v New ! York Maria Rasputin, 37 let sta-1 i ra hči bivšega meniha Rasputi-1 London, 9. marca. — časopis | na, ki je tako zlobno vplival na The Daily Herald poroča v sobo. : rusko carsko rodbino, da so ga Država Ohio namerava razdeliti to zjutraj, da mu je znano iz končno uporniki ubili. Miss vse banke, ki roslujejo v drža-najboljših angleških diplomat-; Rasputin je krotilka zveri po po- vi, v tri različne razrede kate-jskih virov, da stoji za grškimi j klicu in se bo takoj pridružila rih vsak bo imel svoje določeno : uporniki nihče drugi kot — la- Hagenbeck-Wallace cirkusu, ki! polje za poslovanje. Ti trije raz ški diktator Mussolini. "Sleher-> ima svoj zimski stan v Peru, Ind. i redi so: hranilni, čekovni in varuhi premoženja (trusti). Tri leta potem, ko bo tozadevna postava sprejeta, se bodo morale vse banke v državi reorganizirati. Dočim bo ena a 1 i druga banka vodila na primer čekovni in hranilni promet ali bo poslo-j vala kot varuh za dediče in dru- New Orleans, 9. marca. Zvezni sodnik Wayne B. Borah je včeraj zavrgel tožbo zvezne vla-| de, ki je tožila neko podjetje, ki ,.r , - X T ' izdeuje lesene zaboje, češ, da se Mrtvo so našli v postelji Jo-. podjetje sephino Tomšič, Pueblo, Colo. Mrs. Tomšič je bila vdova s še- stimi otroci. Stara je bila 42 let in doma iz Malega potoka pri Turjaku. V Buenos Aires so našli 24. ne drži predpisanih ur in ne plačuje predpisanih minimalnih plač. Vse to je predpisano v pravilnikih N. R. A. za lesno industrijo, toda se kompa-nija ni brigala za te predpise, . , „.. dasi je bila ponovno pozvana k januarja rojaka Martina Pusica temu od vlade De!avd SQ m()_ mrtvega na ulici. Dali je bil ubit rali delati dolge ure jn go dobiva. po nesreči ah napaden m mogo- H sramotno nizk() plač(, Zvezna 1 -Ylada na coma iz Bosmje vasi pri Suhor- zvezni 8odni(i. in sodnik Borah ju v Beli Krajini. V Argentini j „ v .... , , j * Je včeraj tožbo zavrgel, ces, da je bival nekako sedem let. Ker bilskih magnatov, je odpisal W. j Placate tudl dav<& od vrednosti Greenu, da Automobile Manu-I svoje8'a avtomobila. Poglejmo, facturers Association ne prizna-!kaksne davke ze danes Plujejo va American Federation of La.|!ast»iki avtomobilov, in teh je bor kot zastopnice delavcev, zaJ i-300'000 v drž#i Ohio: izred- ni odgovorni državnik je pre-j pridan, da je vse gibanje Veni- k i . i . .. zelistov na Grškem podpirano l/GlaVCI OugldSOVdl! 23 od Mussolinija. Mussolinijev nastop je del njegove zarote, da razbije Balkansko pogodbo. Ako zmagajo Venizelosovi pristaši ; na Grškem, katerim bi se pridružili bolgarski prijatelji Mus-j generalni slrajk na Kubi Havana, 9. marca. — Vodite- | ge, pa bo morala za vsako poslo- JJ je — ■> i-" ■ "^-J ; Balkanska zveza zlomljena, in j repuJ?liki Kubi 80 danes od»la-|komi»niia Kot trfliin h - • i j i i ,*i nt • , , sovali za generalni štmilr n^ iUjmpdnija. Kot tiaijo bančni da bo dobil Mussolini kontrolo1, , , strajlc. De- .z id • . • , . , nll«„«». n« J ^vski voditelji nameravajo po- ^T,1' ™el° .tako posl° solinija, tedaj pomeni to, da ie 1 ^ I ^ bA» — ^bna ni zapustil sorodnikov niti denarja, so rojaki zbrali za njegov pogreb. -o-- je osebno prepričan, da so pravilniki N. R. A. neustavni. S to svojo razsodbo se je zvezni sodnik Borah pridružil sodniku Grubbu v Birmingham, Alabama, ki je enako izjavil, da je akt neustaven. Vlada se Smrtna kosa V nedeljo zjutraj ob 1. uri je j NRA preminul rojak Frank Vidmar,! bo seveda proti odločitvi zveznih 1614 E. 41st St., star 57 let. Po-! sodnikov pritožila na najvišjo kojni zapušča sedem otrok, hčer j sodnijo, ki bo končno veljavno Pavlino, poročeno McCoy, | razsodila, ali je akt NRA velja-Louise, Augusto, poročeno Staeh-j ven in ustaven. Vladni pravil-li, Sylvijo, poročeno Heinz, Er-jniki so v slučaju v New Orleansu nest, Frances in Lillian, sestro j zahtevali, da kompanija plačuje Mrs. Jeršan in mnogo sorodni-, minimalno plačo 23 centov na kov. žena mu je umrla pred | uro. Kompanija je plačevala 15 dvema letoma. Pokojni je bil centov na uro in sodnija je to dolgo časa pri slabem zdravju, j sedaj odobrila! Zadnjo soboto je vstal, da sej --p _ malo sprehodi. Ko je prišel do- Nesreča in smrt mov, je postal nezavesten. Padel i je po stopnjicah in si prebil lo- Pvetekl° soboto Popoldne banjo. Odpeljan je bil v Chari- poslenih v avtomobilski industriji. To je pokazalo glasovanje, katerega se je udeležilo 187 tisoč delavcev, in komaj 15 odstotkov teh je izjavilo, da so člani American Federation of Labor. Lastniki avto tovaren pa so pripravljeni se pogajati z delavskimi organizacijami, ki imajo tozadevno priznanje od večine delavcev in ki so bili izvoljeni kot zastopniki glasom vladnih določb. Kot znano, se v krogih American Federation of Labor govori, da bi se razglasil generalni štrajk v avtomobilski industriji. -o- je ty bolnico, kjfer je 12 ur pozneje U(mrl. Ranjki je bil rojen v Cerknici, kjer zapušča več sorodnikov. Po domače so mu rekli Run-čev. V Ameriki je bival 35 let. Bil je član društva Naprej št. 5 SNPJ. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:15 iz hiše žalosti v cerkev potem pa na katoliško pokopališče Calvary, in sicer pod vodstvom pogrebnega zavoda Job. Žele in Sinovi. Prizadetim otrokom in sorodnikom naše globoko sožalje. Bodi pokojnemu ohranjen blag spomin! Ramsey za Burtona Fred Ramsey, bivši voditelj Community fonda, eden najbolj vplivnih republikancev v mestu, je izdal parolo vsem republikancem, da ne volijo več Harry L. Davisa za žu,pana. Mr. Ram- Preteklo soboto padel po stopnjicah svojega doma rojak George Colarič, ki stanuje na 1060 E. 67th St. Zado-bil je težke poškodbe tako da so ga morali odpeljati v bolnico, kjer je v nedeljo zjutraj poškodbam podlegel. Ranjki je bil star 53 let, doma iz Gorinja sela na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35. leti. Tu zapušča soproga Amalijo, štiri sinove, Frank, Peter, George in Paul ter hčer Katarino in sestro Mary Gundič ter svaka Pavla De-livuk. Pogreb ranjkega se vrši v torek zjutraj ob 8:20 iz pogrebnega zavoda August F. Svetek na 478 E. 152nd St. v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in na Calvary pokopališče. Bodi ranjke-mu mirna ameriška zemlja! Manj relifa r|,ekom februarja meseca je ni zvezni davek, državni prodajni davek na gasc-lin in državni davek za licenco, poleg tega pa še zvezni davek na gasolin. In če bi avtomobiiisti bili prepriča- j ni, da plačujejo za boljše ceste j ali za nove c ker 1JudJe ne bodo Clair Ave., je imel že par dni j kMpovali avtomobilov. Protes- svoj avto truk v garaži in čakal naročil, da se odpelje na delo. V petek je dobil naročilo. .Napotil se je v garažo po svoj truk, ko opazi na sedežu ogromnega psa, ki grozi z zobmi Jožetu, ko ga je slednji hotel nagnati. Otroci so povedali Mr. Moharju, da se pes nahaja na truku že tri dni. Nič ni pomagalo, ne zlepa ne zgrda, pasja mrcina se ni premaknila s sedeža, pač pa je kazala zobe in renčala. Jože je potem poklical šintarje, ki so prišli in povzročili, da so psa končno spravili s truka. Mohar se je globoko oddahnil in šel na delo. cijo." Omenjeni časopis Daily Herald" je poznan kot pivi in največji delavski časopis . . v Evropi. Neka brzojavka iz seja Je sklenila- ^ se skliče ko- tirajte! Naslovite svoj protest ali na Hon. Joseph Ogrin, care of House of Representatives, Columbus, O., ali pa na Hon. Wm. M. Boyd, isti naslov. Lahko pišete v slovenskem ali angleškem jeziku. sey priporoča kot kandidata Ha- stoti c ruž n W h . hi„So«»!i mpstnp- uruzin, ki so bile na reli- rold Burtona, bivšega mestne \ y ^^ q ga managerja 21 roparjev prijetih Policija je te dni prijela večje število roparjev ali osumljencev. Polovila jih je po cestnih vogalih in raznih biljardnicah. Policija je šla na delo, potem ko so roparji v nekaj dneh na-kradli skoro $25,000 v raznih trgovinah in privatnih domovih. znamenje, da so dobili moški delo. Prvič od leta 1929 se je število oseb na relifu v Clevelan-du znatno znižalo. Tekom januarja meseca so relifne družbe podpirale 55,320 družin, tekom februarja meseca pa 54,945. Razburjena množica je včeraj v Havani, Kuba, uničila radio oddajno postajo. Mladenič umrl Za pljučnico je umrl Frank Frankovič star šele 24 let, rojen v Clevelandu. Tu zapušča mater. Oče je umrl pred štirimi leti. Zapušča tudi dva brata in eno sestro Terezijo Rosic in več sorodnikov. Pogreb ranjkega se bo vršil v sredo ob 9. uri zjutraj v cerkev sv. Vida iz hiše žalosti na 6209 Edna Ave. pod vodstvom Frank Zakrajšek. Bodi ranjkemu mirna ameriška gruda! Skupni mladinski zbori Sestanek zastopnikov vseh mladinskih zborov se vrši v torek, 12. marca, točno ob 7:30 zvečer. Prosi se vse, da so gotovo navzoči, ker imamo za urediti mnogo važnih zadev. Ako niste navzoči se bodo stvari zopet zavlekle. Seja se vrši v Društvenem domu na Recher Ave. — A. Noch, tajnik. Vest iz domovine Mr. Frank in Anton Ahčin sta dobila iz domovine vest, da je umrl njiju brat Janez v vasi Predolje. V Clevelandu zapušča dva brata, doma pa tri sinove in tri hčere. Bodi mu lahka domača gruda. nad Balkanom. Da, mi imamo!' " . ; j vanje blae-odeien vnliv tal™ „„ celo sumnjo," nadaljuje časopis J vz^citi splosno zmešnjavo v re- i ^ a nroL "da ie mobilizaciia voiaških čet publlkl 111 ]zkoi^titi to zmešnja- P P, ^ /0t za pi0SPeh aa je mobilizacija voja.kih cet, vlagateljev. Sedaj je navada, da ki e bila izvedena zadnje case - ^ojeprSaik ^ meŠa g°tovina čeko™ega in v Italiji, v zvezi z grško revolu- ^ P ^ ^e^tese k| hra prometa v eni bla. i daj danes-zjutraj v