Leto XLVI. - Štev. 23 (2295) - Četrtek, 9. junija 1994 - Posamezna številka 1300 lir
dlas
Settimanale - Spedizione in abbonamento postale - Pubblicita inferiore 50%
Redazione - Uredništvo: Riva Piazzutta, 18 - 34170 Gorizia - Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 0481/536978 Poduredništvo: 34133 Trieste - Trst - ul. Donizetti, 3 - Tel. 040/370846 - Fax 040/633307 - Poštni t/rn 10647493 Zadruga Goriška Mohorjeva
TAXE PERpUE	GORIZIA
TASSA RISCOSSA	ITALY
MAS OJVCDtDMDtK
»Fini je človek v redu«
Smo dovolj alarmirani s to desnico, ki se je celo (demokratično!) povzpela do vrhunske oblasti?
Kakšen razvoj se sedaj obeta? Za nas je ta alarm toliko bolj upravičen, ker je uradna desnica sprejela tezo naših krajevnih desničarskih krogov in jo celo vključuje v diplomacijo: Sloveniji naj se zaprejo vrata v Evropo.
V čem pa je še večja nevarnost desnice? V tem namreč, da se lahko še bolj utrdi sedaj, ko je na oblasti in bi nekaterim krogom celo postala sprejemljiva, če že ne simpatična: »Saj niso tako črni kot zgleda.« Celo to smo pred kratkim slišali iz ust Slovenca: »Fini je kar v redu človek, gospod, malo govori in trezno vodi.« In to kljub njegovim izjavam o fašizmu in njegovemu nekdanjemu voditelju!
Smo že prišli do tega?
Kakšen naj bo naš odgovor tem provokacijam in napredku desnice?
Eni so za ponovno manifestacijo na Travniku (Travnik št.
bi imenovali), a se ne zavedajo, da časi niso več isti in bi
se ne ponovilo to, kar je bilo tedaj. To je tipično vodenje mas in nekateri ne morejo iz te linije. Kako pa naj se skladata sklicanje mase in obenem odklon skupnega nastopa na volitvah?
Mislim, daje naš odgovor nekje drugje: v človeku samem.
Je v rasti naše identitete in pripadnosti. Imejmo v rokah slovenski tisk, obiskujmo kulturne prireditve, šola naj ustreza svojemu namenu in poslanstvu. Verniki naj se redno udeležujejo svojih bogoslužnih obredov in naj bodo živo telo krajevne Cerkve.
Tu je naš odgovor: močne korenine v naši kulturi, zavesti, v krščanstvu.
Sovražnik naše identitete je tako desnica kakor tudi inter-nacionalizem, obe škodljivi skrajnosti.
Ljudstvo si želi skupnega nastopa, ker vidi v tem moč. Kdo bo prepričal nekatere naše politike, ki bolj sledijo navodilom svoje centrale?
Najbolj naravne in elementarne stvari se nam zdijo preveč preproste, iščemo nekaj visokega. Toda prav s tem odklanjamo rešitev.
Ne oddaljujmo se od svojih korenin!
c.k.
Tržaški pravoslavci
Iz zavitega in zmedenega članka v Piccolu smo zvedeli za nove skrbi in težave v tržaški srbsko-pravoslavni skupnosti. Zdaj jo teži skrb za svojo avtonomijo, ki jo uživa od časov Marije Terezije. Načrt, ki se je baje porodil - če smo prav razumeli - v neki beograjski centrali, naj bi predvideval, da pridejo tržaški pravoslavci pod hrvaško jurisdikcijo oziroma pod zagrebškega metropolita. Ta sklep naj bi veljal tudi za pravoslavne v Sloveniji, kar daje predstavniku skupnosti, ki je članek navdihnil, pretvezo za sum, da se za načrtom skriva morda tudi slovenski revanši-zem. Kakšen revanišizem ni jasno niti avtorici članka, saj ni znano, da bi Ljubljana kdaj stegovala prste po veliki imovini tržaške pravoslavne skupnosti. Zelo pretirana se zdi tudi
trditev, da bi ta skupnost štela 10.000 članov, ko pa je vsem dobro znano, da je polnopravnih članov komaj nekaj desetin, ki zelo pazijo, da ne bi spustili oblasti iz svojih rok, kar je tudi upravičeno, sicer bi se še tako velika imovina lahko spremenila v pogorišče.
Lahko je pripadnikom nacionalnega zavežništva govoriti o mejah. Oni itak stanujejo v Rimu. Tukaj pa nihče ne razmišlja o spremembi meja, saj jih je že preveč in so bile že prevečkrat spremenjene.
Lidia Del Ton, prva italijanska županja v Dinjanu
Berlusconi je seveda prezrl dejstvo, da nikjer na svetu ni predsednika vlade, ki bi osebno bil lastnik treh TV mrež. Po pravici je treba povedati, da je Rai bil v rokah strank in celo posameznih struj, vendar pa je treba prav tako pribiti, da niso komentatorji Rai-a nikoli padli tako nizko v hvalisanje ali oboževanje svojega leaderja, kot so to storili Ferrara, Sgarbi, Funari in Fe-de. Istočasno je treba povedati, da se je to dogajalo že pred političnim nastopom Silvija Berlusconija, ko je ta užival podporo in kritje takrat vsemogočnega
jiiiin'
Prvi poraz za večinsko koalicijo
Večinska koalicija se je pretekli teden znašla v težavah zaradi razmerja sil v senatu, kjer nima večine. Že prej ji je le za las uspelo izvoliti svojega predstavnika za predsednika in le pomoči štirih disidentov v Ljudski stranki (PPI) se mora zahvaliti, če je zmogla izglasovati zaupnico Berlusconijevi vladi. Nič pa niso zalegle grožnje z novimi volitvami, ko je zdaj šlo za določitev predsednikov senatnih komisij: kar osem so jih morale vladne stranke prepustiti opoziciji, pet pa so jih vendarle spravile pod lastno streho. Prvi poraz je vsekakor znanilec novih težav za vlado, ki je dokaj objestno in povsem samovoljno uveljavila svojo prednost v poslanski zbornici, kjer ni opoziciji prepustila niti enega kontrolnega organa. Kako je le mogla pri tem računati, da se ji ne bo opozicija maščevala v senatu, je skrivnost, ki jo lahko pojasni samo naivnost in neizkušenost Berlusconija in njegovih svetovalcev.
Radikalci so ta teden dokazali, da jim gre za oblast in ne za reforme in za večjo svobodo. Postali so sestavni del večinske koalicije. Morda jim je končno dovolilnico priskrbel Taradash, ki je bil izvoljen za predsednika nadzorne komisije za RAI. Že dan po imenovanju je bil znani radikalni predstavnik na sodišču, kjer je vložil prijavo proti Rai-u, češ da je bila vojaško zasedena od strank prejšnjega režima.
Berlusconi je najprej skušal ublažiti polemike, ki so nastale, potem pa je pristavil še svoj lonček in z močjo poudaril, da nikjer na svetu ni državna TV na stališčih proti vladi (nihče mu ni povedal, kaj se je dogajalo v Sloveniji za časa Peterletove vlade) in da je treba zadevo normalizirati.
Bettina Craxija, ki je neposredno kriv, da se je zasebno televizijsko založništvo razvilo brez kontrole in bremz. Za to svojo krivdo, ki je skrivala morda podobne ali še bolj megalomanske načrte političnega vzpenjanja, pa zdaj Craxi plačuje v Tuniziji s svojim praktičnim begunstvom, ki pa nima nič političnega za sabo, _ pač pa veliko kazenskega. Če se vrnemo k Berlusconiju, moramo še pouda-
Nejasnost
Politična situacija v Sloveniji je zelo nejasna: ministri odstopajo, potem ne odstopajo, druge odstavijo, a ostanejo v vladi, ena komponenta zapušča vladno koalicijo, druga zahteva izgon skrajne levice, ki ostaja trdno zasidrana v centru oblasti, reforma krajevne uprave (le zakaj ji po kardeljevsko rečejo »samouprava«,?) pa pade na prvem izpitu. Prav dejstvo, da se volilci niso poslužili pravice obnoviti nekdanjih občin dokazuje, kako nizko je padlo zaupanje državljanov in obenem, kako slabo so v prejšnjem režimu ravnali z javnimi zadevami. Dosedanje občine so bile prevelike, v njihovih središčih pa sta se osredotočila politična oblast in gospodarska moč. Nove občine, ki bi se ločile od obstoječih, bi bile dolga leta obsojene na marginalno vlogo, stari centri pa bi se z novo delitvijo samo okoristili, ker bi svojo gospodarsko moč delili na manjšem teritoriju in za manjše število krajanov. Sebičnost je prišla do izraza tako jasno, da je malokdo nasedel in mnogi na referendum sploh niso šli. Mnoge je to presenetilo, ker je do tega prišlo zelo spontano in ne da bi ena ali druga politična sila te-
riti, da se bo premier lahko večkrat znašel v težavah z ustavo: ta namreč prepoveduje, da bi član vlade lahko sklepal o čemerkoli, ko je to lahko povezano z njegovim osebnim interesom. Če se bo Berlusconiju posrečilo spraviti pod svoj klobuk še tri državna omrežja TV, bo lahko ustvaril pravi monopol v TV informiranju in tedaj bi to lahko bilo tudi nevarno za italijansko demokracijo.
v Sloveniji
ga podprla.
V Sloveniji pa še najbolje kaže na gospodarskem področju in to kljub očitni krizi, ki pa ne more biti prehuda, če imajo vsi dovolj denarja, da ga še naprej nosijo v Trst. Kar najbolj jezi, je to, da ta denar polni blagajne prav tistih tržaških trgovcev, ki podpirajo desničarske stranke, njihovo objestnost do Slovenije in splošno protislovensko politiko. Prejšnja oblast je nacionalni ponos pri Slovencih uničila, nova pa te zavesti še ni znala ustvariti. Se bo kdaj sploh komu to posrečilo?
Morda se bo zgodilo prav nasprotno, saj mnogi že objokujejo Jugoslavijo in prejšnji režim, ki je znal tako lepo kar pri mizi reševati vse nerodne situacije, predvsem pa pomanjkanje denarja. Potegnil je predal in iz njega kup sveže natisnjenega denarja in ljudstvo je bilo veselo. Da je vse to plačevalo z nenehno inflacijo in da se je režim zadolževal za njihove potomce, jih ni skrbelo in jih ne skrbi, kot zgleda, niti danes. S tem se rešujejo problemi slovenske demokracije danes kot tudi pod preteklim režimom. Počasna je pot v zrelost, ki ni nikoli podarjena.
Izreden dogodek za Slovenijo
Rojstvo Radia Ognjišče
Za sedaj delujeta le dva oddajnika: na Tinjanu (91,2) in na Sv. Gori (107,5); v kratkem se jima bodo pridružili oddajniki na Krvavcu, Boču in Kumu (nad Trbovljami).
V začetku oddaja novi radio dnevno 3 ure v živo, ob nedeljah pa štiri. Velika zasluga gre msgr. Francu Boletu, direktorju radia. Glavni in odgovorni urednik postaje je g. Franci Trstenjak (na sliki).
Osem od tisoč katoliški Cerkvi
Vrednote evangelija ostajajo najvišji človeški ideali. Podpis jih lahko pomaga vzdrževati.
Iz aktualne raziskave, ki jo je izvedel Censis, izhaja,da 32% katoličanov in 46,8% ne-katoličanov ne nameni osem tisočnik svojih nakazanih dohodkov nobeni izmed veljavnih opcij niti katoliški Cerkvi niti državi niti drugim religijam.
Poleg tega preseneča dejstvo, da 62% laikov in kar 23% duhovnikov ne pozna teh možnosti, ki dopuščajo ob davčni prijavi tudi uresničitev dobrega namena.
To so podatki, ki odločno kličejo k vztrajnejši sensibilizaciji vernega in tudi nevernega ljudstva.
Razveseljujoči pa so podatki o tem, kar je Cerkev v Italiji že storila s temi prispevki predvsem na socialnem področju.
Nameniti osem od tisoč katoliški
Cerkvi pomeni prispevati k oznanjevanju in pričevanju evangelija v Italiji in v svetu. Pomeni prispevati k širjenju najvišjih človeških idealov, kot so zaupanje v Boga, mir, ljubezen, solidarnost.
Kako nameniti osem od
Opcija osem od tisoč je prisotna v vseh modulih za davčne prijave: 740, 101, 201, 730-1. Podpisati seje treba v celoti (ime in priimek) znotraj samo enega okvira. Navajamo še nekaj točk, ki se razlikujejo med raznimi moduli.
Mod. 740
Prostor za osem od tisoč je na prvi strani, takoj za anagrafskimi podatki. V posebnih primerih, ki jih predvideva 15. paragraf navodil za
tisoč katoliški Cerkvi
izpopolnitev mod. 740/94, se je treba poslužiti posebne shede, ki je priložena navodilom.