predmestjih d°Clm bo moral biti P° " j k tajnem posvetovanju. Tajna ^T1 P°stf1 d e 11 a r slehernega oddelka strogo ločen. Zgled, ka- Sofiie "fflavneffa"mesteJ Bole-ar^iKeralni štrajk tekom 24 ur. Na-jk°S0 banke dj°feda-i' ko 80 bi]i ske po r očT davod isi n V S " VZ0Či 80 bili tudi ^legati od Cu-j JS1 oddelki bank pome- ta posebno uporniško Jrmldo" ban Electric Co" ki Podruž-lSam' v kl-0' »am ^e v ^ n^ America» Eiect"c B°iid & n narcja banka' The v liacijiin dasi jeosvojil dvo- 'Union Trust Co. V februarju je največjih mest v severni Gr- ... : UU1 u aeie^a« somesecu 1933 nrerl hanč.m i-,-; čiii Xanthe in npHMo^h Po sklemh- da se pridružijo gene- Cl'' , : pifd bancno kn" ciji Aanthe in Dedeagach iJ°;;ral St .. J B szo, je banka izgubila milijone v leg tega se pa poroča, da je bili™1"6™11, ^g1: s® ™ zg°-| vlogah. Njeno premoženje ie vodia arikih unorniknv Vpni dl- tedaJ bo ustavljen elektr čni L ^ ' piemozenje je pa idos iStntoT^Iba^tok P^eTfTp^hkl1. fe'dtgST^ zelos, ranjen m da se nahaja na uslužbenci v]adnp(.a nrMpi !0d je bilo na čekovnem ra- krovu nekega grškega uporni- so pa usluzDenci vla«nega oddel- .. škega torpednega rušilca na po-|ka za brzojav in teIefon že zače" li s strajkom. Uslužbenci cest- ; ne železnice v Havani so tudi ob | polnoči zapustili svoje delo. Zadušnice jštrajkarjem so se pridružili tu- , . ' Idi zdravniki in bolniške strežni- V torek, 12. marca se bo ob 8.1 ce v gedmih bolnišnicah> Mor. j ur, zjutraj brala sv. maša v cer- llarji z bojnjh Jadij kontroliraJ ^ala tako poslovanje prepreči- kvi sv. Vida za pokojno Jedert jo brzojavno in telefonsko služ- th Mozina v spomin prve obletnice: bo vlada .'mrti. Tudi v nedeljo, 17. marca se bo brala sv. maša zadušili-, o- tu v Egipt. čunu $76,125,028 in $102,710,-240 v hranilnem računu. V dveh tednih pred zaprtjem banke so pa lastniki čekovnih računov potegnili iz banke $26,000,000, a lastniki hranilnih računov pa $10,000,000. Nova postava bo namerava proglasiti i obsedno stanje. Prodajni davek Po vsej državi Ohio se je začela večja agitacija, da se odpravi prodajni davek. Prodajni davek je eden najbolj zasovraže-nih davkov, kar jih je bilo še kdaj vpeljanih v državi Ohio. Davek v bistvu sicer ni slab, toda določila za pobiranje tega davka so tako neznosna in krivična, da skoro sleherni protestira. Zadnje čase se je začelo gibanje, da se davek prekliče. To gibanje bo imelo sicer uspeh, toda brez kake koristi odjemalcem. Naj prvo je treba nabrati 300,000 podpisov državljanov v državi Ohio. Gotovo je, da jih bodo nabrali najmanj pol milijona. A to delo vzame več mesecev. Ko bodo z nabiranjem podpisov gotovi, bo vzelo pari mesecev državne oblasti, da bodo primerjale, če so podpisi pravilni ali ne. Šele potem bo odrejeno, da pride predlog na volitve, da se odpravi prodajni davek. To se pa ne more zgoditi pred volitvami v novembru. De-j cembra meseca, 1935, pa prodajni davek avtomatično propade, ako državljani glasujejo proti ali za. Prodajni davek se ne bo pobiral v tej obliki v prihodnjem letu. Dobro pa je, da se pridružite agitaciji proti temu krivičnemu davku, da državna postavodaja dodohra spozna mišljenje naroda v tem oziru. -o- * Dva močna potresna sunka ca za pokojno in sicer ob 8:30 zjutraj. V soboto, 16. marca se' pa bo ob 7. uri zjutraj brala v j cerkvi sv. Vida zadušnica v spo- j min tretje obletnice smrti pokoj Narodnostne skupine V petek večer se je v Statler Pionir umrl Sinoči malo pred 10. uro je j preminul mnogim poznani pionir j Frank Lauše, stanujoč na 1015 ! Hartley Rd., blizu Five Points v hotelu vršil sestanek zastopni- Cfinw<>odu- Ranjki se je naha-nega Frank Možina, ki je pred kov vseh narodnostnih skupin v jfjj^f / bolnfki p(fteI-ji' tremi leti umrl v stari domovi- Clevelandu, ki so predstavljali ^ h H "e' ni. Sorodniki in prijatelji so pri- sleherno narodnost v mestu, ki|P^stal je mnogo hudega, a se-jazno prošeni, da se udeležijo teh > organizirana v demokratski |da ^ e .smrt rešila te doline sv. maš. ' |stranki, kar se tiče političnega! °lz" J"tn ZT . . , glasovanja. 45 delegatov je za-P^eb bo vodil A Grdi- Obsojeni slepar stopalo 16 narodnostnih skupin.!11* f Sinovi pogrebni zavod. Po- Policija v Clevelandu je kon- Delegati so enoglasno odglaso-lfeb,se. Vru^ ^ sredo zjutraj, čno prišla na sled sleparju, ki je; vali) da bodo vse narodnostne1 Ra"lkl^ebd c an dr" Sv" ^lda' tekom dveh let ogoljufal kakih I skupine podpirale kandidaturo, j J" 200 žensk v Brooklyn okraju me-1 Ray T Millerja za župana. Ob-sta. Slepar se piše Fred Rice.jenem se je sklenilo prirediti ve-Imel je navado, da je pozvonil pri vratih, povedal ženski, ki je prišla odpirat, da je prijatelj njenega soproga, kateremu se je nekaj avto polomil in da potrebuje 75c, en dolar ali dva, kot je bil slučaj, za popravilo. V skoro slehernem slučaju je prefri- t. Miller, ganec dobil denar. V soboto je bil pred sodnikom Frank Lau- Izvrstno domače vino V bolnici Miss Mary Rupnik, hčerka na-lik banket Cosmopolitan lige in šega rojaka Mr. Anton Rupnika, sicer 24. marca v Slovenskem; 15006 Upton Ave., je bila v svr-narod. domu na St. Clair Ave. j ho operacije odpeljana v East Zastopniki vseh narodnosti bo- End bolnico. Dobremu dekletu do navzoči 11a tem banketu, pri katerem bosta glavna govornika governer Martin Davey in R. želimo hitro in dobro okrevanje. Važna seja članice ženskega demokratskega kluba 32. varde se poziv-Ije, da se gotovo udeležijo važne schetom, ki je sleparja obsodil vi Ce želite v resnici zanesljivo j seje v torek, 12. marca v Turko-60 dni zapora in mu naložil $1001 domače in najboljše ohijsko vi- ] vi dvorani na-Waterloo Rd. kazni ter sodne stroške mora j no> tedaj se lahko zaupno oglasi- j so včeraj ču,tili California. v Los Angeles, plačati. Smrt roparja Včeraj dopoldne je dobila policija mrtvega nekega mladega fanta. Truplo je bilo prislonje-no ob zid Theurer-Norton skladišča na W. 63rd St. Policija je kmalu dognala, da je truplo nekega 19 letnega Harolda Browna, ki je v nedeljo okoli 4. ure zjutraj razbil neko izložbeno okno na W. 48th St. Sin dotične-ga trgovca je streljal za njim, toda razbijač pobegnil, dokler ga niso pozneje dobili mrtvega s štirimi krogljami v telesu. te pri poznanem našem rojaku j Redna seja Mr. Anton Korošcu, ki živi že j V torek> 12- marca' se vrši dolgo vrsto let na 1063 Addison iredna mesečna seja društva Da-Rd„ kjer pošteno trguje z vi-inica št 11 S- D- Z- v navadnih nom. Mr. Korošec ima vladne! Prostorih ob sedmi uri zvečer, permite za prodajo vsakovrstne-'Po seJi bo Prosta zabava. — Taj-ga vina, in vam garantira boljše |nica-vino po nižjih cenah kot kje drugje, če kupite od Mr. Korošca, veste, kaj dobite. Rojakom S-ra priporočamo! Bolna na domu Mrs. Mary Smole, 5414 Spencer Ave., se nahaja bolna 11a domu. članice dr. sv. Ane št. 4 S. D. Z. so prošene, da jo obiščejo. Zopet denar Mestna blagajna je postala v soboto za $76,000 bogatejša, ko je prišel ček iz Washingtona, s katerim je zvezna vlada plačala za razna PWA dela v mestu. * 4. aprila namerava papež Pij imenovati petnajst novih kardinalov. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 Bt. Clair Ave. Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Clevel»2d, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznažalclh: celo l*to $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Posamezna Številka 3 cente SUBSCRIPTIOIN RATES: O. S. »ud Canada $5.50 per year: Cleveland by mail $7.00 per year O. S. and Canada $3.00 S months: Cleveland by mail $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 8 months Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1908, at the Post Office •t Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. REV. MATIJA JAGER: Odgovarjam na vaš poziv, g. urednik "Enakopravnosti!" Da, g. urednik, pripravljen (vojakov na bojno polje, pridi-sem jaz, eden od zagovornikov j gal je tedaj možem in v tisti vere in katoličanstva, priprav-j pridigi jih je pač opozarjal na ljen sem zagovarjati nadškofa svetost prisege. A zaprisegel dr. A. B. Jegliča tudi v njego- j jih škof Jeglič ni, zaprisegli vem nastopu v začetku svetov-1 jih je slovenskim narodom! Opisujete kot nezaslišano zlorabo vere! Ali veste vi, g. urednik, koliko tolažbe dobi veren -človek v trpljenju iz vere? Ali ste vi, g. urednik, in vaša "Enakopravnost" samo enemu človeku vlili v njegovih zadnjih urah, v pa vi vodite svoje bralce proč od Boga, ker jih vodite od Cerkve proč, katero je ustanovil Kristus-Bog in o kateri je On dejal, da bo skala resnice. Ako rimsko-katoliška Cerkev ni več tista od Kristusa postavljena skala resnice, pokažite nam njegovem smrtnem boju, eno j drugo, ki je od Ki'istusa postav- samo troho tolažbe in poguma? Niste je, jaz sem jo pa že mno-politična, vojaška oblastem, med temi marsikateremu ne vojne! Zato ker sem naj- ' in vsak je moral priseči, ali | vašemu pristaši! in z menoj ovoljno ali neprostovolj- j vred vsi drugi duhovniki isto. Če bi se kdo upiral, bi na-1 A1i Je že kdaj kdo potrkal na trdneje prepričan, da je no: 83 No. 59, Mon., Mar. 11, 1935 Roosevelt, prijatelji in nasprotniki Dočim Roosevelt zadnje čase molči in mirno rešuje svoje probleme, so se oglasili njegovi prijatelji in nasprotniki. Že več dni grmi po deželi. Na eni strani se je pojavil bivši načelnik N. R. A., general Johnson, ki je naslikal žarko sliko današnjih razmer, branil Roosevelta, silovito obsodil političnega Pavliho — senatorja Longa in obenem podal svojo kritiko o slovitem radio pridigarju Rev. Charles Cough-linu. Na drugi