Mod. 101 in 201
Posestniki mod. 101 in 201, ki jih zakon ne zavezuje več na davčno prijavo, lahko izrazijo svojo odločitev za osem od tisoč s podpisom modula, ki ga morajo odposlati v enem izvodu pristojnemu uradu svoje občine do 30. junija.
Novomašniki v Sloveniji
Nedoslednost jehovcev
Papeški dokument Razmišljanja o velikem jubileju leta 2000 poziva Cerkev, naj prizna storjene napake v preteklosti in se oprosti zanje. To je pogumno in obenem ponižno dejanje, ki ga lahko stori le velik človek.
Česa takega ne bomo nikoli izsledili pri jehovcih. Pravzaprav vedno vztrajajo pri tem, da nikoli ne priznajo svojih napak, radi pa jih naprtijo nekomu drugemu in še najbolj katoliški Cerkvi.
Poglejmo nakaj primerov!
Kolikokrat so že jehovci napovedali konec sveta, ki ni nikoli prišel in se niso nikoli oprostili pred svojimi člani, tudi ko so jih vabili na kakšno goro in so tam... zgubljali čas.
Kaj pa naj rečemo o tragedijah, ki so jih povzročili svojim članom in se jim niso nikoli opravičili. Mislimo namreč tudi na hude napake v medicini. Med letom 1968 in 1980 je njihovo vodstvo uradno prepovedalo presad organov in jih dogmatično označilo kot »kanibalizem« in s tem nepreklicno obsodilo na smrt tiste svoje člane, ki so bili potrebni tega posega, da bi lahko živeli naprej.
Isto vodstvo je 1. septembra 1980 sklenilo, da ni bibličnega razloga za prepoved presadov, a ni bilo nobene besede oprostitve. V tem času so nekateri umrli, toda si niso nikoli vzeli odgovornosti za smrti. Da ne govorimo o transfuziji krvi.
Pred kratkim so izdail knjigo, ki so jo prodali v 3 miljonih izvodov. V njej beremo tudi to: »Papež je hotel, da ostane biblija v latinščini..., njegova vsebina bi morala ostati tajna..., izdaja latinske vulgate je postalo sredstvo, da Sv. pismo ni šlo v javnost...
Toda jehovci ne povedo, da je njihovo vodstvo pred desetimi leti (in ne v 16. stoletju) izobčilo nekega svojega funkcionarja, Edwarda Dunla-pa, samo zato, ker je sklenil »da bo bral biblijo po svojem vidiku in jo bo sprejel drugače, kakor jo razlaga vodstvo družbe«.
Vsi dobro poznamo, kaj so naredili Torquemada in Jimenez, toda kdo pozna Svvingleja, Schoroederja in Jaracza, še strašnejše jehovske inkvizitorje?
Kraškemu cvetu, mučenki Marti Terčon
(t 30.4.1944).
»Vse to... se je zgodilo v naših časih in v naših krajih, med nami!« (KG 19.5.1994)
Še jaz bi rad zasadil šmarnice Ti na grob, mučenka Marta, rož besede, ki ne umro, dokler srce jih poje.
Morda bo pljunil kdo na strune moje, ker upam si o Tebi slavo peti -še v čast mi bo, ko to krvavo sled pojoč, od Krasa tja v nebesa spremljam.
Trpela si - za to, kar nam je sveto, odkar sprejela vase naša zemlja je Sina božjega rešilno kri.
O, Marta, nestrohljivi kraški Cvet, postani cvet - Slovenije dekletom, da jih, v lase zataknjen, okrasi.
Da bodo lepotice - kakor Ti!
Vladimir Kos
Sv. Višarje
Na Sv. Višarjah se je začela poletna sezona. Svetišče so odprli preteklo soboto, 4. junija, prav tako tudi gostišča. Cerkev bo do sobote, 25. junija, odprta samo ob sobotah in nedeljah, dne 25. junija pa se začne redna romarska sezona in bo cerkev odprta vsak dan do konca sezone,
18.	septembra. Žičnica vozi redno in sicer ob delavnikih od 9. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih od 8.30 do 18.30. Za časa sezone bo na Sv. Višarjah maša vsak dan ob 12. uri, ob nedeljah in praznikih bodo maše tudi ob 9. uri, ob 10.30 in 15. uri.
Sv. birma v Mostarju
Na Binkošti je bila v Mostarju sv. birma po vec letih sporov med Ivlu-slimani in Hrvati. Pri birmi je bilo 900 otrok, birmala pa sta jih oba škofa, upokojeni msgr. Pavel Žanič in sedanji škof Ratko Perič. Birmanci so bili iz mostarskih župnij in tudi iz okoliških vasi. To je znamenje , da se razmere počasi urejajo in da prihaja do sožitja med Hrvati in Muslimani. Proces pa gre le počasi, ker so duše še preveč zastrupljene od dolge sovražne propagande raznih politikov in demagogov, ki so tudi v Hercegovini izvajali etnično čiščenje.
Z možem tipava za Bogom, ki naju združuje, ga iščeva v zakonu in najinih otrocih. Čudovito je odkrivanje moža in otroka, še bolj čudovito je odkrivanje Boga v možu in otroku.
Uania krian
Nedeljska zavest (1)
Bodimo si iskreni: po tolikih slabih zgledih, ki jih imamo okrog sebe, tudi mi verniki zgubljamo nedeljsko zavest. Smo v resnici pripričani, da je nedelja Gospodov dan, dan Gospodovih dnevov? Koliko še spada nedelja k tradicionalni kulturi našega ljudstva ob toliki odsotnosti pri nedeljski maši in s takim načinom življenja, ki tvega vzeti nedelji krščanski pomen?
Po enem tednu težkega in odgovornega dela, ki nas večkrat stresira, spremenimo dan v počitek. Sedmi dan počitka človeku niso dali sindikalisti ali država, dala ga je religija in to že od judovstva dalje, ko je bila sobota praznični dan.
Sedaj imamo nedeljo. Ta dan, ki je last Gospoda postane dvo-lastniški dan: Gospodov in naš dan. Ko se preoblečemo, utrdimo človekovo in, kjer je, družinsko zavest, se posvečamo solidarnosti, pa tudi razvedrilu, da laže stopimo v ...ponedeljek, ko zopet po-primemo za delo.
Prvina dneva pa velja Njemu. Skupaj z ostalimi člani skupnosti mu javno izkazujemo vero; sprejmemo njegovo besedo in se z njim hranimo.
Prvi kristjani so se ločili od judovske kulture in so določili nedeljo za Gospodov dan. Danes se moramo mi ločiti od modernega poganstva in vrniti nedelji njen pomen.
Te nedeljske zavesti smo potrebni!
Zlate maše
V Mirnu bo imel zlato mašo g. Mirko Žakelj v nedeljo, 12. junija, ob 10. uri.
V Biljah bo zlata maša g. Ljuba Marca isto nedeljo ob 10. uri.
V Komnu bo imel msgr. Franc Krapež zlato mašo v nedeljo, 12. junija, ob 16. uri.
Ivan Kobal, župnik na Vogrskem, bo imel ponovitev zlate maše pri Sv. Luciji (Most na Soči) prav tako v nedeljo, 12. junija.
Vladimir Rijavec, župnik v Kobjeglavi, je imel zlato mašo v nedeljo, 5. junija, v Kobjeglavi. V nedeljo, 12. junija, ob 10.30 bo obhajal zlato mašo v Štanjelu.
Koprska škofija bo imela samo enega novomašnika, Petra Černigoja iz župnije Ajdovščina; posvečen bo v Logu pri Vipavi dne 29. junija ob 17. uri.
Ljubljanska nadškofija bo imela 9 novih mašnikov, mariborska samo enega (minorita). Frančiškani bodo imeli dva novomašnika, jezuiti tri. Med njimi je p. Robin Schweiger, ki se je dve leti formiral pri jezuitih v Gorici. Salezijanci bodo imeli enega novomašnika, minoriti tudi enega.
Bolj številna bodo posvečenja diakonov. Koprska škofija bo imela 4 diakone, ljubljanska 8, mariborska 5, salezijanci 1.
Glede novih mašnikov je letošnje leto sušno leto, dočim je lepo število jubilantov.
Božja beseda je kakor kruh...
11. junij
11. navadna nedelja
»Z božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo. Naj spi ali bedi, ponoči in podnevi, seme klije in raste, da sam ne ve kako«. (Mr 4, 26-27)
Jezusova prilika o božjem kraljestvu kot o semenu, ki raste, razodeva nezadržno moč dobrega. S tako močjo deluje Bog. Z energijo rastočega semena se širi »kraljestvo« dobrega, kraljestvo resnice in miru, božje kraljestvo.
Človek našega časa, zemljan leta 2000, komajda še verjame v dobro. Dosegel je vrhunske rezultate v znanosti in tehniki. Osvaja vesolje, prodira v mikrosvetove materije in živih bitij. A njegova bitka za dobro, pristno in plemenito doživ-
lja težke poraze. Obhaja petdeseto obletnico izkrcanja v Normandiji, zmago demokratičnih sil nad nacizmom. Tragična vojna v Bosni in pokoli v Ruandi pa mu govorijo o porazu njegovih prizadevanj za pravičnejšo in bolj demokratično družbo. Razčlovečeni odnosi v družini, vseobsegajoči stres, moralna zbeganost, spletke in podkupnine, sumni-čevanja in umazana igra interesov so očitni bolezenski znaki civilizacije, v kateri mu je dano živeti.
Božja beseda razsvetljuje in usmerja v pozitivno tudi v najbolj kritičnih in na videz brezizhodnih obdobjih zgodovine. Jezusova prilika o rastočem semenu je izziv človekovi izgubljeni veri in človekovemu upanju, ki je danes močno načeto.
Seme, ki klije in raste, pa naj človek bedi ali spi, predstavlja trdnost
vsega dobrega, ki se že s tem, da je dobro, postavlja na stran Boga. Neznatna in majhna semena dobrega, ki vzklijejo v človekovem srcu in se razrastejo v dobra dela, so osnovna konstrukcija Jezusovega božjega kraljestva. V njegovem imenu se po vseh celicah sveta gradi zavezništvo pozitivnih, konstruktivnih in dobronamernih misli, namenov in dejanj, ki približujejo Boga kot izvir dobrega človeku in celotnemu človeštvu. To je tisto majhno gorčično zrno, ki je najmanjše od vseh semen na svetu, ko pa raste, postane večje od vseh dreves (prim. Mr 4, 30-34).
Ko bi le znali začutiti rast božjega kraljestva v nas samih in okoli nas! Ko je vsejano v srce človeka, raste samo od sebe. To je tako čudovita stvar, kot je čudovita rast
drevesa ali rože in tako skrivnostna, kot je skrivnostno zorenje otroka, ki z leti postaja odrasel. Rast božjega kraljestva ni odvisna od človekovih zmožnosti in moči. Presega človeka, saj je njegova gonilna sila v Bogu samem.
Jezusova prilika o rastočem žitu postane v tej luči vabilo k zaupanju v božjo moč, ki je moč dobrega. Je tudi vabilo k potrpežljivemu delu v graditvi Jezusovega kraljestva resnice in miru. Končno pa je zagotovilo zbeganemu človeku naših dni, da v svojih prizadevanjih za dobro lahko računa na nekoga, ki vsemu dobremu, lepemu in plemenitemu daje rasti: Bogu, ki je alfa in omega, začetek in konec vsega, kar je dobro, lepo in plemenito.
Zvone Štrubelj
Ne pozabimo na Ruando
Misijonar Danilo Lisjak
Slovenski misijonar Danilo Lisjak, o katerem smo v našem tedniku objavili izčrpno in ganljivo pričevanje, potem ko seje srečno vrnil iz ruandskega pekla, se je, kot je že takrat napovedal, le nekaj dni kasneje spet odpravil k svojim nesrečnim prijateljem v Ruando. Iz Bruslja, od koder je odpotoval z letalom, je uredništvu poslal pismo, iz katerega objavljamo nekaj njegovih misli in prošenj.
Odhajam nocoj za Bujumburo v Burundiju. 5 let točno, odkar sem prišel pozdravit iz Zaira umirajočega očeta. Čudno.
... Moj misijon v južni Ruandi je totalno izropan. Odhajam vesel. Dobri ljudje so mi nakupili vsega. Tudi vi ste se po g. Humarju izkazali. Delal bom kjerkoli. Potrebe vam bodo znane. Morebiti se najdejo še plemenita srca na Goriškem in Tržaškem. Tudi vašemu novinarskemu peresu se priporočam. Ne zame. Živel bom skromno z ubogimi ljudmi najprej v kampih v Burundiju in Ruandi. Poskušal bom rešiti sobrata domačina v našem misijonu. To so me prosili. Ne izzivam nesreče! Molite zame in za vse moje pod ekvatorjem! Naj bo rožni venec orožje ljubezni. Prosite pri Svetogorski Mariji in pri Pomočnici kristjanov. Poskušal bom kaj zvedeti o štirih sestrah usmiljenkah...
je že na delu v Ruandi
Če bi kdo nudil pomoč, Vam dajem račun naše misijonske pro-kure v Bruslju:
MISSION PROCURE DON BOSCO BOORTMEERBEEK BELGIUM
za (pour) DANIEL LISJAK K.B. KREDIET BANK 431 - 8097001 - 90 Potom Burundija mi bodo vse redno pošiljali. V Ruandi je itak vse porušeno; Katoliški glas pa že prihaja k Jožetu Mlinariču v Ru-kogo. Ga bova kar skupaj brala. Naj Gospod spremlja Vaša prizadevanja in napore, da bi se po vsem svetu slišal »katoliški glas« - lep, svež, nov - pomlajen. Zbogom.
Danilo Lisjak
Hiša koroških Slovencev Začetek oddaj radijske postaje Ognjišče
v Ljubljani
Obdelano polje v bližini misijona Danila Lisjaka. Danes so tam namesto sadežev trupla tistih, ki so ta polja obdelovali. Vse bo treba začeti znova.
1.	junija pozno popoldne se je v Ljubljani (Kodeljevo, na koncu Poljanske ceste št. 97) zbralo tako veliko število uglednih gostov kot že dolgo ne na kakem kraju.
Celovška Mohorjeva družba je namreč slavnostno odprla Hišo koroških Slovencev, ki naj bi postala močna vez med obema narodoma: ne samo na kulturnem, ampak tudi na političnem in gospodarskem področju.
Ker je bil na obisku v Sloveniji prav te dni avstrijski zvezni predsednik, je slavnost res postala dvojezična oz. mednarodna. Prišel je namreč tudi slovenski predsednik Kučan in mnogi drugi pomembni gostje. Ob vhodu jih je pozdravil parček v ziljski narodni noši in jim izročil šopek rož, v dvorani pa je vse zbrane (in teh res ni bilo malo) najprej pozdravil direktor Mohorjeve dr. Koren. Z dvojezičnim nagorovorm - ali prevodom - so nastopili še oba predsednika, koroški deželni glavar dr. Zernatto in oba škofa - ljubljanski nadškof dr. Šuštar in krški škof dr. Kapellari. Na koncu so spregovorili tudi predsedniki organizacij, ki bodo odslej uradovale v tej hiši. Sicer pa je bil navzoč tudi štajerski deželni glavar Krainer, celovški in ljubljanski župan, minister Bizjak in sekretar Vencelj, slov. in avstrijska ambasadorka itd. Slovesnosti so se udeležili številni koroški rojaki (tudi duhovščina) in ljubljanski prijatelji, prišla pa sta tudi predstavnika celjske (g. Žveglič) in goriške (g. Simčič) Mohorjeve.
Blagoslovitev sta prevzela oba škofa, potem pa se je slavje nadaljevalo na vrtu, kjer je bil pripravljen bife in so se mnogi še dolgo veselili pomembnega dogodka.
Če naj bi po Klestilovih besedah manjšina bila živ most med različnimi ljudmi, potem se bodo v Hiši koroških Slovencev lahko uresničile želje ustanovitelja, škofa Slomška, da bo poskrbljeno za krepitev narodne zavesti in njen vsestranski razvoj. Pod isto streho bodo zdaj namreč poleg Mohorjeve družbe delovale še druge koroške slovenske organizacije: Narodni svet koroških Slovencev, Krščanska kulturna zveza in Slovenska gospodarska zveza in mednarodno podjetje Korotan.
Ob odprtju Hiše so pripravili svojo razstavo štirje koroški slikarji. Tudi v prihodnosti bodo v njej razne kulturne prireditve.	R.B.
Ponedeljek, 6. junija, ob 18. uri: na ploščadi cerkve sv. Marka na Markovcu (Koper) se je zbralo nekaj prijateljev, da bi prisostvovali blagoslovitvi nove radijske postaje, ki ima svoj dobro opremljeni študij v poslopju cerkve. Obred blagoslova je vodil škof msgr. Metod Pirih. Sen in močna volja msgr. Franca Boleta sta se kljub oviram in težavam torej uresničila. Krasno sonce, čudovit razgled na koprski in tržaški zaliv in zeleni šavrinski griči so bili naravni
okvir temu izrednemu dogodku. Pri blagoslovitvi je sodeloval krajevni pevski zbor pod vodstvom Lojzeta Furlana. Časnikarji, radijski in tv snemalci so ves dogodek presneli.
Eter nima meja in gotovo bodo tej oddaji sledili tudi naši poslušalci s Tržaškega in Goriškega (slednji zelo lepo sprejemajo postajo), zato računamo na sodelovanje.
Nova realizacija nas bo tako še bolj povezala.
Nagovor škofa msgr. Metoda Piriha ob blagoslovitvi Radia Ognjišče
Današnji blagoslov študija prvega cerkvenega radia v Sloveniji, to je Radia Ognjišče, je vesel in obvezujoč dogodek.
— Prvič, je vesel dogodek. Po polstoletnem molku na področju nekaterih sredstev družbenega obveščanja Cerkev v Sloveniji vstopa kot dopolnilna ponudba poslušalcem in poslušalkam, zlasti pa so s cerkvenim radiom verniki dobili nekakšno zadoščenje za svojo večdesetletno zapostavljanje in drugorazrednost. Kajti demokracija ni v tem, da te drugi prepričujejo, da si enakopraven član družbe, v kateri živiš, ampak demokracija je v tem, da sam lahko to poveš. Spodobi se, da Cerkev kot tisočletna spremljevalka in oblikovalka slovenskega naroda dobi možnost, da to pove.
Vem, da je bilo za vzpostavitev Radia Ognjišče potrebnih veliko žrtev. Vem, da za takim podvigom stoji najprej žrtev vseh kristjanov, ki so vztrajali v veri. Potem je tu žrtev vseh, ki so pomagali pri snovanju Radia Ognjišče. Ne morem vseh našteti. Nikakor pa ne morem mimo imena direktorja Radia Ognjišče msgr. Franca Boleta, ki je dal pobudo za radio in pri njej vztrajal v ugodnih in neugodnih okoliščinah. Njemu in vsem njegovim sodelavcem kličem: iskren Bog plačaj za vaš trud!
— Blagoslov je vesel dogodek, ker z delovanjem cerkvene radijske postaje izpolnjujemo priporočila Cerkve, zlasti papeža, ki vedno poudarja, naj krajevne Cerkve poleg tega, da sodelujejo na državnih in privatnih radijskih postajah, vzpostavljajo tudi lastne.
— Predvsem pa je današnji blagoslov odgovoren dogodek. Blagoslov prvega cerkvenega radijskega studi-
TIGR se vrača iz zgodovinske pozabe
Pred kratkim je bil v Postojni ustanovni občni zbor Društva za negovanje tradicij TIGR-a Primorske (T-rst, I-stra, G-orica, R-eka). To je bila rodoljubna, protifašistična ilegalna organizacija, ki je nastala na tleh ozemlja, ki je bilo po prvi svetovni vojni priključeno Italiji. Uradno naj bi bila ustanovljena 1928. leta na Nanosu, čeprav je prihajalo do prvih spontanih in tudi oboroženih nastopov proti raznarodovalnemu nasilju in fašistični samovolji že mnogo prej. Po razpoložljivih podatkih in pričevanjih preživelih je bil TIGR organiziran v obliki mreže trojk - akcijskih celic in z njimi povezanih zunanjih zaupnikov, ki so prekrivali celotni teritorij. Trojke so bile strogo zaupne, tako da se člani gibanja celo v istem kraju pogosto niso poznali med seboj. Nje-
gova aktivnost se je zgodaj usmerila od politične dejavnosti (utrjevanje narodne zavesti, razkrivanje zločinske narave fašizma itd.) k diverzantskim akcijam, saj so se ravno na tleh Primorske že na prelomu v trideseta leta oglasile prve protifašistične detonacije v Evropi. Okupacijska oblast je zgodaj poskušala organizacijo obglaviti in streti z vsemi sredstvi, kar ji je delno tudi uspevalo, zlasti z zloglasnimi procesi v letu 1930 in 1941.
Temeljni cilji društva bodo, poleg negovanja in prenašanja tradicij te rodoljubne organizacije na mlade rodove, tudi pravilno zgodovinsko ovrednotenje njenega pomena in odprava krivic, ki so bile storjene tigrovcem v prejšnjem sistemu. Partija in od nje odvisno zgodovinopisje sta namreč TIGR skoraj povsem potisni-
la v zgodovinsko pozabo. Njegovim članom pa nista priznali za predvojna leta ilegale praviloma istih pravic, kot so jih ostalim bojevniškim organizacijam (španskim borcem, borcem za severno mejo, borcem NOB itd.). Na zboru so celo poudarili, da so bili tigrovci ob njihovi kasnejši množični vključitvi v NOB sprejeti sumničavo in neredko tudi kot predmet represije ali celo likvidacij. Za predsednika društva je bil izvoljen Karlo Kocjančič iz Kopra, ki ima tudi največ zaslug, da je društvo zaživelo. Društvo bo poskrbelo za postavitev potrebnih zunanjih obeležij na krajih zgodovinskega spomina in bo dalo pobudo za ustanovitev in povezavo s sorodnimi društvi v zamejstvu in na Hrvaškem. Tako prodira na dan resnica o TIGRU in drugih zamolčanih delih naše zgodovine ter bo s tem neizbrisna epopeja primorskega odporništva postopoma
osvetljena tudi še s te, doslej premalo poznane plati. Milan Gregorič
Dvojezične table niso kaznive
Tako je odločil tržaški javni tožilec Luigi Dainotti. Lani poleti so namreč policisti vložili tožbo proti »neznancem«, češ da so s postavitvijo dvojezičnih tabel kršili zakon št. 47 iz I. 1985 o naravnih lepotah (zakon Galasso). Zadeva se je kot omenjeno odvijala v lanskem poletju, ko je nastalo hudo trenje med takratno tržaško občinsko upravo in slovenskim prebivalstvom zaradi odstranitve dvojezičnih tabel na Vzhodnem in Zahodnem Krasu. Table so domačini ponovno postavili, še več, »dvojezično območje« se ni ustavilo na Krasu, pač pa se je razširilo do predmestja. Tožilec Dainotti pa očitno meni, da to ni kaznivo dejanje.
V prejšnjih dneh je prišlo do po-
ja je šele začetek. Sedaj se trdo delo nadaljuje. Morda bo to delo še trše, saj bo velikokrat tako malo vidno. Velikokrat ne bo deležno priznanj in pohval. Morda bo naletelo celo na nasprotovanje in kritiko. Dragi radijski uredniki, uslužbenci in sodelavci: vztrajajte tudi v takih trenutkih! Jezus v evangeljskem odlomku, ki smo ga prebrali, naroča učencem vseh časov, naj oznanjajo evangelij. Na koncu pa evangelist dodaja, da je bil Gospod vedno z apostoli, s prvimi oznanjevalci Jezusovega nauka. Tudi vi si prizadevajte, da boste oznanjali Kristusov evangelij in bodite prepričani, da bo tudi z vami vedno Gospod, ko si boste prizadevali za resnico, dobroto, spoštovanje in vrednotenje človeškega življenja od spočetja do smrti, ko se boste upirali krivici in nepravičnostim. [...]
Odgovor pismu Bogomirja Špacapana
V vašem časopisu z dne 2. junija nas g. Bogomir Špacapan sprašuje, zakaj Radio Ognjišče, ki sicer oddaja poskusno, vrti samo tujo glasbo, ki jo lahko posluša tudi na vseh drugih radijskih postajah. Pričakoval bi, pravi, da bo to slovenski radio. Imate prav, to Radio Ognjišče tudi bo. O tem se lahko prepričate te dni, ko smo začeli oddajati nekaj ur dnevno lastnega programa (od 16. do 21. ure, ob nedeljah od 10. do 14. ure na 91,2 ali 107,5 MHz). V nedeljo (5. t.m.) smo začeli oddajati iz našega prvega studia na Markovcu in ga v ponedeljek slovesno blagoslovili. Do sedaj smo bili omejeni na oddajanje glasbe iz CD (kompaktnih plošč), ki smo jih lahko programirali in oddajali avtomatično. Slovenske glasbe je na teh ploščah, ki so novejši izum, zelo malo, zato smo se morali zadovoljiti s tem, kar smo imeli. Če bi oddajali tistih nekaj slovenskih plošč, ki edine obstajajo, bi se stalno ponavljale iste pesmi, kar bi poslušalci hitro ugotovili in bi program postal dolgočasen. Oddajati pa smo morali začeti v z zakonom predvidenem času, ker bi sicer izgubili frekvence.