strani odgovarja Rev. Charles Coughlin, ki je imel včeraj prvi odgovor na govor generala Johnsona. Ameriški narod z največjo radovednostjo in zanimanjem posluša to znamenito politično debato. Da bomo vsi vedeli zakaj se gre, prinašamo najprvo govor generala Johnsona v celoti, potem pa prinesemo odgovor Rev. Coughlina. V velikih dogodkih živimo in potrebno je, da vemo zakaj se gre. Govor, ki ga je imel general Hugh S. Johnson, bivši administrator NRA, se glasi: "Danes je 4. marca. To jutro pred dvema letoma, ko je bila narodna pobitost prav tako velika kakor one dni, ko je stal Washington v snegu v Valley Forge in ko je bil general Lee s svojimi četami na pohodu preko gorovja proti Gettys-burgu, je klečal Franklin D. Roosevelt pred oltarjem in molil. Zatem je odšel v Kapitol, kjer je prisegel ter vzel na svoja ramena breme našega upanja, ki težjega ni še nosil kak človek pred njim. Naše zaupanje vanj je bilo tako popolno in neomajno, da se je glasila takrat splošna molitev: "Daj mu (Gospod) vso moč, da nas bo mogel rešiti." In danes? Sence so padle na to zaupanje in jaz sem nocoj tu zato, da z vso močjo - kolikor mi je je Bog dal — udarim po dveh izmed teh ljudi. "O kaosu te ure se je že prečesto govorilo. Banke, v4katerih so bili prihranki vse dežele, so se pričele rušiti. Načelnik Trgovske zbornice Zedinjenih držav, je silil na to, da postane predsednik diktator industrije in sami glavarji ameriškega biznesa so prosili v Washingtonu, naj se reši njih položaj. "Kmetijstvo — ki je krvavelo zaradi dolgih let nesreč in nezgod prečilo ali preprečiti hotelo nasilno prodajo hiš in kmetij Delavstvo je bilo brez moči — njegove organizacije so komaj životarile ali pa so bile že na potu v pozabljenje; delavske plače so se pričele krčiti, delovne ure daljšati. "Nihče ne bo nikoli vedel polnega obsega brezposelnosti v tistem momentu. In prav tako ne bo nikoli nihče vedel, kako blizu smo bili v tistem trenutku razsulu in revoluciji. Mi bi lahko imeli dktatorja in sicer mnogo lažje, kakor je Nemčija dobila Hitlerja, in imeli bi ga, če se ne bi temu uprl predsednik sam, ki mu je bila ta ideja zoperna in osovražena. "Demokracija je najboljša oblika vlade na svetu, za mir in prosperiteto, pa tudi najslabša oblika v veliki vojni ali ve- naš tedanji vladika najčistejše namene. Zato ker verujem —: redili žnjim kaj kratek proces, in z menoj verujejo vsi pošteni1 Saj poznate, g. urednik, "Suhi Slovenci! —, da je bil tedanji bajer?" . . . —Toda upoštevaj-škof dr. A. B. Jeglič eden iz-;mo, da je tedaj bila Avstrija med največjih sinov slovenske- j naša domovina! Ali ni dolžnost vsakega poštenega človeka, najsibo veren ali neveren, Ijena skala resnice in dokažite nam, da je ona druga res to! — O Cerkvi, skali resnice, pa je dejal Kristus, da bo on sam ž njo do konca sveta, da bo torej On sam čuval, da bo Cerkev vaša uredniška vrata ali sredi vedno ostala res prava, trdna, noči na vrata vašega stanova- nezr uši j iva skala resnice. Ako Gospe Ani Drenšek v spomin Pomlad se zopet bliža. Narava bo vzcvetela, prinesla zelenja, rožic. Vse življenje bo nanovo vzklilo. A ti si morala oditi od nas. . . Dva otročička jočeta za Teboj. Za Teboj toči solze dobri soprog. Odšla si od njih, ki si jih ljubila z vsem svojim srcem. Zaman kličejo otroška usteca Tvoje ime, zaman presladko besedo: mati! Zaman! Kajti tako prazna je hiša, tako zapuščen se zdi sleherni kotiček, v katerega je segala ga naroda, mož, ki se je vsega žrtvoval za dobrobit slovenskega naroda, mož, ki je po dolgi dobi službovanja narodu danes življa sedaj svoja zadnja leta niti v svojem lastnem stanovanju ne, ampak kot gost ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v Gornjem gradu. Ni da ljubi svojo domovino, da se hvaljen! če treba — tudi žrtvu nja, češ, pojdite potolažit va-; sedaj napadate katoliško Cer-1 skrbna Tvoja gospodinjina roka, šega umirajočega somišljeni- kev, češ da se je odtujila Kri-jtvoja materinska in zakonska ka? Najbrže ne! Na vrata nasjstusovem nauku in duhu, in | ljubezen duhovnikov pa že mnogokrat veste pokazati in dokazati, da; Zaman, ker odtrgal se je od in — Bog bodi tisočkrat za-j je kje drugje prava Kristusova src> ki so Te ijubila, košček, ki - da so! Duhovniki; Cerkev, skala resnice, potem smo tega veseli! In ogromna i stem trdite, da se je Kristus večina teh so bili po prejetih ali zmotil, ali zlagal, ali da ni je bil Tvoja ljubezen, Tvoje hotenje . . . Kako pusto, prazno je vse se- slovenskemu zanjo nima nič in pre- je? Ali se vi, g. urednik, ne bi sedaj za svojo novo domovi- svetih zakramentih tako pomi bil zmožen ohraniti skale res- daj- _ ker ni več Tebe mecl liano, Združene države Amerike tolažbe, da so umirali tako vda- nice trdne. Vse to misliti pa je mi, N- Te yeč med nami . . . in (U. S. A.)? Ali bi se vi, — ko W>! — absurdno, nesmiselno, krivično, gg nikdar prej> sedaj> ahj sedaj bi vas pozvali k brambi dome- Torej tudi če je bila vojska bogokletno. . . , torej res prak- žutimo> kako globoko nas je za-vine in novi prisegi zanjo — še tako vnebovpijoče krivična, učno brezverstvo! Pa menda dda izguba Tebe samohvala, ampak čista resnica najprej vsedli in rekli: Poča-:>'» je škof Jeglič pač ni mogel ja ne boste trdili, g. urednik, gjja si nam tovarišica. Bila je kar je nadškof Jeglič sam kaj te, bom najprej premislil, če j odvrniti, ali ni bilo bolje voja- da je tista skala resnice — so- n&.. ustanovi prijateljica, pod-o 'sebi napisal v uvodu v knji- je ta vojska res pravična in po- ke tolažit, kakor pa jim vzbu- j dalizem, o katerem trdi g. A. pornica, zvesta članica, katero bo go: "Na noge v sveti boj!" — I nebna in upravičena, p o t e m i jat v duši gnjev in sovraštvo'. | Skapin, da "ima socializem ve- naše društvo pogrešalo, morebiti (Družba sv. Mohorja 1. 1918): bom prisegel! Poskusite to, g.! Ali ne trpi neprimerno ložje ,-o, ki stoji na vrhuncu od vseh!.. m&nj kakor pa Te bo p0gre-"Dragi Slovenci! Rad bi vam I urednik, poskusite, boste vide- j človek z versko tolažbo v srcu ver" ("Enakopravnost," st. 51.^ Tvoja neizmerno Te ljube-pomagal. Zlata in srebra nimam; i |ji kaj bo! Morda se vam bo'!"' z rožnimvencem v roki, ka- str. ,,2.) . ^ . — Moj ^ dragi g.jga družina. Volja Stvarnika je bila, da si se ločila od nas, da Te je s tem rešil muk in trpljenja. A ravno tako je bila volja Istega, da v svojem življenju s svojim neumornim delovanjem vsadiš v naš vrtec cvetko, ki nas bo nate spo- kar sem imel, sem vse raz-jšfc kdaj prilika za to ponudila.!kor Pa človek z gnjevom in so-j urednik, noben veren katoličan, dal za javne potrebe po vojski. A lahko si predstavljamo, kaj ;vraštvom v srcu in s stisnjeni- noben veren protestant, noben Imam pa še srce polno ljubezni bi bilo. ... — In navadni dr- ™ pestmi? Pisma vojakov s veren jud, noben veren moha-do Vas, srce, ki z vami čuti, tr- pavijani niti rie morejo zadosti I fronte so o tem pričala. — Ako medanec, noben veren pogan pi, zdihuje. . ." — To je mož. 'presoditi, ali je vojska pravic- i Je torej škof Jeglič vlival v du- katerekoli vere, vam ne bo pn-ki je ljubil in ljubi slovenski na ali ne. To bi mogli edino j»e vojakov pred njihovim od- j znal, da je "vsaka vera, ki je narod iz dna svojega nesebične- najvišji državniki. Torej tedaj j hodom na fronto tolažbe in pc- resničen izraz tega (verskega) ga srca, ki je bil povsod v pr- je' treba pač voditeljem državo j guma, ali se to pravi "v imenu j čustva" dobra in prava vera! vih vrstah, kjer se je šlo za verjeti. Sicer pa: veruj ali ne Boga in katoliške vere ščuvati j Kajti vsak izmed naštetih bo! resnično korist slovenskega na-, veruj, iti moraš, kamor te po- j ubogo ljudstvo k vojni?" — trdil, da je njegova vera in sa-roda. Ali poznate vi, g. ured- šljejo! Ako so voditelji krivic- Sicer pa, dragi moj gospod mo njegova vera "resničen iz-nik, moža, ki bi storil in žrtvo- no sodili, krivično vojsko zapo- j urednik "Enakopravnosti," v raz tega čustva," ki "človeka val vsaj v zadnjih desetletjih j čeli, saj bodo zato plačali! Ako I čigavem imenu so pa ščuvali vodi v lepše, popolnejše življe- Te je sprejeia v svoje naročje več za slovenski jezik in kultu- ne na tem svetu, pa v večnosti, ubogo ljudstvo k vojni vsi soci- nje." In vsak izmed teh je pre-ro, kakor je škof dr. A. B. Jeg-jNas katoličanov to nič ne mo- | alistieni in liberalni voditelji in pričan, da je njegov razum — I minjala, spominjala nas Tebe take, kakršna si bila v svoji ljubezni, požrtvovalnosti in značajnosti. Lahna naj Ti bo žemljica, ki lič? Ali veste vi, g. urednik, t i, ako morda vi ne verujete na j njihovi časopisi, vsi, prav vsi, na kateregase vi sklicujete. Ali prosto- zdrav, in da ta njegov zdravi Šolsko društvo Slov. Doma. -o- V spomin JENNIE ZAKRAJŠEK da je bil to mož, ki je bil av-: povračilo na drugem svetu, ako! brez izjeme? . strijski vladi trn v peti ravno se morda vi ktemu pomilovalno j voljno ali neprostovoljno, ali iz' razum smatra samo njegovo lato, ker je bil vedno navdušen mismte — mi verujemo, trd- prepričanja ali ne iz prepriča- vero za pravo vero! Na kratko:i in neustrašen zagovornik slo- no iei ujemo, nas ta vera ne! nja, o tem niti sedaj ni, niti te- noben veren človek katerekoli | ga Jennie, ni Te več med nami. venskega naroda? In ki se n> bo goljufala. Sicer pa, saj mo- daj ni bilo vprašanja, ker: dej- vere vam ne bo. priznal, da je; Zastonj se oziram po Tebi, ne bal odločno odgovoriti tedanje-; rate tudi vi verovati! Saj pra- sivo je, da so! — Torej samo j mogoče, da bi bilo več ver m | vidi Te več moje oko, ne sliši je prosilo da bi se zgodil čudež. S silo se je pre-jniU cesarju samemu Francu Jo- vite, da verujete v Boga, torej ;škofje in duhovniki naj bi se vse prave in dobre. Marveč vsak Te več moje uho. Odšla si v žefu, ko ga je'ta nahrulil in mu j morate tudi verovati, da bo ne- tedaj uprli in ljudstvo pozvalij bo smatral tako pojmovanje ve- neminljivi kraj. Bila si blaga očital njegove "Hetzkaplane," j ekočno pravični Bog povrnil k uporu, seveda zato, da bi jih i re za dejansko praktično brez- j otrokom. Bila si tiha in mirna. Cleveland, O.