Upamo, da bo pojasnilo pomirilo g. Bogomirja in vse, ki so si morda ustvarili napačno sliko o našem radiu in njegovem programu.
Radio Ognjišče
novnega protislovenskega mazaške-ga izpada, točneje pri Sv. Ivanu. Običajni neznanci so v noči od petka na soboto zopet pomazali tablo z imeni za svobodo padlih Svetoivan-čanov, ki krasi pročelje svetoivanske-ga Narodnega doma, njihovi napisi pa »krasijo« tudi druge predele Sv. Ivana (med drugim so tudi pred župnijsko cerkvijo).
Bodimo Slovenci tudi na voliščih!
V zadnjih časih se volitve vrstijo kot na tekočem traku. Komaj se poležejo komentarji o eni volilni preizkušnji, že se začenja kampanja za drugo. Tudi to je eno izmed znamenj, da živimo v času velikih sprememb, saj so volitve tako pogoste tudi zato, ker izvoljena telesa v naglo spreminjajočih se razmerah na mah postanejo neustrezna in ne zmorejo izpeljati do konca svojega mandata. Pri vsem tem pa je važno, da se volilci ne utrudimo, da ob vsaki volilni preizkušnji mirno in odgovorno premislimo, komu bomo zaupali svoj glas, še zlasti zdaj, ko se postavljajo temelji za novo dobo.
Slovenska skupnost se je kot vselej tudi ob tej priložnosti držala načela, da naj Slovenci nastopamo kot politični osebek, seveda tudi v družbi z drugimi političnimi silami, ki so nam po svoji naravi in delovanju blizu ali celo sorodne. In če so to na go-riških upravnih volitvah predvsem odprte sredinske in progresistične sile, so na evropskih volitvah to v prvi vrsti prav gotovo avtonomistična gibanja in manjšinske stranke, ki se spopadajo s podobnimi, če že ne z istimi problemi kot naša narodna skupnost. Zato SSk nastopa v gori-ški občini s svojo listo v volilni navezi, ki ji načeluje županski kandidat Bruno Crocetti, na evropskih volitvah pa je prisotna s svojimi kandidati na listi Federalizem. Zlasti v tem trenutku, ko se italijansko politično obzorje tako zaskrbljujoče mrači, je pomembno, da se kot posebna narodna skupnost pojavljamo in da kot
politični osebek utrjujemo stike in ... » ' ... ‘
v>	■	-J	*	■	■	■
vezniki, ne da bi se spuščali v avanture, ki se nam znajo hudo maščevati.
Diskoteke
Tudi v naši deželi je veliko tako imenovanih belih smrti, kot nekateri imenujejo smrtne nesreče, ki se v prometu zgodijo zaradi preutrujenosti in večkrat tudi alkohola in mamil. Seveda govorimo o smrtnih nesrečah in velikih prometnih nesrečah, ki se pripetijo obiskovalcem diskotek. Žolčne polemike o tem, do kdaj naj bodo te vrste zabavišča odprta, so znane vsem, pred kratkim pa jim je prilil novega olja še deželni odbornik za turizem Larise, ki je dejal, da bi lahko bile v naši deželi diskoteke odprte do jutranjih ur, brez omejitve torej. Že sedaj so diskoteke pri nas odprte do treh-štirih zjutraj, po mnenju Lariseja pa bi lahko bile še dlje. Seveda je prišlo takoj do polemik na eni strani so zaskrbljeni starši in svojci umrlih mladih ljudi, ki so preminili na cesti, ko so se vračali iz diskoteke, na drugi strani pa, jasno, lastniki lokalov in diskotek, vsi tisti, ki imajo velikanske denarne interese, da tovrstni lokali ostanejo odprti čim dlje.
Pa poglejmo nekaj številk v naši deželi: v Furlaniji-Julijski krajini je 69 diskotek, zraven bi morali dodati še vrsto nočnih barov; na Goriškem sta samo dve, na Videmskem jih je 42, v pokrajini Pordenona 16 in 9 na Tržaškem. Če pogledamo še malo širše, vidimo, da je v Italiji v »industriji plesa« stalno zaposlenih nad deset tisoč ljudi, za diskoteke dela okrog 1000 podjetij, diskoteke fakturirajo letno v Italiji nad dva tisoč milijard lir (!), tu je še industrija plošč, kaset, glasba, seveda tudi al-
Mostar: 80 tisoč sirot
Izjava Sveta Slovenskih krščanskih izseljencev v Evropi (SSKIE)
5.5.K.I.E., zbran v Maasmechele-ni 12.5.1994, je razmišljal o nevarnostih, ki ogrožajo Slovenijo po treh letih samostojnosti.
Usodne politične spremembe v sosednjih državah in politično spletkar-janje v domovini lahko povzročijo strahotne posledice.
5.5.K.I.E. opozarja slovenske politike, naj v svojih prizadevanjih ne iščejo lastnih koristi, ampak blaginjo naroda, in naj ne pozabijo na svoje poslanstvo: skupaj braniti in graditi Slovenijo.
Kristjane pa spodbujamo k složnemu, odgovornemu in enotnemu nastopanju po poti resnice in pravice.
Branko Zorn	Polde	Cverle
predsednik	tajnik
Tiskovno poročilo Sveta slovenskih organizacij
Na svoji zadnji seji, ki je bila v Trstu dne 1. junija, je izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij razpravljal tudi o bližnjih volitvah, ki bodo v nedeljo, 12. junija, v Italiji in v vseh državah Evropske unije. Poleg tega bodo še občinske volitve v Gorici in v nekaterih drugih občinah naše dežele.
Volitve za obnovitev Evropskega parlamenta so gotovo zelo pomemben politični akt, čeprav danes skupščina v Strasbourgu nima še tiste prave zakonodajne moči, lastne posameznim državnim parlamentom. Vsekakor je to izredno važna na tribuna, ki ima veliko odmevnost po Evropi in v svetu. Slovenski volivci naše dežele so spet postavljeni pred izbiro in odločitve, ki so za nas vse zelo odgovorne. In prav v tem smislu je prav, da tudi naša organizacija jasno pove in predlaga, kam naj naši volivci usmerijo svoje glasove.
Že vsa leta od prvih evropskih volitev smo Slovenci preko svoje slovenske stranke SSk sodelovali na listah manjšinske koalicije v Italiji. Tako v letih 1979, 1984 in 1989, ko je prav v zadnjih dveh mandatih tudi prišlo do izvolitve manjšinskega predstavnika iz Italije. In tudi letos smo Slovenci v Italiji prisotni na skupni manjšinski listi Federalizem, ki povezuje manjšine Doline Aoste, Sardinije, Južne Tirolske, Okcitan-ce, Furlane in avtonomiste iz Veneta in slovensko stranko naše dežele. Zato je prav, da Slovenci tudi sedaj podpremo to manjšinsko listo in oddamo svoj glas slovenskim kandidatom na njej.
SSO poziva slovenske volivce v Gorici, da za občinski svet podprejo skupno demokratično zavezništvo, kjer je Slovenska skupnost s svojimi kandidati enakovredno prisotna za zmago moderne in odprte Gorice!
SSO
V BILJAH BODO V SOBOTO, 11. JUNIJA, OB 15. URI V DOMU KRAJEVNE SKUPNOSTI slovesno predstavili knjigo krajevnega župnika Ljuba Marca Črepinje. Knjigo, v kateri g. Ljubo Marc opisuje svoje težko in tudi zaporniško življenje, sta izdali sestrski Mohorjevi družbi iz Gorice in Celja. Na predstavitev knjige Črepinje so vabljeni vsi ljubitelji dobre knjige in še posebno vsi tisti, ki jim je pri srcu sodobna slovenska zamolčana zgodovina.
Kot vsaka vojna ubija nedolžne, tako tudi vojna v Bosni ni nobena izjema. Nasprotno, z grozodejstvi, katerim smo vsi priče preko javnih občil, presega vsako drugo vojno našega časa. Etnično čiščenje, kot se z uglajeno besedo imenuje današnji holokavst v Bosni, je tisto, ki povzroča največ žrtev med nedolžnimi. Otroci, ti so največje žrtve nesmiselne vojne v Bosni, da mater in starih ljudi niti ne omenjamo. Samo v okrožju Mostarja je okrog 80 tisoč otrok, ki nimajo več nikogar, prepuščeni so samim sebi. Večina jih je izgubila mater, očeta, brate, sestre, nekateri se ne spominjajo niti svojega imena in priimka. Vojna v Bosni. Vojna, na katero je »omikana« Evropa hote pozabila.
Nagrada Srečka Kosovela za prevod proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino
Z namenon, da bi prispevalo k poznavanju in širjenju slovenske kulture in pospeševalo razumevanje med Italijani in Slovenci
RAZPISUJE
Javno večnamensko kulturno središče na Tržaškem nagrado Srečka Kosovela za prevod proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino.
Podeljene bodo tri denarne nagrade v skupni vrednosti 4.500.000 Lit., in sicer:
ZA PROZO Lit. 2.000.000 za najboljši prevod proznega dela iz slovenščine v italijanščino.
ZA POEZIJO Lit. 1.500.000 za najboljši prevod pesniške zbirke iz slovenščine v italijanščino.
ZA KNJIGE ZA OTROKE Lit. 1.000.000 za najboljši prevod knjižnega dela za otroke iz slovenščine v italijanščino.
* * *
1. Na natečaju lahko sodelujejo fizične osebe ne glede na narodnost ali državljanstvo, ki so polnoletne po zakonodaji države, katere državljani so.
2. Sodelovanje na natečaju je brezplačno.
3. Natipkan prevod skupaj s kopijo dela v izvirniku se dostavi po pošti, s kurirjem ali osebno na sedež CCPP - Javnega večnamenskega kulturnega središča, ul. XXIV Maggio 8, Ronchi dei Legionari (GO) najkasneje do 31.10.1994.
Na zunanji ovojnici je treba jasno označiti zvrst, za katero se avtor pri-
javlja. Del ne vračmo.
4. Priložiti je treba zapečateno pismo, v katerem so navedeni naslednji podatki: ime, priimek, kraj in datum rojstva, stalno bivališče in številka telefona ter izjava, da delo ni bilo nikoli prevedeno v italijanščino.
5. Predložene prevode ocenjuje posebna petčlanska komisija, ki jo imenuje CCPP - Javno večnamensko kulturno središče. Ocena je dokončna.
6. Za vsako zvrst sta predvideni največ dve enakovredni nagradi.
7. Komisija lahko nagrade podeli ali pa tudi ne. Lahko tudi opozori na prevode, ki se posebej odlikujejo, čeprav niso bili nagrajeni.
8. A vtorji teh prevodov bodo prejeli priznanje.
9. CCPP - Javno večnamensko kulturno središče si pridržuje pravico do objave nagrajenih del bodisi samostojno bodisi v sodelovanju z založbo. Avtorji nagrajenih del priznajo CCPP - Javnemu večnamenskemu kulturnem središču pravico do tiskanja svojih del, ne da bi zahtevali plačila. Izjema so morebitne avtorske pravice za prevedeno delo ali založniške pravice za objavo v izvirnem jeziku.
10. Pogoj za sodelovanje na natečaju je upoštevanje vseh pravil tega razpisa.
Duh je tisti, ki svobodno ustvarja zgodovino. On je in njegove globoke odločitve se obračajo in zvenijo stoletja in stoletja.
Hans Urs von Balthasar
Alojz Rebula, kandidat SSk na listi Federalizem
Seveda ne smemo pozabiti, da se zlasti upravne volitve,tokrat konkretno v Gorici in v Krminu, odvijajo po večinskem volilnem sistemu, ki je sam po sebi krivičen do manjšinske narodne skupnosti, kakršna je naša. Narodna pripadnost ni zgolj politična ideja, ki se na volitvah lahko uveljavi ali pa ne, tako da se njeni nosilci potem lahko mirno znajdejo na oblasti ali pa v opoziciji. Narodnostne pravice je treba kot vse človeške pravice spoštovati vselej in povsod, ne glede na to, kdo je trenutno na oblasti. Prav zaradi tega SSk zahteva uvedbo minimalnega zajamčenega zastopstva, kakršno že poznajo Italijani v Sloveniji in številne druge manjšine v Italiji in v Evropi. A tudi zato, da bo ta naša zahteva prišla do veljave, se moramo na volitvah izraziti tudi kot Slovenci s tem, da podpremo slovensko Ihto irier se pojavila, oziroma da podpremo slovenske kandidate s svojimi preferenčnimi glasovi.
M.B.
kohol, cigarete in droga, za katero nihče uradno ne ve, vedo pa zanjo toliko bolj obiskovalci diskotek, tudi tisti najmlajši, ki obiskujejo še šolo.
Ljubitelji diskotek morajo torej iz naših krajev skoraj vedno v Furlanijo na ples, vsaj če hočejo v »dobro« diskoteko. Diskoteke, take, ki »vlečejo«, odpirajo šele ob enajstih, ob polnoči in potem se ples začne.
Tudi ples s smrtjo. Ta se začne šele potem, ko diskoteke zapirajo, ko se iz diskotek mladi utrujeni vračajo domov, ali pa vozijo na bližnje zabavišče, ki je odprto še uro, dve.
Lani je v Italiji ob koncu tedna umrlo na cestah štirikrat več mladih, kot jih umre vsako leto za mamili in za alkoholom in to samo v kritičnih urah, ko se diskoteke zapirajo in se mladi peljejo domov.
In tako naprej. Zgražanja, moraliziranje, mladi, da ne poznajo več vrednot, starši, da so nemočni, svoboda izbire, čes da mlade nihče ne sili v diskoteke in še in še.
Le Boga ni pri vsem tem in tudi zdrave pameti ne. Ampak to so domala za vse odgovorne ljudi postranske stvari. Predvsem pa za tiste, ki bi morali poskrbeti, da te morije mladih ne bi bilo vsak konec tedna.
Zavezništvo, čeprav prisiljeno in torej brez bodočnosti, med fašisti in konservativci v skupno desničarsko koalicijo, torej zavezništvo med skrajno in zmerno desnico, je že bilo mogoče, saj je historični fašizem rezultat tega zavezništva.
Norberto Bobbio
v
Pogovor z Bernardom Špacapanom, prvim nosilcem občinske liste SSk
Za sodobno Gorico in Novo Evropo
Kakšen je pomen bližnjih občinskih volitev za Slovence oziroma slovensko manjšino?
V demokratični ureditvi države so vsake volitve važen mejnik med preteklostjo in bodočnostjo. Politične volitve, ki smo jih imeli v Italiji pred kratkim, so popolnoma spremenile stanje: desna koalicija, ki je slavila zmago na državni ravni, upa, da bo doživela uspeh tudi na krajevni ravni. Gorica seveda predstavlja zaradi svojega simboličnega pomena važen izziv za vse stranke in zaradi tega so bližnje volitve še toliko bolj pomembne. V igri je tudi odnos večinskega naroda do slovenske narodne manjšine, zato je ključnega pomena, kako se bodo volilci izrazili. Prejšnja levo-sredinska koalicija je sicer vodila do Slovencev medlo in nerazčiščeno politiko, ki je brez konca odlašala z važnimi odločitvami, vendar je bila vsaj formalno korektna. Novi liberalno-desničarski blok pa se odkrito izraža proti nam in napoveduje poslabšanje odnosov. Volitve so z večinskim sistemom postale neke vrste igra, kjer zmagovalec dobi vse, poraženec pa se mora zadovoljiti z ostanki. Slovenci smo, razen dela zelenih, vsi v isti koaliciji in seveda upamo na zmago. Igra je odprta in le od volilcev je odvisen njen končni izid. Bojim se, da bodo tudi nekateri Slovenci nasedli obljubam, ki jih po televiziji proglaša desni blok. Stanje naraščajoče brezposelnosti in ekonomske krize ter vedno večjega
nasilja je po mnenju desnice nastalo zaradi nezmožnosti prejšnjih strank. Čeprav to drži, pa je res tudi to, da bi način, ki ga predlaga desnica, ničesar ne rešil. Prosta konkurenca na vseh področjih, zapiranje meja, odklonilen odnos do priseljencev in do manjšin ter drugi načrti, ki jih namerava izvesti desnica, bodo le še poslabšali odnose med ljudmi in med narodi.
Kako bi v glavnih potezah opredelili program SSk v novem času?
V našem programu je jasno zapisan načrt, da mora priti do preseganja državne meje in do ponovnega ustvarjanja goriške pokrajine, kakršna je obstajala v preteklosti. Gorica se lahko razvija le, če skupno z Novo Gorico spet postane središče Soške in Vipavske doline, Krasa in Furlanije. Za tak razvoj je seveda potrebna maksimalna odprtost do Slovencev. Glede specifičnih vprašanj, ki se tičejo naše manjšine, SSk zahteva sprejem zaščitnega zakona in z njim povezanih garancij za obstoj naše skupnosti in njenih kulturnih, gospodarskih, športnih in drugih organizacij. Važna točka programa je tudi zahteva, da imamo kot narodna manjšina garantirane zastopnike v raznih izvoljenih organih, ki morajo iti vsaj od občinske do deželne ravni.
Vse točke programa se morajo razviti v spoštovanju do vseh komponent goriškega prebivalstva, s spoštljivim odnosom do preteklosti in z odprtostjo do vseh novih možnosti, ki se lahko ponudijo mestu za njegov razvoj.
Kateri bodo osrednji izzivi za slovensko manjšino v prihodnosti in kakšna naj bi bila ustrezna politika Slovencev v Italiji?
Slovenska skupnost že desetletja
zagovarja enotno politiko, vendar do teh zadnjih časov ni prejemala velike podpore s strani Slovencev, ki so vključeni v italijanske levičarske stranke. Ker se zdi, da so zdaj časi bolj zreli za skupno nastopanje, mora priti najprej do pravilne sestave enotne slovenske delegacije. Naša stranka predlaga, da se ustvari enotno politično zastopstvo preko primarnih volitev v okviru manjšine. Ta zahteva jasno izhaja iz zadnjega deželnega kongresa Slovenske skupnosti in sedaj pričakujemo odziv drugih političnih skupin. Naša narodna skupnost se z leti neizbežno krči v svoji številčnosti. Tu je na žalost brez smisla, da zagovarjamo samo višjo rodnost v naših družinah. Živimo pač v zapadnem svetu, kjer je to splošen pojav. Po mojem mnenju je rešitev le v vedno bolj tesnih odnosih z matično domovino, tako da se v naših ljudeh ustvari jasen občutek pripadnosti.
Bistvene važnosti bo seveda tudi to, da dosežemo garantirane predstavnike v izvoljenih organih. Naša številčnost stalno upada in nobena preureditev okrožij nam ne more zagotoviti stoodstotne izvolitve. Zato moramo s svojimi močmi in s pomočjo Republike Slovenije jasno in odločno zahtevati tako rešitev. Tudi tisti, ki so do sedaj mislili, da bodo z udejstvovanjem v levičarskih strankah imeli vedno uspeh, se morajo prepričati, da so se časi temeljito spremenili. Seveda pa je pogoj za vsako dogovarjanje politična moč, zato moramo na teh volitvah zmagati.
Pogovarjal se je Janez Povše
Slovenska skupnost - Gorica skupaj s svojimi zavezniki iz »Transverzale« nadaljuje svoj predvolilni boj z že znanimi in poglobljenimi gesli. V prvi vrsti gre pri teh volitvah za izgradnjo sodobne Gorice, mesta, ki mora postati bolj odprto v obmejnem področju, saj nova Evropa v veliki meri ukinja meje med Zahodom in Vzhodom in želi povezati staro celino v eno samo skupnost. V sodobni Gorici morajo predvsem zmagati tiste politične sile, ki se zavzemajo za višjo raven demokratičnosti in demokracije. V imenu demokracije novega časa Slovenska skupnost -Gorica vztraja pri izpolnjevanju vseh tistih obvez, ki jih Italija dolžna na nivoju pravic slovenske manjšine. Nova Evropa je tudi območje manjšin, ki jim večinski narodi omogočajo polnopravno življenje ravno zaradi lastnih demokratičnih načel in njihovega uresničenja. Slovenska manjšina je tudi v Gorici del mesta, zato bo seveda storila vse, da bi mu pomagala usmeriti v nov čas, ki prinaša za vse nove obveze in nove izzive.
Toda v teh časih je nujno preseči
zgolj narodnostni značaj stranke. »Zavedati se moramo svojih korenin, misliti na Evropo.« Vzporedno se tudi naša stranka usmerja v skupno izgrajevanje demokratičnega življenja, prenovljenega mesta Gorice in ne nazadnje nove Evrope, ki naj preseže stare delitve, ideološko razklanost. Povsem konkretno je treba pristopiti k reševanju življenjskih problemov in stopiti skupaj z vsemi tistimi, ki mislijo enako ali podobno in ne želijo ponavljati danes že brezplodnega nasprotja med levico in desnico. Prihodnost našega mesta, prihodnost Evrope in ne nazadnje prihodnost slovenske manjšine je v demokratičnosti, v uveljavljanju življenjskih načel, ki morajo biti povsem dobesedno jasna in ne brezplodna v smislu nekdanjega političnega razmišljanja. »Ne sme več služiti življenje politiki, odslej mora politika služiti življenju.« Znotraj te misli se Slovenska skupnost - Gorica zavzema za novo in drugačno politično razmišljanje na vseh ravneh, saj je nujno, da gremo v prihodnost z novimi idejami.
Slovenska Skupnost - Gorica
Temeljne točke programa
ZA PRAVILEN ODNOS DO SLOVENSKE NARODNE SKUPNOSTI
- ozračje razumevanja in solidarnosti mora še naprej karakterizirati naše mesto
- narodna manjšina je preizkus za demokracijo
- slovenska narodna skupnost mora doseči zaščitni zakon ter finančno kritje za svoje ustanove; zagotovljeno mora biti tudi slovensko zastopstvo v upravnih organih
ZA TO, DA BI GORICA SPET POSTALA GLAVNO MESTO GORIŠKE
- državna meja naj ne predstavlja ločevanja in poudarjanja razlik, ampak naj bo obogatitev in prilika za vsestranski razvoj prebivalstva
- Gorica naj zopet postane kot v preteklosti upravno, kulturno in ekonomsko središče svoje pokrajine, v tesnem sodelovanju z Novo Gorico
ZA EKONOMSKI RAZVOJ MESTA
- bodočnost Gorice ni v industriji, ampak v vsestranskem razvoju trgovinskih dejavnosti in uslug; zaradi svoje pozicije mora postati mesto prehodna točka za trg, ki je vezan na vzhodno Evropo
- v okviru bodočega dogovarjanja med Italijo in Slovenijo mora dobiti ekonomski razvoj področij ob meji največji pomen
ZA GORICO MESTO KULTURE
- zaradi kulturne dediščine in zaradi ustanov ki obstajajo v mestu, mora postati Gorica središče za študijske dejavnosti, za mednarodna srečanja in za centre za dokumentacijo
- naravne lepote, kulturni spomeniki na obeh straneh meje ter enoga-stronomska ponudba morajo biti osnova za turistični razvoj mesta in okolice. Bernard Špacapan
1. nosilec občinske liste SSk
Šolska sklepna predstava v Števerjanu
V ponedeljek, 6. junija, je v osnovni šoli Alojz Gradnik v Števerjanu čakalo starše in prijatelje naših malčkov veliko presenečenje. V šolski dvorani so učenci uprizorili igrico Franke Ferletič Prebujanje v gozdu. Avtorica, ki je dobro poznala otroški svet, je z veliko spretnostjo povezala in prepletla pravljični svet z življenjem otroka. Slednji živi v neposrednem stiku z naravo in jo ljubi, ker v njej odkriva vedno nove navdihe za svoje igre.
V igrici je sodelovalo vseh 16 učencev, ki so pod vodstvom svojih učiteljic zelo prepričljivo podali svoje vloge. K temu je botrovala pisana scena gozda, pripravljena iz povsem elementarnih šolskih pripomočkov. Tudi pisani kostumi palčkov, gobic in domačih živali so obogatili predstavo. Besedilo so povezovale pevske točke in rajanje solistov ter zbora.
Po dolgem aplavzu je vse prisot-
ne pozdravila in učencem čestitala za uspešen nastop ravnateljica dr. Mirka Brajnik. Zveste bralce je nagradila z bralno značko, ki so si jo števerjanski učenci kar zaslužili. Nekateri so namreč prebrali več kot štirideset knjig. Prav je, da takim bralcem čestitamo in tudi ostale spodbujamo k branju, saj je dobra knjiga večkrat naša najboljša prijateljica in učiteljica.
obvestila
BIG BEN NA ZAKLJUČNEM SHODU SLOVENSKE SKUPNOSTI. Slovenska skupnost - Gorica prireja zaključni predvolilni shod v četrtek, 9. junija. Prireditev bo pred cerkvijo sv. Ivana in se bo pričela ob 20.30. Na njej se bodo predstavili vsi osrednji kandidati za občinski svet in rajonske svete. Med nami bodo prvi nosilec občinske liste Bernard Špacapan, drugi nosilec občinske liste David Grinovero in tretji nosilec občinske liste Božo Tabaj, Alojz Rebula, kandidat za Evropski parlament, in drugi kandidati. Gost večera bo županski kandidat ing. Bruno Crocetti, kon-
cert pa bo izvedla znana skupina Big Ben, zaradi česar so na to pomembno prireditev vabljeni vsi člani, prijatelji in somišljeniki Slovenske skupnosti.