—Odšla si, dra- po vasem nazi- žena in skrbna mati svojim "kaplane - hujskače," češ, da vse, prav vse. In ker na tem!oblast prijela in postavila ob verstvo! — Vi njegovi kaplani stem, ko širijo i svetu ni vse povrnjeno, niti vse: zid. . . — ha! saj to bi si vi so- i -ranju smatrate vsako "organi- potrpežljiva si bila, dobra vz-siovensko zavest med narodom,; dobro, niti vse slabo, torej mo- j cialisti in "svobodomiselci" že- -'rano religijo," torej vsako gojiteljica. Zapustila si dobre hujskajo proti vladi? Ali ve-jra biti še en svet. kjer pa bojleli! — Dejali boste: saj bi vse 'cerkevza nepotrebno, celo škod- otroke. ste vi, g. urednik, da je škof j vse, prav vse poplačano, porav- ljudstvo potegnilo s svojimi du- Ijivo. Zato seveda smatrate tu- jvje bom Te pozabila. Spominjala se Te bom v molitvi. Ko klerikalizem. bodo rožice cvetele, ptičice pe- zastavo majske deklaracije in s voditelji Avstrije so to plačali! | slili! Potem ne poznate zadosti svojo avtoriteto mnogo, morda In Avstrija sama je plačala, socialistov in liberalcev, vsaj največ pripomogel, da je šk- i bridko plačala vse krivice, ki slovenskih ne! dr. A. B. Jeglič stal med prvimi možmi, ki so visoko dvignili Pa ... porav-i ljudstvo potegnilo s svojimi du- U1V0-nano. Ce ste logični in dosled- - hovniki, — oh, g. urednik, ka- di katerokoli delovanje ni morate to verovati! — In! ko naivni ste, ako bi tako mi- < ške Cerkve za navdušenje za Jugoslavijo ka- jih je prizadejala! Na drugem liki krizi in to je tudi vzrok, da je danes v Evropi šest dik-|kor Požar po domovini, in so ga I svetu se grehi držav in narodov njk tatorjev. Toda tukaj je ena edinstvena izjema — to je slo-l^' vsi brez izjeme, nasprot- ne bodo oovračevali, ker tam r.e bo ne držav, ne narodov, zato se grehi narodov in držav povračujejo nad njimi že na tem svetu. In zgodovna uci, da se povračujejo! Jeglič zasluži biti višji škof Jugoslavije? naj vita navada ameriškega naroda, da da ustavnemu predsed-|nikl in katoliško misleci naziva-niku izredno moč ter da stoji ob njegovi strani ob uri naj-p' "nas prrmas," "pnmas Jugo-večje nevarnosti. |riavije," češ če kdo, škof dr. A. ' V najhujši gospodarski krizi sveta je Franklin Roose- B" JegW zasluži biti prvi' velt dokazal, da se zna boriti proti depresiji bolje kakor katerikoli diktator pod solncem. "Podpiran po našem združenem narodu, se je naš predsednik lotil svoje ogromne naloge z večjo naglico, kakor pa jo je še kdajkoli pokazala kaka vlada. Najprvo je izčistil bančni položaj. Nato je podvzel korake, ki so pripravili kmetijstvo nazaj skoro na ono stopnjo, ki je vladala pred svetovno vojno", in s tem je storil skoro čudež. Nato je razpršil oblake, ki so viseli nad deset tisoči domovi in farmami, ki so imele biti nasilno prodane. On je podvzel prve efektivne korake, da se odpravi otroška peonaža (delo otrok) in da se spravi tako zvane "sweat shops" iz eksistence Torej dajte, dajte, g. ured-če že iščete "krivce in sokrivce" svetovne vojne, pobrskajte in poiščite v "Slovenskem Narodu" in drugih tedanjih liberalnih in socialističnih časopisih, kakšno stališče so pa oni Ako se katoliški starši branijo ^ bodo moji spomini k Tebi pošiljati svoje otroke v proti- hiteli veiske šole, je to pri vas — Počivaj v miru, blaga Jennie, klerikalizem, politika Cerkve! Naj Ti bo lahka ameriška gru-A ko katoličani zahtevajo, da ja žalujoča smejo svobodno uveljavljati ' ' Cecilia Skerbec svoja verska čustva, je to pri vas — klerikalizem, politika Cerkve! Ako katoliški škofje pozivajo na boj proti nemoral- -o- in njihovi voditelji zavzeli te-In tega moža, pred komur se In tako je tudi škof Jeglič daj ob izbruhu svetovne voj-je nedavno poklonila cela Slo moral verjeti v pravičnost voj- ;ie! . . . venija z najvišjimi predstavni- jske, kakor bo vsak ruski "to- To je nekoliko mojega odgo-ki države in z vsemi jugoslo-! varišč"-komunist moral verjo- vora, g. urednik "Enakoprav- nim filmom, je to pri vas — klerikalizem, politika Cerkve! In tako dalje. Cerkev ne pomeni pri vas nič, kvečjemu kot nekak "sport," kdor hoče, naj gre vanjo, — a vi se seveda iz vanskimi škofi na čelu, kakor u, da je vojska pravična, ka- nosti," glede tedanje pridige te- njega samo norčujete! — a duše nobenemu drugemu možu ne, dar ga bodo sovjeti pozvali va- danjega škofa dr. A. B. Jegliča, hovnik bodi samo v cerkvi in poklonila brez komande, prosto- njo. Škof Jeglič je ljubil slo- a poskrbel bom, da ga boste do- postrezi tistemu, kdor kaj želi voljno, iz ljubezni in spoštova-1 venski narod, svojo ožjo domo- bili še od kakega drugega, dru- od njega, toda varuje naj pa nja do njega, tega sivolasega; vino, ljubil je pa tudi svojo sir- gačnega moža, kakor sem pa se, opozarjati ljudi na nevar-•starčka iz Gornjega grada, či-jšo domovino, Avstrijo. Ali mu jaz, navaden preprost kaplan! nosti, ki groze njihovemu ver-- - ,t'ar življenje in delovanje je to morete šteti v zlo? Kot ka- A vi, g urednik, ste tudi s skemu prepričanju, njihovi ve- On je dvignil vse plače in znižal tedenske delovne urejvsemu narodu kakor odprta zla- toliški škof in zvest državljan ponosom ponatisnili- in še "kot ri, varuje naj se nastopiti proti od povprečnih dvainpetdesetih na štirideset ur na teden —j ta knjiga, vsa popisana s ple- je torej vojake opozarjal pomislite nekoliko na to! On je ustvaril princip kolektivne-jmenitimi deli, se vi, g. uredni-j.svetost prisege in zvestobo ga pogajanja in narodne fronte in naš predsednik je storil več za delavstvo v enem letu kakor so storili vsi delavski boji, izpori, štrajki in vse politične stranke izza dneva konstitu-cije pa do danes. On je prevzel skrb za milijone potrebnih ter je odvrnil nevarnost neprestane brezposelnosti. On je odprl industriji pot k svobodnemu razvoju ter zatrl vrato-rezno kompeticijo in monopolistično nižanje oz n. On je naravnost rešil desettisoče malih trgovcev pred ekonorhskim pokoljem verižnih trustov in raznih monopolov, ki so tiščali te male trgovce k tlom že zadnjih deset let. "On je dvignil deželo najmanj za eno tretjino iz depresije, katero so povzročila prejšnja leta ekonomske in politične blaznosti. To je tako velik primer vodstva in poguma v tako kratkem času, da mu ne morete najti primere v zgodovini. Vse to bi bilo dovolj, da ostane za neomajano naše za-1 na do če, ob začetku svetovne vojne domovine. Samo to in nič več! stari šele petnajst let, upate — Ali se torej to pravi "v ime-napadati in natolcevati, češ, ka- uu Boga in katoliške vere šču-kor da je on blagoslavljal sve-jvati ubogo ljudstvo k vojni" lovno morijo, češ, da je on "kii- (vaše besede!) ? — cal blagoslov božji na strasno Nadalje: tolažbe, klanje, v katerem je padlo na tolažbe je hotel škof Jeglič uli-milijone nedolžnih človeških žr-jti vojakom v srce, poguma, da tev, oropal milijone mater njih bi jim tako olajšal bridko loči-sinov, vzel milijonom otrokom tev in pohod v vojno. Zato jim njih očete" — to so vaše last-jY kazal na Jezusa nedolžnega, ne besede, ki zvene kakor da je j a toliko na križu trpečega. Učil jih je, kako naj si trpljenje, kateremu se ne morejo izog- Jugoslavija nemirna radi punta na Grškem Beograd, 9. marca. — Punti na Grškem in mobiliziranje turških ter bolgarskih čet, ki je sledilo bojem na Grškem, je zelo vznemirilo Jugoslavijo.. Kljub temu pa do danes Jugoslavija šo ni začela mobilizirati svojih čet v nobeni smeri. Ne pričakuj t: se nobenih nemirov ob jugoslovanski meji. (e verjamete al' pa ne načelno stališče "Enakopravno- čemurkoli, kar hočejo uvesti st;"' glede vere in verskih vpra- socialisti in "svobodomisleci! ' Newyorški župan si je dal sanj" povdarili, kaj vam je ve- — Tako si vi predstavljate Cer- napraviti tak avtomobil, v kura: samo golo "čustvo!" Zato kev, — če že mora biti, a naj- terem stoji tudi miza, na kate-res logično sledi, da je vsaka,bolje je, da je sploh ni! — n med vožnjo lahko piše. To vera dobra vera, in tako dalje. r . , ...... 