Kot je znano, se bo predvolilno obdobje zaključilo v petek, ko bo ob 20.30 v veliki dvorani goriške telovadnice U.G.G. skupen nastop vseh kandidatov »transverzale«, ki podpirajo istega županskega kandidata, ing. Bruna Cro-cettija.
PROSVETNO DRUŠTVO PODGO-RA vabi na koncert Filipinske Univerze University of the Filippines Concert Cho-rus z naslovom Cantate domino - klasična religiozna glasba. Zbor vodi g. R. T. Paguio, ki bo v cerkvi Sv. Justa mučenca v Podgori v nedeljo, 19. junija 1994, ob 21. uri.
Popravek
V prejšnji številki KG sta bili v članku Seja sindikata slovenske šole dve napaki. In sicer v besedah »spremenljivo« in »Štandrežu«. Stavek se pravilno glasi: »Po mnenju odbora je stanje glede na upad rojstev v zadnjih letih sprejemljivo, zaskrblja pa obstoj osnovne šole v Števerjanu.«
Simon Gregorčič v posoškem prostoru
Zveza slovenske katoliške prosvete in Zveza slovenskih kulturnih društev vabita k proslavljanju Gregorčičevega leta ob 150. obletnici pesnikovega rojstva.
Simon Gregorčič v posoškem prostoru je naslov pobude, ki naj skupaj s šolskimi zavodi prispeva k večsmerni ustvarjalnosti študirajoče mladine.
Pravilnik:
1. Pobuda je namenjena dijakom nižje in višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Goriškem ter goriškim univerzitetnikom.
2. Dijaki in univerzitetniki smejo sodelovati s pisnimi, likovnimi in fotografskimi prispevki na temo iz naslova.
3.	Vsebina prispevkov se mora vezati na osebnost Simona Gregorčiča in prostor, ki ga je v svojih delih podoživljal, sicer pa je izbira prosta in izdelki smejo obravnavati slovstvo (prozo ali poezijo), zgodovino, geografijo, arhitekturo, družboslovje, etnografijo itd.
4. Pispevke s podpisom naj dijaki izročijo svojim profesorjem humanističnih predmetov najkasneje do 17. decembra t.l.; profesorji bodo gradivo dostavili na sedež ZSKD ali ZSKP. Univerzitetniki naj gradivo izročijo osebno.
5.	Predložene prispevke bo pregledala posebna petčlanska komisija, ki bo pripravila namensko srečanje, na katerem bo vsem sodelujočim izročila priložnostno darilo. Izdelki bodo tudi objavljeni in na ogled javnosti.
ZSKP-ZSKD
ŠD Vipava
Na deželnem kotalkarskem prvenstvu UISP sta prejšnji teden naši društvi Polet in Vipava dosegli izjemen uspeh. Vipava je nastopila s kar 16 predstavniki in dosegla prvo mesto na skupni lestvici med 10 društvi. Tako se je več članov uvrstilo na državni del prvenstva, ki bo julija v Modeni.
Posebno pohvalo zasluži Morena Vižintin (na sliki) z Vrha sv. Mihaela, ki je zasedla prvo mesto v prostem programu. Podoben uspeh je dosegla tudi Ser ena Lucigrai.
GOSTILNA DEVETAK Vrh Sv. Mihaela
obvešča cenjene goste in prijatelje, da bo zaprta zaradi popravil od 7. junija do 15. septembra t.l.
Intenzivno delo gojencev in profesorjev SCGV Emil Komel in šole Glasbene matice v Gorici
Nastopajoči v Podgori 3. junija letos
V
V Standrežu bogat Praznik špargljev
Skupni zbor štandreških otrok
Pred zaključkom šolskega leta 1993/94, ki ga bo sklenil Glasbeni poklon gojencev v treh večerih (sobota, 11. junija, Kulturni dom; sreda, 15. junija, goriški grad; petek,
24.	junija, cerkev Sv. Ivana v Gorici), so se gojenci predstavili staršem, prijateljem in drugim, ki zvesto sledijo njihovemu trudu, v nizu notranjih nastopov po slovenskih vaseh.
4.	maja je bil notranji nastop v dvorani Katoliškega doma v Gorici. Nastopilo je 29 gojencev, ki so jih pripravili profesorji: Michela De Castro, Eleonora Ipavec, Silvan Kerše-van, Jurij Križnič, Lojzka Peršič, Helena Plesničar, Stojan Ristovski, Marija Šaver, Beatrice Zonta in Mar-co Fantini.
12.	maja je bil nastop v Sedejevem domu v Števerjanu. 23 gojencev so pripravili profesorji: Daniela Brusso-lo, Marco Fantini, Jurij Križnič, Erika Zavadlav, Dorina Kante, Anita Hlede, Črtomir Nanut, Beatrice Zonta, Michela De Castro, Andreja Konjedic, Neži Plesničar, Anica Zorn.
26. maja je nastopalo 22 gojencev v župnijski dvorani v Doberdobu. Pripravili so jih profesorji: Daniela Brussolo, Dorina Kante, Marta Fer-letič, Jurij Križnič, Igor Kuret, Lucija Lavrenčič, Tullio Možina, Helena Plesničar, Vinko Popit, Vlasta Vižintin.
31. maja je nastopilo v dvorani A.
Gregorčiča v Standrežu 50 gojencev. Pripravili so jih profesorji: Fabio Devetak, Marco Fantini, Marja Fei-nig, Anita Hlede, Ivan Klanjšček, Jurij Križnič, Igor Kuret, Lucija Lavrenčič, Tullio Možina, Neži Plesničar, Vinko Popit, Erika Zavadlav, Beatrice Zonta.
2. junija je bil interni nastop v župnijski dvorani v Doberbodu. 31 gojencev so pripravili profesorji: Ennio Cossovel, Vladimir Čadež, Michela De Castro, Fabio Devetak, Marta Ferletič, Dorina Kante, Tea Košuta, Igor Kuret, Lucija Lavrenčič, Helena Plesničar, Neži Plesničar, Marija Šaver, Vlasta Vodopivec, Beatrice Zonta.
3. junija je bil notranji nastop v Župnijski dvorani v Podgori. 21 gojencev so pripravili profesorji: Marco Fantini, Silvan Kerševan, Ivan Klanjšček, Tanja Kuštrin, Lojzka Peršič, Helena Plesničar, Ingrid Silič.
V ponedeljek, 6. junija, so gojenci SCG V Emil Komel in šole Glasbene matice sodelovali pri zaključnem nastopu otroškega pevskega zbora Oton Župančič v Domu A. Budala v Standrežu. Pripravili so jih profesorji: Erika Zavadlav, Jurij Križnič in Beatrice Zonta.
8. junija je bil še v Sedejevem domu v Števerjanu notranji nastop sedmih gojencev, ki sta jih pripravili profesorici Anita Hlede in Anica Zorn.
V petek, 10. junija, zaključni shod »transverzale«
Prav na zadnji dan predvolilnega obdobja bo v dvorani goriške telovadnice U.G.G. zaključni shod tako imenovane »transverzale«, ki podpira istega županskega kandidata, ing. Bruna Crocettija. Zbrali se bodo vsi nosilci list Državljanov za Posočje, Progresistov in Slovenske skupnosti, med katerimi velja omeniti Bernarda Špacapana, Davida Grinovera in Božota Tabaja. Seveda bo nastopil tudi ing. Bruno Crocetti, v priložnostnem programu pa bo sodelovala skupina Akord. Zaključni shod »transverzale« se bo pričel ob 20.30.
Na Vrhu sv. Mihaela so ustanovili odbor mladinskega pevskega zbora Vrh sv. Mihaela
Dne 31. maja t.l. so se na sedežu OŠ na Vrhu sv. Mihaela sestali starši mladih pevcev zbora. Prisotni so bili vsi.
Pomembna točka je bila izvolitev odbora. Ustanovljen je bil torej sledeči odbor:
— Predsednik Marko Cotič
— Podpredsednik Anamarija Tuniz Devetak
— Tajnik Nerina Devetak
— Gospodar in blagajnik Alida Grillo
— Zapisnikar in predstavnik zbora Vesna Devetak.
Program za prihodnjo sezono bo stekel od septembra dalje.
Pevske vaje bodo v šolskih prostorih, ki jih je dala na razpolago občina. Otvoritvena prireditev bo potekala tudi z nagrajevanjem otrok ki so najbolj prisotni pri vajah.
Meseca oktobra ali novembra bo Gregorčičeva proslava. Sledila bosta tudi božičnica in velikonočnica.
Naj povemo še to, da je zbor odprt vsem otrokom, iz vasi in tudi ne.
Novemu izvoljenemu odboru voščimo obilo uspehov.
S.K.D. HRAST - DOBERDOB
»Al maraš kaj za me?«
scenski koncert
MePZ HRAST iz Doberdoba v sodelovanju z dramsko skupino ODER 90
dirigent Hilarij Lavrenčič režija Franko Žerjal
V Doberdobu na »Belotovem ber-jaču« v petek, 17. junija, ob 21.15.
Ob 20. uri bo v župnijski dvorani otvoritev razstave Škedenjska Krušarca.
V PETEK, 10. JUNUA, ob 18. uri, bo v prostorih Katoliške knjigarne v Gorici otvoritev osebne razstave fotografij Fla-via Mosettija in Valterja Nanuta, ki sta člana goriškega Fotokluba Skupina 75. Razstava bo odprta do 24. junija.
V NEDELJO, 12. JUNIJA, OB 17. URI bo v Rupi DAN BOLNIKOV IN OSTARELIH sovodenjske občine, ki ga bo vodil g. Karlo Bolčina. Na sporedu bodo spovedovanje, sv. maša s sv. maziljenjem in sv. obhajilom ter družabnost s petjem in prigrizkom. Toplo vabljeni.
V Štandrežu je sicer vsako leto manj špargljev, so pa prireditve v okviru Praznika špargljev vedno bolj zanimive, privlačne in pestre. Letos so organizatorji Prosvetnega društva Štandrež poskrbeli, da so bile na programu nove pobude, ki so privabile v Štandrež lepo število ljubiteljev slovenske pesmi in besede, pa tudi takih, ki se radi zavrtijo ob zvokih prijetne glasbe in pojedo kaj okusnega ali spet takih, ki radi poskusijo srečo v tomboli ali srečolovu.
Praznik špargljev se je začel zadnjo soboto in nedeljo v maju. V nedeljo so se izkazali mladi umetniki, ki obiskujejo vrtec, osnovno in srednjo šolo in narisali kar lepe risbe, tako da jih je ocenjevalna komisija pohvalila, še posebno najmlajše. Bilo jih je lepo število in so popestrili pri-
Člani mešanega pevskega zbora Štefan Kovač in instrumentalna skupina Marko banda iz Murske Sobote so prikazali značilne in originalne prekmurske pesmi in navade. Program je obogatil tudi zbor srednje šole Ivan Trinko iz Gorice, ki je pod vodstvom prof. Stanka Jericija ubrano zapel vrsto pesmi.
Prvo soboto v juniju je potekalo tekmovanje v pritrkovanju. Na obnovljenih štandreških zvonovih, ki so se ravno ob tej priliki ponovno oglasili po dvotedenskih obnovitvenih delih, se je pomerilo trinajst skupin iz Slovenije in zamejstva. Najbolj so se izkazali pritrkovalci iz Podturna (Gorica), Vrtojbe in Ajdovščine. Razveseljivo je dejstvo, da je bilo iz Slovenije več zelo mladih skupin, medtem ko je v naših krajih pritrkovalcev vedno manj.
V nedeljo, 5. junija, smo ponovno prisostvovali privlačnemu in vedremu programu, ki so ga začeli štandreški otroci, ki pojejo v zborih Štandrež in Oton Župančič in se skupno predstavili z venčkom narodnih pod vodstvom Elde Nanut in Kristine Marušič ter ob spremljavi harmo-nikaša Mitje Kobala. Med izvajanjem zbora so otroci četrtega razreda štandreške osnovne šole
Fran Erjavec pripovedovali smešnice.
Pevski del programa je nadaljeval mešani zbor Rupa-Peč, ki ga vodi Zdravko Klanjšček.
Kot je običaj, so člani štandreške dramske skupine tudi za letošnji Praznik špargljev naštudirali veseloigro z naslovom Človek brez smeha. Delo, ki so ga deloma podali v narečju, sta priredila nastopajoča Majda Paulin in Božidar Tabaj, zrežiral pa je Janez Starina. Veseloigra je sprožila veliko smeha in dobre volje, ki se je nadaljevala ob zvokih ansambla Lapos še pozno v noč.
Čestitke
Mojca in Julči sta v soboto, 4. junija, stopila na pot zakonskega življenja. Blagoslovljeno, veselja in Iju-
r,~r~n h-n npr tima jo prijatelji iz skupine Izvir-SKŽ.
*	*	*
Mojci in Julčiju	ob vstopu v za-
konski stan čestita in vošči obilo božjega blagoslova vse verno občestvo v Števerjanu.
*	*	*
Gospa Marcela Pahor Neri je 24. maja dopolnila 90 let. Ob tem visokem življenjskem jubileju ji iz srca čestita in vošči celotna svetoivanska slovenska župnijska skupnost.
*	*	*
Veselju staršev Nerine in Klavdija ob rojstvu Matijaža se pridružujeta mladinski zbor Vrh sv. Mihaela in Š.Z. Soča.
ACM GORICA vabi k maši za edinost v ponedeljek, 13. t.m., ob 16.30 v Zavodu Sv. Družine.
Nedeljske slovenske sv. maše v Gorici
Stolnica, ob 7. uri.
Sv. Ignacij, ob 9. uri.
Placuta, ob 9.45.
Sv. Ivan, ob 11.30.
Kapucini, ob 19. uri.
Zavod sv. Družine, ob 8. uri. Čudodelna Svetinja, ob 8. uri.
SLOVENSKI CENTER	SOLA	GLASBENE MATICE
ZA GLASBENO VZGOJO	GORICA
EMIL KOMEL
Glasbeni poklon gojencev
ob zaključku šolskega leta 1993/94
GLASBENA SLIKANICA
Kulturni dom v Gorici Sobota, 11. junija 1994, ob 20.30
V GALERIJI ZVOKOV
Dvorana pokrajinskega muzeja na goriškem gradu Sreda, 15. junija 1994, ob 20.30
POD CERKVENIM OBOKOM
Cerkev sv. Ivana v Gorici Petek, 24. junija, ob 20.30
NARDIN VOJKO
Ul. Sv. Mihaela, 324 - Gorica
Štandrež - ind. cona
Tel. (0481) 21065 - Fax 522410
laško pivo
CONCESSIONARtA
porst
Nagrada iz Sklada Dušana Černeta
Letošnjo nagrado iz Sklada Dušana Černeta prejme MEŠANI PEVSKI ZBOR RUPA-PEČ z Goriškega. Tako je bilo soglasno sklenjeno na redni letni seji odbora, ki tudi skrbi za vsakoletne svečanosti ob podeljevanju nagrad.
To bo po vrsti že devetnajsta nagrada iz Sklada, ki nosi ime po Dušanu Černetu (1916-1975), časnikarju ter kulturnem in javnem delavcu, čigar življenje je bilo prežeto s skrbjo za dobrobit slovenske skupnosti v Italiji.
Po statutu Sklada se vsako leto podeljuje nagrada-priznanje Slovencu ali slovenski organizaciji, ki ima pomembne zasluge na narodnoobrambnem oziroma kulturnem področju, pri tem pa se upoštevajo trije ideali, ki so bili dragi Dušanu Černetu: slovenstvo, krščanstvo, demokracija.
Mešani zbor Rupa-Peč se po mnenju Sklada častno uvršča med tiste, ki so z ljubeznijo, preko pevske kulture, utrjevali čut narodne zavednosti, svobodoljubnosti in sloge. Ob šestdesetletnici neprekinjenega dela in ustvarjalnosti je zbor Rupa-Peč po soglasnem prepričanju Sklada Dušana Černeta vreden zahvale in častnega priznanja za opravljeno poslanstvo.
Zboru Rupa-Peč bo nagrada izročena v soboto, 25. tega meseca, med koncertnim večerom, ki bo na prireditvenem prostoru pod cerkvijo sv. Marka v Rupi.
Zaskrbljenost okoli načrtovanja kraškega parka
Vse kaže, da se zadeva o kraškem parku bliža koncu. Deželna uprava je namreč prižgala zeleno luč za ustanovitev naravnega parka na kraškem teritoriju od Doline do Doberdoba. Zanj se zavzema zlasti deželni odbornik Ghersina, ki pripada Zelenim, podpira pa ga celotna levičarska deželna vlada, ki jo vodi Renzo Trava-nut. Zadeva se vleče že precej let, po vsem sodeč pa se bližamo epilogu zgodbe, če drži, da namerava deželni svet odobriti zakon o kra-parku še pred poletnimi počitnicami. Prav zaradi tega je v zadnjih tednih kraški park postal zelo vroča aktualna tema: v časopisih in ostalih medijih smo imeli priložnost seznaniti se s pozitivnimi in negativnimi stališči o tej pobudi, oglasili so se strokovnjaki, naravovarstveniki, politiki in kmetovalci, odvijala so se srečanja, okrogle mize itd.
Mnogi so nad kraškim parkom navdušeni, mnogih pa ta stvar ne prepriča, še zlasti krajevnega slovenskega prebivalstva ne. Nezaupljivost našega človeka do takih pobud je več kot razumljiva in upravičena, če pomislimo, da je v zadnjih desetletjih Kras doživel nešteto nasilnih posegov (npr. naftovod, raziskovalno območje, sinhrotron itd.), ki so spremenili obraz obsežnim predelom kraškega teritorija, predvsem pa prizadeli prebivalstvo z razlastitvami in vinkula-cijami, ki veljajo še danes. Seveda je skoraj odveč pripomniti, da so ti posegi na Kras pripeljali veliko število prebivalcev italijanske narodnosti, ki so spremenili etnični sestav ozemlja, ki je bil prej izključno slovenski. Razumljivo je torej, da se je tudi ob tej priložnosti dvignilo precej kritičnih glasov do ustanovitve kraškega parka, saj obstaja strah, da bo ta park še bolj prizadel slovensko narodnostno skupnost s tem, da ji bo odvzel teritorij in zemljo, na kateri živi. Narodnostna skupnost pa brez teritorija ne more obstajati.
Kljub zagotovilom deželne uprave, da bodo stališča domačinov upoštevana in da bo park upravljala Kraška gorska skupnost, pa zaradi prej omenjenih številnih negativnih izkušenj zaskrbljenost ostaja in prihaja do izraza zlasti v izjavah stanovskih in političnih organizacij, kot so Kmečka zveza, Slovenska skupnost in druge. Po njihovem mnenju bi moral park podpirati razvoj tradicio-
nalnih dejavnosti, ki se odvijajo na kraškem teritoriju (kmetijstvo, obrtništvo itd.), predvsem pa naj bi obvaroval etnično specifičnost tega ozemlja in njegovega prebivalstva. Slovenski jezik mora torej imeti isto uradno veljavo kakor italijanski. Mnogi se tudi ne strinjajo, da bi iste norme veljale tako za kraški park kakor tudi za druge tri parke, ki jih mislijo ustanoviti v naši deželi. Kras ima svoje specifične značilnosti in zaradi tega rabi poseben zakon. Vin-kulacije in razlaščanja pa seveda ne smejo priti v poštev, saj je kraški človek zaradi njih že zadosti pretrpel, mnogi pa še vedno čakajo na pravično odškodnino za razlaščena zemljišča. Eklatanten primer so odškodnine za razlastitve, ki so bile opravljene ob gradnji bazovskega sinhrotrona ter druge obveznosti s tem v zvezi, ki so kljub zagotovilom, obljubam, zakonom in podpisanim sporazumom ostale mrtva črka.
Ivan Žerjal
Odpotoval je h Gospodu
V soboto, 4. junija, je v goriški civilni bolnišnici umrl misijonski brat Marcel Kerševan. Bil je lazarist. Pokojni se je rodil v Trstu leta 1907. Njegovi sorodniki so želeli, da čaka na večno vstajenje v družinski grobnici v Trstu, zato je bil tam pogreb v torek, 7. junija. Pokojni je bil veliko let misijonar v Kongu, danes Zaire. Več o njegovem delu bomo poročali prihodnjič.
Od ponedeljka druga tranša bencinskih bonov
V ponedeljek, 6. junija, se je začelo razdeljevanje druge transe bencinskih bonov za leto 1994, ki bo trajalo do 24. junija. Na območju tržaške občine bodo bone delili na vseh občinskih izpostavah od 15. do 20. ure, razen takrat, ko bodo na omenjenih izpostavah izdajali ana-grafska potrdila in dokumente.
V dolinski in nabrežinski občini bodo bone delili od ponedeljka do sobote od 9. do 13. ure, na Repen-tabru od torka do sobote od 10. do
13.	ure, v Zgoniku ob torkih, sredah in sobotah od 9. do 13. ure ter v Miljah od ponedeljka do petka od 15. do 19. ure.
Bazovica
Več kot mesec dni se nismo oglasili v Katoliškem glasu, ki ga naši ljudje radi tudi preberejo in so veseli, če kaj lahko berejo o svojem župnijskem delovanju.
25.	aprila smo se tudi v Bazovici skupaj z Boljunčani udeležili skupnega romanja naših slovenskih župnij v Novo Štifto na Štajerskem. Nad 300 romarjev z 11 duhovniki smo uživali v čudoviti romarski cerkvi, ki spada pod Mariborsko škofijo. Tu smo imeli sv. mašo in smo šli po njej na kosilo: eni v Gornji grad, drugi pa v Stranje. Po kosilu smo si ogledali razstavo tulipanov v Voljčjem potoku-Arboretumu. Nad milijon tulipanov je bilo vsajenih na tej zemlji. Tisoči in tisoči so prišli na ogled tega kraja, ki goji lepo cvetje. Od Kamnika smo šli še v Komendo-zgodovinski kraj, ki slovi po Petru Pavlu Glavarju. V čudoviti cerkvi nas je lepo sprejel župnik in nam prijazno spregovoril o zgodovini kraja in o lepoti cerkve, ki hrani tudi bogastvo arhitekta Plečnika. Izlet se je zaključil v kmečki gostilni pri Hudi-čevcu, ki dobro in poceni postreže.
OTROŠKI ZBOR SLOMŠEK, ki
je pridno vadil vse leto, je zaključil svoje vaje z nastopom v Gorici na Pastirčkovem dnevu. Lepo so peli, samo škoda, da se starši ne zanimajo veliko za lepo slovensko petje. Večina otrok se udejstvuje velikega števila športnih dejavnosti, ki so tudi lepe, toda ne morejo utrditi našega kulturnega bogastva, naše identitete.
SREČANJE BOLNIKOV IN OSTARELIH. Kot vsako leto na Binkošti je bila tudi letos lepa udeležba v naši cerkvi in v Slomškovem domu. Maševala sta g. dr. Lojze Škerl in Stanko Zorko, ki je imel za priložnost primeren govor. Pel je otroški-mladinski zbor Kresnice pod vodstvom sestre Karmen. Izkazali so se res kot odlični pevci. Na srečanju v Slomškovem domu je domačin Damijan Križmančič prikazal odlične diapozitive o metuljih in o našem cvetju. Toliko lepega nismo že dolgo videli in občudovali smo, da kako je mogoče zlasti metulje ujeti v diapozitive.
PRVO OBHAJILO. Prejšnjo nedeljo smo se veselili s 5 prvoobhajan-ci in njihovimi starši, botri in župnijo. Malo je otrok, slovesnost pa je bila vseeno res lepa. Eno uro kasneje so stopili prvič k obhajilu italijanski otroci.
KRST. Letos se število krstov veča: ni jih več 70 kot v začetku stoletja, toda upamo da bo krščenih vsaj 10 otrok, če se bodo za krst odločili še otroci rojeni lansko let. Upajmo!!!	n/|_ž.
Srečanje s književniki
V petek, 3. t.m., se je na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev in Slavističnega društva v Prosvetnem domu na Opčinah odvijal Literarni večer. Občinstvu so se predstavili Feri Lainšček, Edelman Jurinčič in Marij Čuk. Predstavitveni zapis je prispevala prof. Marija Cenda, prebrala pa ga je Loredana Gec. Uvodni pozdrav je posredoval predsednik ZSKD Ace Mermolja, častni gost večera pa je bil pisatelj Alojz Rebula, ki je zaslužnim slovenskim dijakom podelil srebrna Cankarjeva priznanja.
25-letnica mašniškega posvečenja g. Jožeta Sraka
G. Jože Sraka bo obhajal v nedeljo,
19.	t.m., ob 10. uri, v cerkvi v Trebčah, 25-letnico svojega mašniškega posvečenja. Iskrene čestitke Katoliškega glasa in vseh vernih ljudi, g. Jožetu še nadaljnih jubilejev, v nedeljo pa bodo župljani pokazali duhovnemu pastirju svojo hvaležnost za ves trud in delo, ki ga gospod v župniji že dolga leta uspešno in požr-tovovalno opravlja.
Prispevek iz Trebč bomo objavili prihodnjič.
Prijeten koncert ob zaključku šmarnic na Opčinah
Med tradicionalne prireditve, ki potekajo v sklopu župnije sv. Jerneja ap. na Opčinah, spada tudi vsakoletni zborovski koncert ob zaključku šmarnic. Tako je v torek, 31. maja, številno občinstvo napolnilo opensko župnijsko cerkev, da bi prisluhnilo sporedu, ki so ga oblikovali MPZ in MePZ Vesela pomlad ter zbor Sv. Jernej, poleg njih pa še častni gost večera, to je zbor Jaco-bus Gallus iz Trsta. Spored je povezoval Janez Beličič, priložnostno misel pa je podala Marija Štekar Košuta.