'je jako pametna ideja, ne sicer toliko radi pisanja, ampak imenitna ideja je to za naše mar- vasa ve- bil škof Jeglič če ne glavni kri v ec, pa vsaj sokrivec vsega te ga gorja! Al Moj dragi g. urednik: krščanske I '"zvajanja in definicija glede ve se lepo in zapeljivo bere in sliši, a vedite, da je absolutno napačna! O tem bodo potrdili tudi kateri drugi, bolj kompe-l elit ni, kakor sem jaz. Ponosno povdarjate: "Kdor to smatra za brezverstvo, svobodno mu!" — Da, g. urednik, to je dejan- In to ni brezverstvo? Kaj pa je potem brezverstvo, g. urednik "Enakopravnosti ?" -o- se, upanje d« moža, ki je vse to storil v tako kratkem času, v zavedate velikosti g. urednik,, niti, — in h kateremu jih ni sko. praktično brezverstvo! — , in podlosti on, škof, pripeljal! — kako naj Hoga vi parkrat imenujete v katerem ni imel niti časa-popraviti eventuelnih napak. Vsak tega natolcevanja? Ako se kaj j si ga obrnejo v dušno korist, da ovojih dopisih, pišete o razumu norec mora vedeti, da ne morete popraviti ruševin, ki jih je i.sme in more imenovati demago- jim bo za večno zaleglo. Na Kot' "najvišjem daru božjem"— povzročila dvanajst-letna blaznost, v kratkih dveh letih. To-!gija — zapeljevanje ljudstva Marijo, božjo Porodnico jih je!pesek v oči je to preprostim da pritisk je zdaj odnehal. Njegov načrt, je danes, kakor se - se to vaše pisanje mora! spominjal, naj se k njej zateka- ljudem, ki mislijo: glejte, saj zdi, v največji nevarnosti. : Da, imel je škof dr. A. B.jjo. — In vse to vi, g. urednik, I ni "Enakopravnost" proti veri, (Dalje jutri.) ,Jtglic sv. mašo pred odhodom opisujete kot strašen zločin nad I saj ni brezbožna! — Dejansko LEPA HVALA V dolžnost si štejem, da se lepo zahvalim vsem prijateljem in prijateljicam, ki so me prišli obiskat ob najini bolezni. Dobro mi je zdelo, ko so me obiskovali v tako velikem številu in mi je takoj nekoliko odleglo, ko sem govorila s prijatelji. Lepa hvala tudi društvenim članicam, ki so me prišle obiskat. Mary Segulin, Euclid, O. jašarje. Dostikrat se primeri, da se nas pelje pet v enem avtomobilu, pa se same neumnosti pogovarjamo, mesto da bi porabili dragoceni čas z nr.irju-šem. Torej naj da kdo napravit tako mizo v svoj avto, poltem naj nas pa povabi na izlet, i Prostor, kjer sedi šofer, naj bi bil hermetično zaprt, zlasti za slučaj, če bi bil tudi šofer mar-jašar, da ne bo kibiciral, ampak pazil na pot. In če se že naroči mizo, naj se pa naroči še pripravno ajsbakso. Tako bomo imeli vse doma. KRIŽEM PO JUTROVEM Po nemškem izvirniku K. Maya Prijazno svarilo našim svobodomislecem Pripovedoval pa vam bom stara, oguljena preproga v kotu. zgodbo njegove krvne osvete, ki j Na njej je sedel, s prekrižanimi ga je podila po puščavah in me- nogami seveda, debel človek za- stih Orienta, po morjih in dalj nih deželah in ki sem bil vanjo zapleten več ali manj tudi jaz. Miren in hladen, da sem se mu čudil, je po prisegi sedel k nama ter dejal: "Pripovedujta!" Halef je pripovedoval in ko je skončal, je Omar vstal. "Pojdita!" je povedal, se obrnil in stopil po jezeru, nazaj, odkoder je prišel. Najnevarnejši del poti je bil za nami, ni se nam bilo več hudega bati. Potovali pa smo še ves večer in vso noč. Zarana smo prišli na ohal in Fatnassa je ležala pred nami. "Kam pa sedaj?" je vprašal Halef. "Le z menoj pojdita!" Te besede so bile prve, ki jih je izpre-govoril od sinoči. Šel je naravnost proti koči, ki je ležala na bregu. Star človek je sedel .pred njo. "Es-selam alek!" je pozdravil Omar. "Alek!" je bil odgovor. "Ti si Abdullah el-Hamis, ki sol prodajaš?" "Da." "Si videl Arfana Rakedima, vodnika iz Krisa?" "Da. Davi je prišel z nekim j tujcem črez jezero." "Kaj sta počela?" "Vodnik si je pri meni počili in šel nato v Bir Rekeb, odkoder j litega obraza ter kadil iz starodavne, umazane perzijske pipe. "Kaj hočete?" je vprašal. Njegov glas mi ni ugajal. Tudi ni bilo sile, da bi se mu dal takole neprijazno, skoraj robato nahruliti. Evropejec mora v Orientu varovati svoj ugled, |raI; bi težko'prišla "E ce treba, spoštovanje izsiliti, si-tako mi jo pa yčagih pri_ cer mu utegne slaba presti nese čez fanc b lačno veter Tudi tegale namestnika Je Toda pustimo liste; v list se na- piše, kar hoče in ta voljno vse Cleveland, O.— Pred nekaj tedni se je v našem Clevelandu med Slovenci pričela nekaka borba med katoličani in odpadniki. Pazljivo čitam članke v Ameriški Domovini in v Enakopravnosti. Ne sme pa kdo misliti, da sem naročen na Enakopravnost. O, tega pa ne, a dobim jo vseeno. Za to dobroto se moram zahvaliti edino našemu županu Davisu, ker ako bi on smeti in odpadke redno pobi- v moje bilo treba že koj izpočetka poučiti, kako se mora vesti do tujca. Zato sem ga enako rezko in kratko vprašal: "Kdo si ti?" prenese, toda ozrimo se malo po piscih. V Enakopravnosti pišejo, da smo mi, kateri smo še ko~M°ehiko^ ker" verni in imamo še vero, v ka-Tako se je zavzel, da so mu tero smo bili krščeni, jezuitski ostala usta odprta. Strmel je v|psi> papeževi cupaki, nazadnja-mene, pa končno odgovoril: |ki in tako naprej druge take neumnosti. s tvojim I "Jaz sem wekil!" "Govoriti moram je vsem znano, da ni še bilo napredka v vaših vrstah in ga nikdar ne bo. Drugo ime pa je, s katerim se bahate in to je "svobodomi-sleci." Kajpak, to je lepo ime in si delate ž njim lepo reklamo. Toda oprostite, tega imena ne bi smela nositi vaša stranka. Besedo "svobodo" bi morali odstraniti in jo nadomestiti z "sužnost." Le kako ste si mogli prilastiti taka imena, kot: napre d n j a k i, svobodomisleci, ko vendar ni napredka v vaših vrstah, še manj pa svobode. Ali morete kaj svobode pokazati v vaši Rusiji, kjer ima vaša stranka že toliko let vso moč v rokah? Ne, tam ni nobene svobode in jo tudi ne bo, dokler bodo verski odpadniki na krmilu. Poglejmo v sosednjo republi-so spodili ali iz njega dolike in konjičke. Časopisje nam je potrebno, namreč dobro katoliške časopisje. Posebno je katoliško časopisje zlata vredno za našo mladino, ker jo krepča v veri in ji vliva ljubezen do našega naroda. Da, katoliških časopisov potrebujemo, protiverskim pa postavimo mejo: do tukaj in ne dalje. Vsem čitateljem pozdrav, Lawrence Bandi --o- Jugoslovanski kulturni vrt Organizacija Jugoslovanskega kulturnega vrta sijajno na- svoj prispevek za kulturni vrt sledeča društva: Jugoslovanski vojni veterani Post Jadran št. 3, $25.00 ; Prekmursko društvo Presv. Srca Jezusovega, št. 55 SDZ, $10.00; Podružnica S. Ž. Zveze št. 25, $10.00; Društvo sv. Neže št. 139 C. K. of Ohio, $10.00; Društvo sv. Alojzija samostojno, Newburg, $20.00; Oltarno društvo Presvetega Rešnjega Telesa, Newburg, $10.00; Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, $20.00; Društ. sv. Vida št. 25 KSKJ, $20.00; Srbski narodni podporni savez Jedin-preduje. Napreduje tako, da stvo, $20.00; Društvo sv. Jero-je veselje. Kdo še dvomi nad nima št 153 KSKJj strabane, iz Strabane, Pa. Do sedaj so na- vanskega kulturnega vrta 6121 kazala ali pa uradno sporočila St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. tem? Tako piše zavedni rojak Mr. Anton Miklavčič. Da, res je, nobenega dvoma ni več, da glasila in povečini že nakazala Pa., $5.00. To so društva, ki so se pri- pomorili duhovnike, zaprli in oplenili cerkve in prepovedali narodu vse, kar je v zvezi z vero. Ali tam vlada kaka svobo bo v jeseni otvorjen ta vrt, te mej drugimi postavljen v ta vrt spomenik velikemu pijonirju denar. Vsa druga društva, ki se bodo v bodoče odzvala, bodo priobčena prihodnjič, namreč od časa do časa sproti. Vse to gostom," sem povedal, "ki -je! 0 kam so ubogi ljudje za- j čeprav vi trdite, da je papež in! danes ali sinoči prišel k tebi." , bredli! Res, žalostno je, da ima | Mussolini eno, Mussolini je bil "Kdo si ti?" slovenski narod med sebej še "Tule je moj potni list." rojake, poturice, ki pljuvajo na Vzel je papir, pogledal vanj, ;nauke> ki 80 Jih dobili od svoje ga zganil in vtaknil v žep svo-1matere- V veIiki večini Je sl°-jih širokih turških hlač. venski narod veren in živi po "In kdo je tale?" je pokazal katohških načelih, katere uči na Halefa. naša sv. Cerkev od njenega po- "Moj sluga." Stanka. Temu pričajo naše šte- "Kako mu je ime?" vilne cerkve, katere so postavi- "Im e nuje se hadiž Halef 11 ,naši. PradedJe- Prav gori v Omar." In onile?" ameriških Slovencev škofu Ire nej Friderik Baragi, ki bo ta-ibo potem pri0bčeno tudi v spo-t»m vi»u» MK8 SVODO- krat siOVesno odkrit. Na to se|minski kn iei kot ie bn "Pž_ da? In prav tak je Mussolini, de]a snolno narn Qnomenik te , Je bilo ze ,„• j„ v . iaela s P°lno Pai°- spomenik te- SVOječasno povedano. Vsa stvar mu možu je že naročen, toraj bo urejena tako, da bo zado- . .. , . , j i i uu vsak dvom je nepotreben, treba volstvo in nnrms vseh ki bi socialist in kot tak brezverec L- a ■ i f- - j voistvo in ponos vsen, ki so Kaj -p. . , , Je pa sedaj zbrati precej denar- ;Drist)evali Vse nrisnevke nai Da pa javno ne napada Cerkve, ! ia ker vsa stvar bo gta]a d_,ti PnsP*val1- Vse Popevke naj je vzrok ta, ker se boji naroda ! , 7 V bo stala dosti se posllJa na tajništvo Jugoslo- t, ,-v ' v. . , J a uua'1 denarja. Zato se obračamo do j __, boljsevik, fasist m komunist so Dalje bodo v tej knjigi zabilje-ženi vsi, ki so darovali vsaj $1.00, ter bo potem priobčeno ime in naslov slehernega. Zato bi bilo priporočljivo, da se določijo gotove osebe, ki bodo nabirale prispevke v raznih krajih ter iste potem s polnim imenom in naslovom pošljejo na tajništvo, ter se denar takoj naloži na banko. Imena nabira-teljev in prispevateljev bodo priobčena tudi v listih. čas za nabiranje prispevkov od društev kot posameznikov je določen do 30. aprila. Do tistega časa morajo tudi vsa društva v Clevelandu in Ohio poslati svojo zgodovino oz. opis, ki bo priobčen v knjigi v toliki meri, kot so prispevali za vrt. Vse, kakor že omenjeno, bo označeno v knjigi, društva in pa častni člani. Vsem, ki so že dosedaj kaj prispevali, iskrena hvala in društvom pa ki so namenjena oziroma bodo storila isto kot so gori označena, se pa že v naprej zahvaljujemo, ter se priporočamo za pomoč, pri tej plemeniti ideji. Jože Grdina, tajnik tri i e bratci in se ločiin ,JVSeh naŠih društev in Posamez-jPiše Ant Grdina, Cleveland, O. tilje biatci m se ločijo samo po i]likoV! da skušajo po svojih naj- barvi. Boljsevik je rdeč, fašist, boljših močeh ter prispevajo v: J- --.'"E" ' , M crn, komunist pa črnordeč. Pre- i ta plemeniti namen. Narod slo-! bOSpOflJC fU t , " laKO SC D€ IZtepa WMl pričanja so pa vsi istega. Sovra- j venski, Postavi spomenik svo- i - stva proti Cerkvi m Bogu sojiprrm vm-flku SIovpup,, Vfip Le bolj polagoma otepajte like radi krivičnega obdolževa- . ... . jemu rojaku Slovencu, ki te je „ . _ polni vsi trije in si na vso moč ; tako častno predstavil Ameri- | prah, gospodje pri "E," da se ne vrhu visokih gora boš videl be- prizadevajo, da uničijo vsako j kancem, da si lahko ponosen boste preveč zaprašili, kar vam ____________________10 cerkvico v čast in priznanje j versko prepričanje m da izpuli- j Postavimo mu spomenik, pred- zna delati sitnosti in se boste "Ta je vodnik iz Krise, Omar ' ^to]hsk®_veLre; Posebno v na-|jo_iz človeških srevsako kore-|no utonemo v amerikanizmu, da' morali prati in umivati pred ben Sadek." "In kdo si ti?" "Saj si bral moje ime v pot- se namerava vrniti v Kris. Tu- nem listu." .jec pa si je pri mojem sinu kupil konja ter vprašal za pot v Kebilli." "Hvala ti Abdullah, oče soli!" j Molče naju je peljal Omar v j vas, pojedli smo prgišče datelj- j nov in popili lonček kozjega mle-, ka, pa se napotili dalje ob jezeru ! v Kebilli. Med potom smo povsod po- "Nisem." "Kako da ne?" "Pisan je v znamenjih vernikov. Kje si ga dobil?" "Pri francoski vladi v žiru." ;sih krajih, tam na lepem Pri- mno svete vere. Tako zamak- bodo Amerikanci še dolgo po- javnostjo. Zadnje čase ste primorskem, težko najdeš hrib, da j njem so v svoj fanatizem, da vjtem V€deii; kdo je bil ta narod čeli na tak način udarjati, da ne bi stala na njem vsaj kape-;blaznosti mislijo, da bodo sa-|in da je ta narod dal Ameriki|se je ozračje še bolj zakadilo, lica, posvečena temu ali onemu mega Boga zapodili iz nebes in velikega moža čigar ime kleše mesto da bi se razčistilo. Vaš svetniku ali sami Materi Božji, potem sami imeli oblast čez ne-In, žalibog, ravno iz teh vernih bo in zemljo, ne- katoliških krajev je postalo tu-; Kaj so na boljšem socialisti kaj v tej naši novi domovini to-|na španskem, kjer so porušili Al- liko odpadnikov. 58 cerkva? Ali so s tem kaj na- Ali ti je tvoja ljuba mati ob 1 predovali? Kdor zida, napre-slovesu. ko si odhajal ,v daljni Iduje, kdor ruši, ta nazadnje. "Francoska vlada v Alziru svet; napovedala, da moraš za- Bedaki, kako si upajo zoper-lukaj v Tunisu ne pomeni nič. pustiti katoliške vero, da ne stavljati se vojski, kateri je po-Tvoj potni list je toliko vreden smeš hoditi v cerkev, da moraš i veljnik sam Kristus, mogočni izvedovali za Armencem in res; tudi zvedeli povsod, da je pred1 nami. Popoldne smo prišli v Ke- \ billi. Kebilli je velika oaza in sedež wekila, namestnika. Tunis še namreč tistikrat ni bila francoska kolonija, ampak je spadala pod turškega sultana v Carigradu, ki pa je v Tunisu vladal le j)o imenu. Vladar Tunisa, v kolikor so ga svobodni beduini sploh hoteli priznati, je bil tuni-ški bej. In njegov namestnik je bil vvekil oaze Kibilli. Važnost te postojanke boste koj razumeli, če vam povem, da mu je bilo v "varstvo sultanovih pravic" na razpolago dano celih — deset vojakov. šli smo najprvo v kavarno, daj si počijemo. Omarju pa ni dalo j miru. Podal se je na poizvedo-j vanje in se šele črez dobro uro vrnil. i ko kos pražnega papirja- nastopati zoper duhovne, škofe i Bog, kateremu so bili divji mor- 'Torej vtretje, kdo si?" in cel° zoper papeža? Ali ti je ski valovi pokorni in celo smrt 'Ime mi je Kara ben Nemsi," tvoja verna mati, kateri ni bilo ni imela moči do njega, sem povedal. "Obdržal sem ime, preveč po dve do tri ure kleča-j Mi živimo po načelih, kate- ki mi ga je Halef dal. Moje pra- ti na mrzlem kamnu v domačija so nam sveta. Vsi smo bili v o ime je zumljivo." 'Ben Nemsi- Ne zgodovina ter bo zapisan z zla- princip je: udariti z velikimi tirni črkami ameriški zgodovini, naslovi in napisati nekaj na na-Za Jugoslovanski kulturni!«11- kakor da se podira svet in vrt se že dela nad 5 let, pa vse!narod vam bo verJeL Tak° ste je bilo brez uspeha in bi ostalo delah vedno in to Je že vaša sta-brez uspeha, da se ni izbralo za ra navada, ta vrt možj, «igar im"e je ožive- Toda če gre za čiščenje, smo lo to organizacijo, in upajmo mi pripravljeni za stvarno deda ravno Baraga bo združil za- bato, naj se pove drug drugemu spane Slovence v metropoli ter le resnico v oči. Natolcevanja jih zbudil iz spanja, in da bo in obrekovanja pa ne trpimo, on Slovence v Ameriki vse bolj|Razlaga naj bo čista in jasna, združil, za boljšo kooperacijo i narod naj izve le resnico, nobe-med seboj. Kakor sem že orne-;nega obsenčevanja ne trpimo, nil, organizacija tega vrta zelo j Dočim smo stali za uredniki lepo napreduje, dejstvo da je. Ameriške Domovine z jasnimi tako, dovolj glasno pričajo raz-, izjavami in povedali, zakaj da ne prireditve v ta namen in si- smo nastopili, ste vi pri "E" cer je bil uspeh te prireditve v udarili z loparjem, ne glede na Newburgu tako lep in plodone- to, če je pri tem kaj resniče ali sen, zatem pri naših Jugoslo- ne, samo da natrosite narodu vanih, bratih Srbih, ki zelo ak- še več prahu v oči. To pa pri "Videl sem ga," je poročal. "Kje?" sem vprašal. "Pri wekilu." bilo zanj itak nera-1 cerkvi, katera ni bila nikdar krščeni in vzgojeni v katoliški x izmučena dovolj, da ne bi po-1 veri. Med nami ni bilo krivo-romala na visoke in strme gore vercev, še manj pa brezvercev. p0Znvani na božjo pot na Sveto goro. sv., Naši starši so bili dobri katoli-tega rodu. Kje pase svoje cre- Višarje> Trsat; ali ti je tvoja čani, ki so cenili in spoštovali ue" . mati, katera te je ljubila, kakor svojo vero in nas učili po njej "Zapadno od Carigrada pro- more ljubitj mat. svojega, živeti. Ali bomo mi sedaj naše ti deželam Francozov m Angle- otroka in za kater je toliko Istarše prezirali, jih napadali in .. trpela-ali ti je rekla, ko si od- j sovražili, ker so nam vcepili v twn° «odelu^° z ™mi ze ves »as ne drzi- ker mi hočemo de- hajal: "Otrok moj, ni ti trebalsrce vero? žalibog je nekaj !?"• ^^ Pa £ j batu"atl 0 8 Van' Za kater° SG • i, , • . , . i . • , v . ' ]e vršila na takozvanem bt. ]e pac pričela ta debata m boi. verjeti, kar sem jaz verjela in sinov m hčera našega vernega ' , . . „ XT ^ , ' ^ 1 , J Clairju v S. N. Domu, ter men- i\aš boj je odprt m jasen, zada krona vseh prireditev. Pomi-: to se pa tako skrbno ogib-1 slite, da gre v S. N. Dom preko ljete debate in stvarnosti in se 1000 ljudi, namreč v glavno : niti z eno besedo ne dotaknete dvorano in ta je bila polna do zadeve, radi katere se je bolj ,„ tj__ - , . . . , . ... , , ... ^zadnjega kotička, kar gre za- pričel, namreč: zakai da ste la Vsemogočnega, da bi te pe- vera, to je njih bog, kar so lih , , . ' 1 .. . p.,;„„„!„, „-„■,; , • ' hvala vsem, ki so to priredili, pričeli z napadi na katolican- radla je na pa lastni starsi učili, to ie pa , v „ n/r T . ^ , | posebno se Rev. M. Jagru za stvo, sv. vero, Cerkev, papeža, i • -i i • ' itako lepo voBstvo. Glede tega duhovnike itd. "Otrok moj, nikar ne pozabi na Ako ne obsodite ih obtožite1 , - - i j - ▼ v , •• ou&uuiie in rocalo_ Velikodušno XT , „ , , In masno knjigo ah mehiške divjake, ruške boljše- L. ,„„„„ i,; Nahruhh ste me v "E," kakor "Ali je oaza, ki v njej stojijo njhovi šotori, velika? Imajo več oaz?" (Dalje prihodnjič.) Tri cigarete, prižgane z eno vžigalico Med ljudmi je vraža, da pri- te učila. Pusti Boga in katoli- slovenskega naroda, ki blatijo ško Cerkev, pusti vse, kar je in teptajo načela, katera so po-, Bogu dopadljivo"? dedovali po svojih starših. Kar O, ne, ni ti rekla tega tvoja jim je kak rdeč boljsevik zabil mati, ampak molila .je in prosi- .v butico, to verujejo, to jim je la Vsemogočnega, ljal po pravi poti. kolena pred te in te in prosila: vse prazen nič. |neso veliko nesrečo, če se pri- Boga !" "Pri wekilu —?" sem se čudil. "Da. Njegov gost je. Imenitno je oblečen, če ga hočete videti, moramo koj k wekilu. Pravkar je čas za sprejeme." Zelo zanimivo novico je prinesel! Morilec, ki ga policija išče neprestano preganjajo ih mori- j večje vgote in to ne gamo iz me_: med največjih preganjalcev dull roke an in sedaj premisli, kam si pri- jo nedolžne katoličane, njih vo- tropole Cleveland ampak tudi hovmkov- v ta namen ste si na-tudi dvaj- šel ti, ki se šteješ, da si "na- ditelje duhovnike, škofe, nima- iz drugih držav Baš kar sem bavili cel° neko Pismo, staro že žge tri cigarete z eno vžigalico, rožni venec ti je podala, kot ka- vike in druge take rdečake, ki Pameten človek ve, da si radi toliške vere znak. tega ne bo nihče zlomil roke ali noge, pa če se prižge set cigaret z eno vžigalico, če! prednjak," pa si tako nizko pa- te nobene pravice obsojati bož-vžigalica dovolj dolgo gori. Ta del. Prelomil si obljubo, ka-lje namestnike in teptati njih vraža se je pa izcimila iz sve- tero si obljubil kot otrok svoj'i1 svete nauke. Kdo je večji zlo-tovne vojne, ko ,je bilo strogo lastni materi in svojemu Stvar-Ičinec kot morilec, ki mori ne-prepovedano prižgati več kot „iku. Padel si tako globoko J dolžno kri in ta morilec je vaš pristaš, katerega čin vi odobravate. Tega obsodite, tega kritizirajte ! Pustite katoličane, duhovnike, škofe in papeža v miru. Ne |sg odzivajo razna društva, ki iz svoje blagajne nakazujejo po da sem ali da sem bil eden iz- prejel pismo od Mr. Tomšiča, 30 let |n £™predelili po vseli s tiralico po vseh časopisih, — ,eno cigareto z eno vžigalico. Ta jne samo da si zavrgel svojo ve-pa gost sultanovega namestili- ukaz je prišel od tega, ker če se j ro, Boga in vse, kar je z Bogom ka! !-ie Pustil° goreti vžigalico toli- v zvezi, ampak vrh tega pišeš Omar naju je peljal črez ši-;ko časa, da se je ž njo lahko;in napadaš katoličane, duhovnik, trgu podoben prostor k prižgalo kar tri cigarete, je do- ne in poglavarja naše katoliške blagajnika društva sv. Jeroni-ma, št. 153 KSKJ iz Strabane, Pa., ki piše: straneh vašega lista, da bi ga ja kdo ne prezrl. Koncem tega ste pa še dostavili, češ, poglejte ljudje božji, ali smo mi kdaj Cenjeni sobrat in prijatelj tako preganjali in sramotili du-Mr. Joseph Grdina. Čitali smo | hovnike, kakor jih je ta Grdi-vaš opis v Glasilu glede kultur- na? nega vrta in Baragovega spo- Sedaj mi pa, gospodje pri menika. Na seji našega društva "E" pazno sledite, ko vas bom nizki kameniti stavbi. Po ju- (bil sovražnik dovolj časa, da je Cerkve, sv. Očeta papeža in ce- igrajte se z ognjem, da se ne smo o tem razpravljali in dolo- popeljal v dobo pred 28 ali 30 trovskem običaju ni imela nobe-jpostal na svetlobo pozoren in lo samega Boga. opečete. Urednikom in dopiso-jčili da naše društvo daruje leti in vam bom nekaj pojasnil nega okna na ulico. Pred vho-;tudi dober cilj je imel. Obrat- Vi, verski odpadniki, kateri valcem Prosvete, Proletarca in!$5.00. Tako, vidite rojaki, o takratnem položaju, poseb- Pred vho-'tudi dober cilj je imel. Obrat di m so vežbali wekilovi deseteri.no pa gori vžigalica, da se pri- se štejete in bahate, da ste na- Enakopravnosti svetujem, d a Brez vsakega posebnega vabila no pa povabim g. urednika Va-vojaki pod poveljstvom korpora- žge samo eno cigareto, samo prednjaki, ali ne veste, da ste i enkrat za vselej prenehate na- in prošenj razpravljajo in na- tro Grilla, ki je takrat prav gone- na nižji stopinji, kot pa žival? padati našo katoliško vero, ker kažejo, dasi gotovo niso rožna- tovo še hodil la, ob zidu je malomarno slonel trenotno. Ker se je tort bobnar. jprestano opozarjalo na nevar- Vsaka žival je pokorna svojim ste lahko prepričani, da ne bo- j tih razmer tam v Penn. kjer kop- kamor ga je bil poslal, kot mi VsUnili smo v "palačo" na- »ost predolgega gorenja vži- gospodarjem, vi pa jih sovraži- ste ničesar dosegli. Pišite raje ljejo črni uijamant, ampak tem je povedal neki rojak, morav-mcstnik(.\ o, nihče nas ni zadr-jtfalic«', je metala vraža, da po- te in zaničujete. Saj se ne na- članke, ki bodo človeški družbi i večja pa je njihova zavednost, ški dekan. Vas, g. Grill, hočem i val. Črnec, najbrž sluga, nas menl vt' 1 <0 nesrečo, če se i>ri- zivate s pravim imenom, ker koristni. In ako vara vaš dar Kar se pa tiče društev iz Cleve-' malo poučiti o zadevah in afe-ji v veži vprašal, kaj želimo, ■žge z ('no 'zlKalico tri cigare- vaše pravo ime bi moralo biti modrosti ne dopušča, da bi kaj landa se jim mora pa dati tudi rah, ki so se vršile tisti čas, ko ter nas peljal v "selamluk," v,te. 1 '''''1 !>» menijo, da je —nazadnjaki. Saj dozdaj še ni napisali brez napada na katoli- vse priznanje in gotovo bodojsem pisal tisto pismo č. g. Ker-: I r. jcmno dvorano. pasta a a \ raža iz ruskih po- bilo slišati, da bi boljševiška čane, pustite list prazen, da bo- temu primerno se odzvala dru-j žetu in č. g. V. Hribarju, da Ta "dv,»rana" je bila prazna grebmn o »redov, pri katerih se Rusija ali kaka druga dežela, do imeli ž njim vsaj otroci ko- štva iz Ohio. Kar se tiče drugih'boste v bodoče pri čiščenju pra-•lizka solin z golimi stenami, prižge n sveče z enim priži- kjer so verski odpadniki na kr-!rist s tem, da bodo lahko čeč-^ držav bi pa zelo priporočili, če hu rabili drugačne krtače, če 1 dilio pohištvo v li.jej jo bila galniKom. milu. kai nanreHovala. Sni nnm kali no niom in ni iv.renruvtili 'V>i ^lcriu: .u.uSt,,,, i katoliško šolo, milu, kaj napredovala. Saj nam kali po njem in si izrezavali bi sledili društvu sv. Jeronima 'nočete imeti sitnosti in nepri- nja in natolcevanja. Ker Vi, g. Grill, prav nič ne veste, kako je bilo takrat, bi kot izobražen človek, odvetnik in urednik, ki mora biti vendar človek pošten, ne pa zakotni napadalec, ne smeli pisati neresnico, ampak bi se morali, ker niste bili takrat poleg, poučiti o vsej stvari od kakega drugega. Ne bi ijse sedaj zagovarjal radi tistega pisma, da me niste hoteli pri "E"' postaviti v slabo luč pri narodu. Da, pisal sem ga in bil sem v tisti aferi, česar še nikdar tajil nisem. V tisto afero je bilo pa zapleteno takrat domalega vse slovensko ljudstvo, katoliško in nekatoli-Ško. Naj bo torej to moje pojasnilo tistim, ki dozdaj niso ničesar vedeli o tej aferi, da bodo Vedeli, kaj je na vsej stvari in da ne bodo sodili samo po tem, kar piše "E," ker takrat ni bilo še "E" in njenega sedanjega urednika tukaj. Vsak človek je opravičen braniti svoje dobro ime. Ne rečem, da sem čist pred Bogom in tudi rečem, da tista afera ni bila v kredit katoličanom, toda nekaj pa bova dobila, g. Grill, ravno v tisti aferi, za kar mi boste morali dati priznanje, pa če ste še tako velik nasprot-nik katoliškega prepričanja. Priznati mi morate, da nisem bil hinavec in da sem bil odkrit in to baš radi tega, ker sem pisal to, kar sem mislil in želel v srcu. To je eno, kar ste lahko posneli iz tistega pisma. Drugo je pa važnejše. Vi ste zapisali, da niste nikdar hujše psovali duhovnike, kakor sem to delal jaz. Toda psovk v pismu ni nobenih in nobene besede, ki bi žalile čast duhovnika. Vzemiva rešeto in izčistiva žito in pleve na dvoje: moje in pa zahteve naroda ali faranov, katerih takrat ni bilo malo na moji strani. Želeli smo, da bi dobili v faro mesto enega tri duhovnike, razumete: tri duhovnike, tako je želela fara. Sedaj pa povejte, če se to strinja s tem, kar še je v "E" tolikokrat pisalo o črnih suknjah, o papeževih copatah in drugem, kjer ste povsod, kjerkoli ste mogli napisati najmanjšo opazko proti katoličanom, ste jo obesili na veliki zvon. Tako ste hvalili brezbožne boljševike, sedanjo vlado v Španiji, Mehiki in sploh povsod, kjerkoli ste mogli omalovaževati katoliško Cerkev in jo blatiti. Prosim povejte, kdo je bil za ali proti katoličanstvu, veri ali duhovnikom: ali jaz, ki sem se (Dalje na 4. strani) jfgggM Potegnil ga je' nase, ga poljubil kakor razneženi medved ter odštorkljal v noč. Francelj ni mogel najti besed. Ko pa so že zamrli Gričarjevi koraki, je zavpil za njim: "Z Bogcm, Miha! In dobro naj ti gre!" Medtem ko se je vračal proti koči, je venomer postajal in gledal v temi proti dolini. V koči je sedel na ognjišče in zrl v pojemajočo žerjavico. Z globokim vzdihom je konečno vstal ter splezal na seno. Kaj neprijazni časi so se naselili v "palačo bul." Grof Jazborski je postajal slabše volje od dne do dne in razpoloženje ga-notja, ki je za kratke ure prve čase še nekoliko omiljevalo sem in tja njegovo žolčavo trpkost, je postajalo čezdalje redkeje. Vsak neuspeh na lovu je bil povod za izbruh neizmerne jeze. Ni minil dan, da si ni moral Francelj priklicevati v spomin gospodovo "nesrečo," da se je prisilil k miru. Poleg tega pa so mu lastne skrbi težile srce kakor težak kamen. In tudi ni mogel več najti veselja nad svojo službo. Vsak dan je bolj zmajeval glavo nad postopanjem svojega gospodarja. Kakor je sedaj grof Jazborski lovil, to že ni bil več lov, pač pa preganjanje brez oddihljaja. Zjutraj piršanje, med dnevom podplut in globoko so se udrle oči v jamice. A dokler je bilo še na planinah in v gorskem gozdu slišati kak jelenov klic, si ni privoščil miru. V teku treh tednov je pcdrl devetnajst jelenov. Zadnjega je podrl zjutraj šestnajstega oktobra, čeravno je že dan prej minul lov na jelene, čim je bil jelen odprt, se je odpravil proti domu in čim je prišel v grad, je dal poklicati zdravnika. Ta mu je svetoval spremembo zraku, milejše podnebje — in nemudoma je grof Jazborski uboga! zdravnikov nasvet. A vsekakor je pri tem najbrže zamenjal svetovne smeri, kajti naslednjega jutra je odpotoval na lov na jelene na Finsko. Za svojo postrežbo in oskrbo je vzel Preles-nika s seboj, ki je prišel tekom gonje jelenov zopet v milost, ker je pripravil deset jelenov za odstrel. Francelj se je oddahnil. Prvo, kar je storil, je bilo, da se je za en dan in eno noč zagrebel v kcči v seno, da si v uprav svinčenem spanju odpočije razgledane kosti1. Ko se je zbudil in stopil pred kočo, je počivalo nad gorami svetlo jesen« sko jutro. Vrhovi so že imeii svojo prvo snežno odejo. Lovcu se je dozdevalo, kakor bi bil i^ vic odrešena duša. V tem 1 strmel v tujo, koščato osebo. "Ja, za božjo voljo, kdo si pa | ti?" "Za deklo sem pri Mostarju." "Dekla? Kaj je pač treba Mostarju tujih ljudi v hiši? Saj I ima sestro pri sebi!" "Mar nisi s tega sveta, ti ? Ali res ne veš ničesar? Malka že davno ni več v vasi." Francelj je pobledei. "Šla je k*svoji sestri, da, 'in sedaj sem jaz tu." Francelj je stal nekaj časa | ter se opiral na dolgo palico. — ? Pridobivajte člane za S. D. Zvezo 'Lahko noč!" In počasi, vedno majaje z glavo, je šel proti | cesti. "Pri tem ni vse v redu!" je godrnjala dekla. Pri plotu je Francelj postal, se ozrl po dvorišču, porinil klo- v "Sedaj je vse zapahnjeno, konec! Sedaj le poskoči, srce moje, da se zopet uloviš!" (Dalje prihodnjič.) -o- Mussolini pomaga mnogim hotelom v Italiji Rim, 9. marca.'— Ker se je potniški promet tujezemcev v Italiji zadnja leta zelo znižal in MALI OGLASI Naprodaj je trgovina z mehko pijačo. Ima tudi permit za točenje piva. Proda se po nizki ceni radi .smrti v družini. Poizve se na 1188 Norwood Rd. (60) : Delo! Rojak, ki živi v bližini Con-neaut, Ohio, naj se zglasi radi dela na 15018 Ridpath Ave., Cleveland, O. (60) ; DOPIS A. GRDINE , , „ , . i ., i (Nadaljevanje z 3. strani) buk v celo ter si drgnil tilnik. | z dri£imi$r Jn> da bi za tako ogromno faro dobili še več duhovnikov, ali ste bili na pravem Vi z vsemi dopisovalci, ki ste venomei; hoteli pobijati vpliv sv. rimske Cerkve? Ali ni tukaj za grmom zajec, s katerim ste hoteli zastrašiti ljudi? Ali ni to samo prah, s katerim hočete zasenčiti pravi pogled v zgodovino in preteklost zadnjih 30 let pri naši fari? Da, da, prav to je In je prišlo mnogo hotelov v siromašen položaj, je diktator Mus-jtaktika in polemika vaša. ; solini ustvaril posebno ministr- prav take taktike se poslužuje-! stvo za turistiko, ki razpolaga j te radi banke, radi katere veno-j s 100,000,000 lirami. Denar se mer napadate urednika Pirca in bo dal gotovim.lastnikom hote-;Debevca in Grdinata. lov, ki propagirajo turistiko v j jj6 poslušajte še naprej, da Italiji. vam bom do kraja dokazal, da --o--imam prav in da ste se zmotili, Politične stranke odprav-; ko ste moje pismo razlagali na ljene V Estoniji zelo krivičen način. Od fare Helsingfors, Finska, 9. mar- sem bil izvoljen za odbornika ca. _ Vlada, republike Estonije in sem več let kolektal za cer- je prepovedala vse po 1 i t i č n e kev tudi po hišah. Farani so , . v . miru je občutil samega sebe zo-gonja, in zvečer zopet pirsanje. ^ (]a ^ _ pQ Kar mu je prišlo pred puško, vse je pometel. Vedno krajši so postajali presledki, ki jih je prebil v koči In v noči težko spanje po vseh naporih dneva. In zjutraj zopet tako hitro iz koče zopet, da je bula na grofovem čelu postala stalna. Noben plen ga ni več zadovoljeval, noben uspeh nasitil. Ni bil več lov, ki ga je iskal, pač pa že mrzlično napetost pred strelom. Nekega popoldne med pirša-njem na gamze sta ugledala dva orla, ki sta krožila nad pečino. To je prineslo novega, dobrodošlega razburjenja. Grof Jazborski je podrl prvo gamzo, ki mu je prišla na pot. Na vrh pečine sta jo položila kot vabo in medtem ko je moral sedaj biti Francelj neprestano na straži, se je grof preselil v Prelesnikovo kočo. Po preteku enega tedna je lahko Francelj poročal svojemu gospodu, da sta se orla vabe prijela ter, da se nadnjo redno spuščata. "Ako se vam ne bo zdelo škoda truda, gospod grof, sedaj boste lahko oba ustrelili." Grof Jazborski je pomišljal, potem je zmajal glavo. "Streljati? Nekaj več hočem imeti od tega! Ta dva mi boš hranil vso zimo. Morebiti bosta ostala in gnezdila. Potem pojdem po mladiče v gnezdo. To mi bo zopet napolnilo kletko in mi prineslo tudi nekaj spremembe. Zopet moram imeti enkrat nekaj, kar mi bo spravilo malo kri v obtok. Tega večnega smodnikanja sem se že skoro preobjedel." V nasprotju s to obljubo je vsak sledeč dan izpraznil par patron. Med gonjo jelenov si je grof privoščil vsak dan komaj par ur počitka. Bila je mesečina in zato je uporabljal tudi noč za lov, ne da bi se mnogo brigal za revmatične bolečine, ki so se pričele za spremembo porajati v levem kolenu, katero je bilo do tedaj očuvano pred to nadlogo. Spomnil se je polovice volnenih spodnjih hlač, katero je bil poleti prihranil, in kaj huda ura je prišla, ko ni mogel Francelj te polovice takoj najti. A to pot ni hotela gorkota volne tako hitro pomagati. Grofova hoja je bila čezdalje težja, njegov obraz je bil žolto rku, ki mu je izza dolgih tednov zopet teknil, je vzel puško ter ves dan hodil po svojem revirju. Počival je v senčnatem gozdu, sedel na sončnatih bregovih, gledal sanjavih oči pe-jine ter opazoval, kako se je -plašena in razpršena divjačina zopet zbirala. In veselje nad poklicem, ki se je bilo pričelo zadnje čase že izgubljati, se .ie pričelo zopet ogrevati v njegovem srcu. In še nekaj je na-"jel v tem brezskrbnem miru, ;ri tem olajšujočem oddihu: — vozel skrbi njegovega srca se je razvozlal kakor sam od sebe. Sedaj prvič je lahko mirno pomislil, kaj je bil z Malko doživel in tedaj je postajal črni krokar, za katerega je smatral dekle, čedalje bolj bel. Seveda se mu stvar ni zdela sedaj nič bolj jasna kakor prej. A misel na odkrito prisrčnost, s katero mu je stopila Malka na--proti pred tistim večerom, dalje spomin na nje žalostni obraz in strah v nje glasu, s katerim mu je zaklicala svarilo pred Prelesnikom — to so bili močnejši trumfi kakor pa zapahnjena hišna vrata in obisk dekleta v koči. Za vso stvarjo je moralo tičati nekaj, česar ni mogel uganiti, česar ni mogel slutiti. In da si pride na jasno, si ni vedel boljše poti, kakor da stopi pred dekle z odprtim vprašanjem. Potolažen in v novem upanju se je Francelj vrnil zvečer v kočo. To noč je spal spaaje blaženih sanj. Naslednjega dne ga je še dolžnost zadrževala v hribih. S pomočjo dveh drvarjev je moral spraviti na vrh stene za vabo obema orloma jelena, katerega je grof po zaključku lova ustrelil. Ob dveh popoldne se je vrnil v kočo, zaprl vsa polkna, zaklenil vrata, a sedaj je že kakor nor tekei, da pride še pred mrakom v vas. Ko je šinil mimo hotela, so v pivnici že prižgali luč. A nad cesto je bil že polmrak in še predno je Francelj prišel do Mostarjevega plota, je lahko videl postavo dekleta, ki je hodilo počasi po dvorišču ter nosilo v naročju v sivo odejo zavito Katrico. Srce mu je bilo kakor kladivo. Ko pa je stopil na dvorišče, je zazijal in debelo i stranke in je prepovedala dr-: vedno govorili, da je en duhov-■ žavljanom zahajati na politične nik premalo pri fari. Drugi so sestanke. Državljani na svojih rekli, da bi dobili drugega du-shodih sploh ne smejo omenjati hovnika itd. Taki smo bili in ! političnih zadev, časopisom je taki smo , še danes, da znamo i sploh prepovedano celo imena drugim bolj gospodariti kot sa-političnih strank omenjati. mim sebi in drugih napake vi-__o- idimo .s ojih pa ne in da se vti- MicnaprireditovLorainUj^-'vIS--^: Med nami slovensko mladino'vati samo višja oblast. Mi sami priznamo, da smo taki, ampak Vi, g-. Grill, pa ne priznate, dasi se venomer vtikate v katoliška Cerkev, dasi ji ne daste v podporo niti počenega ficka. Drugim vpijete: pustite to in to organizacijo v miru, a sami se pa neprestano zaletavate v našo organizacijo, katoliško Cer-te pred-1 kev, katere član niste in je ne vzdržujete in ne živite po njenih zapovedih. Postanite član rimsko katoliške Cerkve, potem Člani "Vesna" kluba je veliko | zanimanje za dobro prireditev prve igre v angleščini "Whit-tlin'" (Rezljalec). Ta tridejan-ka, komična drama je lahko razumljiva in zanimiva; zato upamo, da privabi veliko število poslušalcev iz naše in sosednih i naselbin in pričakujemo, da dobite dober užitek od stave. Po vašem mnenju, g. Grill, j smo mi tepci, ker se potegujemo i za vero in duhovnike, hodimo v ;ev in pridigujei katoliško stvar. S tem se, j po Vašem okusu, g. Grill, sme-! širno. Vi pa pravite, da ste tudi Kratki opis iste je : Vdova gospa Wilson in ; psi kritizirajte, če imate kaj. Ruth sta v slabih razmerah, za najemnino ju tirja skopuh trgo ves Dave Peterman; zaupliva j gospa ne zapisuje in ne sumi da , , ... , 1,1 ,. „ '' . .. v. . , cerkev m pridigujemo na sho-ju goljufa. Pri nji živi zdrav-] nik Dr. Good, dobrotnik reve-j ,žev, ki v prostem času rezlja igrače za revne otroke. Pripelje i . , , , ! T " . , •• ,,.•] , i lahko brez cerkve dober kato- slučaj v hiso gospe Wilson mla-1 . . ,. ' .. T. ...... , , . hcan, torej smo vas prignali deniča Jimija, ki je bolan vsled . , / . ... j ;tako daleč, da ste vendac priz- 1 uživanju mornja; ozdravi ga , _ „ , . , , v .... 'naliBoga. To se nn dobro zdi, Dr. Good; iz hvaležnosti jim i. ® • , .... „ _ , j lin tega Vas ni treba biti sram. pomaga iz zadrege s tem, da_ , , . . . , 1 .. K . . In če postanete iz polovice cel prične s tovarno rezljanja yr , ' . x , * , , * i* • . . _ v katoličan m ce "E ne bo več barvanja igrač: pri tem mu: . . ~ 1 ' .. , ,. zabavljala cez vero in Cerkev, vsi pomagajo. Razvije se tudi .. . . te jih položili h krsti pokojnega v zadnji spomin in sicer: družina John Jeglič, hčere Sylvia In Josephine Smole, Mr. in Mrs. Prank in Mary Lušin, E. 163rd St., družina Lcuis Kcman, družina Frank Suhadolnlk iz Norwood Rd., Mr. in Mrs. Frank Urbiha, družina Jos. Pečjak, Double Eagle Bottling Co., društvo Naprej št. 5 SNPJ, Za darove za svete maše se prav lepo zahvaljujemo sledečim: Mrs. Rose Zupančič, Mr. John Kromar, Mrs. Jennie Skuly, Mr. Frank Primožič, Mr. in, Mrs. Oberstar, Mrs. Rose Urbančič, družina Matt Modic, Mr. in Mrs. Frank Merhar, E 63rd St., Mr. Frank Jesenovlc Jr., Dannie Otcničar, Mrs. Mus-grave. Nadalje se lJrav lepo zahvaljujemo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu In !,icer: Mr. John Jeglič, Mr. Frank Primožič, Mr. Lud. Brezar, Mi Fra ik Mačerol, Mr. Lud. Oustinčič, Mr. Jos. Gospodarič. Prav lepa hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, ko Je ležul na mrtvaškem odru in vsem, ki so pri ranjkeni čull ln moliii ter ga spremili k večnemu počitku. Iskreno se zahvaljujemo Rev. Andrew Andreyu za podeljene svete zakiamente in za opravljene cerkvene pogrebne obrede Prav lepo se zahvaljujemo pogrebniku Frank Zakrajšek za vso prijazno post.rcžbo ln za točno ln izvrstno vodstvo pogreba v našo popolno zadovoljnost ter ga za vsak slučaj prav toplo priporočamo. Ravno tako tudi lepa hvala društvu Nai>rej št. 5 SNPJ za hitro izplačilo posmrtnine. Ti predragi in nepozabljenl soprog in ljubi oče, preUal si trnjevo pot te solzne doline in odšel si po svoje plačilo v večnost. V globoki žalosti Ti želimo, da počivaš mirno v zasluženem pokoju. Večna luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: SOPROGA ln HČER Zapušča tukaj tudi žalujočega nečaka John Jeglič; v stari domovini pa žalujoče brate Johan, Anton, Alojz in Jernej ter dve sestri Roža in Franca ln hečaka Frank Jeglič ter nečakinjo Marijo Legat. Cleveland, Ohio 11. marca 1935.