Udeleženci so prisluhnili vrsti nabožnih skladb, ki so bile pretežno uravnane na temo Marije, slišati pa je bilo tudi pesmi, ki so se dotikale drugačne tematike (slednje so izvajali zlasti pevke in pevci zborov Vesela pomlad). V svojem izvajanju je bil gotovo najbolj prepričljiv zbor J. Gallus, ki je predstavil nekaj umetnih in ljudskih nabožnih Marijinih pesmi tržaških avtorjev in dve Marijini ljudski italijanskega skladatelja Giorgia Federica Ghedinija, končal pa s skladbo Amen sodobnega avstrijskega skladatelja Heinza Kra-tochwila. Omenjene skladbe spadajo v spored Koncerta nabožne glasbe, ki ga v tem času predstavlja zbor J. Gallus pod vodstvom Janka Bana v raznih cerkvah na Tržaškem.
Občinstvo je navdušeno pozdravilo izvajanje nastopajočih zborov, kar dokazuje, da je pri nas pevska tradicija oz. ljubezen do petja še kako živa in to pri pretežno mladih pevcih, ki so dokazali visoko mero požrtvovalnosti.
V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo v ponedeljek, 13. junija, v Trstu POSVET na temo: KAKŠEN NAJ BO KATOLIŠKI GLAS? Probleme bodo zastavili člani upravnega odbora in uredništva. Začetek ob 20.30.
Praznik mladih pevcev
Letošnji Praznik mladih pevcev, ki ga vsako leto prirejajo zbori Vesele pomladi, je potekal brez tradicionalnega kulturno-razvedrilnega nedeljskega popoldneva, saj potekajo v Finžgarjevem domu, kjer imajo zbori svoj sedež, obnovitvena dela. Kljub temu je praznik uspel, saj je v soboto, 4. t.m., v dvorano openske Zadružne banke privabil veliko število pevcev, staršev in ljubiteljev petja in glasbe, ki so prisluhnili otroškemu, mladinskemu in mladinskemu mešanemu pevskemu zboru ter njihovim pripravnikom. Vse zbore je seveda vodil g. Franc Pohajač, na
klavir pa sta jih spremljala Martina Feri in Martin Vremec. Kot gost je nastopil otroški zbor Zvonček z Re-pentabra pod vodstvom g. Toneta Bedenčiča in ob klavirski spremljavi Loredane Guštin, poleg njega pa še svetovni mladinski prvak v igranju na diatonično harmoniko Denis No-vato. Spored sta povezovali Majda Daneu in Zdenka Križmančič, Nataša Sosič Fabjan pa je občinstvu predstavila brošuro, ki je izšla lani ob 15-letnici obstoja in delovanja zborov Vesele pomladi. Brošura je bogato opremljena z zgodovinskim prikazom delovanja zborov in s seznami nastopov in pevcev. V njenem sklopu je izšel tudi fotografski vložek.
Izvestje slovenskih srednjih šol
Malo pred koncem pouka je prišel iz tiskarne Graphart 42. zvezek Izvestja srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem za šolsko leto 1992/93. To je že XLVI. letnik, saj so jih nekateri zvezki obsegali več.
Publikacija, ki jo izdajajo ravnateljstva slovenskih srednjih šol in jo ureja prof. Robert Petaros, zasluži prav gotovo našo pozornost, ker je to izčrpno letno poročilo, ki prikazuje stanje in delovanje naših srednjih šol na Tržaškem. Publikacija je pravi zgodovinski dokument, ki izpričuje našo življenjskost.
Uvodni sestavek v Izvestje je tudi tokrat prispeval urednik prof. Petaros, ki je ob 300-letnici smrti Janeza Vajkarda Valvazorja objavil vrsto odlomkov o tem, kako je ta zaslužni zgodovinar pisal o slovenskem jeziku.
Sicer pa je Izvestje urejeno kot običajno. Za vsako višjo in nižjo srednjo šolo (prvih je 4, drugih pa 7) so objavljeni seznami profesorskih zborov in neučnega osebja, seznami učencev po razredih in razni podatki in sestavki o življenju in delovanju šole. Posebej velja omeniti statistično preglednico, ki jo je sestavil Mitja Petaros. Na vseh slovenskih srednjih šolah na Tržaškem je bilo preteklo šolsko leto vpisanih 1350 dijakov, prisotnih ob koncu šolskega leta pa 1323; v poletnem roku jih je izdelalo 844, v jesenskem 168, razreda ni izdelalo pa 129 dijakov. Na zadnjih straneh te skrbno urejene in lepo opremljene (za opremo je poskrbel Andrej Pisani) publikacije je še kronika iz življenja in dela naših šol.
Kot že vrsto let so tisk tudi tega zvezka (pri vsem ostalem delu sodelujejo vsi brezplačno) podprli slovenski denarni zavodi s Tržaškega: Kmečka in obrtna hranilnica v Nabrežini, Hranilnica in posojilnica na Opčinah in Tržaška kreditna banka.
(mab)
PEVSKI ZBOR FANTJE IZPOD GRMADE IN DEKLIŠKI ZBOR DEVIN TER ZADRUGA GRMADA-DEVIN PRIREJA v petek, 10. junija, ob 20.30 tradicionalno zborovsko revijo Pesem v zalivu. Koncert bo v novi cerkvi v Štivanu.
Ob domačih zborih bodo nastopili še Dekliški zbor Alenka iz Števerjana, Moški zbor Igo Gruden iz Nabrežine, mešani zbor Rilke iz Devina in Sesljana ter mešani zbor Bilje - Miren.
Beri Katoliški glas
8
Katoliški glas
9. junija 1994
Dvojezične table končno na celotnem teritoriju devinsko-nabrežinske občine
Kolonija v Dragi vabi
Dvojezične table bodo postavili tudi v tiste predele devinsko-nabrežinske občine, kjer jih prej ni bilo, točneje v Ribiško naselje in v Naselje sv. Mavra. Tako je v torek, 31. maja, sklenil devinsko-nabrežinski občinski svet ob široki podpori svojih članov. Sklepu sta nasprotovala le predstavnika desničarskega bloka Aria nuova. Desničarski krogi so seveda takoj pričeli kampanjo proti tej odločitvi, ki jo je v občinskem svetu predlagal svetovalec Severne lige Rajmund Carli. Resnici na ljubo niso z dvojezičnimi tablami zadovoljni niti prebivalci Ribiškega naselja in Naselja sv. Mavra. Govori se celo o nekakšni odcepitvi teh krajev od devinsko-nabrežinske občine. Prebivalci teh naselij so večinoma istrski begunci, ki so jih italijanske oblasti naselile v te kraje. Sodeč po pisanju tržaškega Piccola je sklep občinskega sveta povzročil med prebivalci omenjenih naselij pravi upor, čeprav ne gre zanemariti med priseljenci tudi določenega
Razpis natečaja za deželne bančne
Deželna bančna sekcija SDGZ razpisuje, v okviru svojega Pakega stimulacijskih posegov 1993 - 1995, natečaj za podelitev 3 štipendij v višini 5 milijonov lir vsaka za slovenske univerzitetne diplomante iz Furlanije-Julijske krajine.
Štipendije podeljuje po oceni posebne komisije s sledečim prednostnim vrstnim redom:
1) podiplomski študij za poklic občinskega tajnika;
2) podiplomski študij za revizorja;
3) podiplomski študij za formiranje kadrov specializiranih za bančno oziroma finančno poslovanje;
4) diplomske naloge iz pravno-ekonomske smeri, pri čemer imajo prednost naloge s poudarkom na bančno tematiko.
Ocenjevalna komisija lahko predlaga tudi polovične ali tretjinske šti-
števila glasov, ki niso ravno v sozvočju s protislovenskim zadržanjem beguncev.
Ne more biti drugače, saj gre za ljudi, ki so v naše kraje prišli prežeti s sovraštvom do Jugoslavije, Slovenije, Hrvaške in do vsega, kar na te države oz. njihove narode spominja. Malokdo objektivno priznava, da je bila za istrski eksodus kriva predvsem predvojna in medvojna italijanska politika. Zato ni bilo niti pričakovati nastanka kakršnegakoli odnosa med novonastalimi naselji in domačim slovenskim ambientom.
Čas pa je že, da se istrski begunci, ali vsaj njihovi potomci, otresejo starih kalupov in da priznajo, da je am-bient oz. teritorij, na katerem jih je Italija naselila, slovenski in da s Slovenci morajo konec koncev imeti stike, ne pa se obnašati kot kaka »samostojna krajina«, ki ima neka svoja nenapisana pravila življenja, ter s tem pogojevati razvoj naših krajev.
ni
podelitev štipendij sekcije SDGZ
pendije oziroma, glede na kakovost prošenj, lahko predlaga, da se štipendije ne podelijo.
Prošnje je treba vložiti do 31. julija 1994 na tajništvo bančne sekcije pri SDGZ v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. 040 - 362949. Vsebovati morajo osebne podatke kandidatov, izide univerzitetnega študija s seznamom izpitov, življenjski izobrazbeni in strokovni kurikulum, izvod diplomske naloge, morebitna potrdila o vpisu ali obiskovanju podiplomskih tečajev, o opravljanju predvidene prakse pri pisarnah in podobno.
Podelitev štidpendij bo ob priliki svetovnega dneva varčevanja, 31. oktobra 1994.
Za leto 1993 so prejeli štipendije: diplomanta ekonomije Pavel Celzi in Mara Petaros po 5 milijonov lir; diplomant ekonomije Lidia Glavina in diplomant političnih ved Aleksandra Pangerc po 2, 5 milijonov lir.
Skedenj
Preteklo nedeljo je bilo v naši cerkvi med službo božjo toplo in prijetno vzdušje: pred oltarjem sta bila Franc in Alojzija Mozetič, ki sta obhajala 25. obletnico poroke; 25 let skupnega, življenja v ljubezni in medsebojni delitvi sončnih in senčnih trenutkov življenja. Med njima je rastlo vsak dan doživljanje ljubezni in medsebojnega spoštovanja. Z njima so bili trije otroci: Pavla, Alenka in Ivo.
Vsem članom družine, predvsem očetu in mami voščimo in želimo moči, zdravja in božjega blagoslova.
V petek je bila v Domu otvoritev razstave Slovenci pod Italijo od leta 1918 do 1943. O tej pobudi bomo še poročali.
Stavka škedenjskih železarjev
Zaradi vse bolj kritičnega stanja škedenjske železarne so v petek, 3. t.m., njeni uslužbenci priredili protestni sprevod po tržaških ulicah, da bi javnost opozorili na krizo tega obrata. 900 delavcem namreč grozi
odpust, če deželna uprava ne bo pravočasno ustanovila mešane javno-zasebne družbe, ki bi zagotovila kapital 80 milijard lir, ki je potreben za pogon tudi drugega plavža železarne. Stavkajoče je sprejel tržaški prefekt Cannarozzo in jim obljubil brezpogojno podporo.
Dvojna številka Jambora
Pred nami je 6. in 7. številka XXII. letnika skavtskega glasila Jambor.
Kot za prejšnjo je tudi za to številko napisal uvodnik Športni kormoran. Za izhodišče so mu nekateri problematični filmi zadnjega časa, ki govorijo o pekočih moralnih vprašanjih. Duhovno razmišljanje ob mednarodnem letu družine je napisal Žarko Škerlj. V njem na razumljiv in izčrpen način prikaže podobo družine in pripravo nanjo. Ker je ta problematika zelo pomembna za moralno in narodno zdravje naše skupnosti in sploh človeštva, predlaga, da bi na temo Mladi in družina vsaj nekaj časa odprli stalno rubriko v Jamboru, sicer bo šla tudi po-
Kot smo že obširno poročali v prejšnjih številkah Katoliškega glasa, se bo od 5. do 25. julija odvijala v Dragi pri Trstu počitniška kolonija za otroke od 5. do 16. leta starosti. Za dobro počutje malih gostov bo skrbelo usposobljeno osebje. V programu so seveda daljši in krajši izleti in trikrattedensko kopanje v Se-sljanu.
Za tiste, ki se še niso prijavili, je na razpolago telefonska številka
226117, ali pa to lahko storijo v občinskih ambulantah v sledečih dneh in urnikih:
— v NABREŽINI na občini od 8. do 10. ure v ponedeljkih in četrtkih;
— v DOLINI na občini od 8. do 11. ure ob sredah;
— v ZGONIKU na občini od 11. do 12. ure ob četrtkih;
— na OPČINAH (Proseška ul.) od
8.	do 11. ure ob petkih.
O.P.
GLINŠČICA: čudoviti kraj Botač pod Drago, kamor zahajajo mnogi turisti, poleti pa se v Glinščici lahko tudi kopajo.
buda mednarodnega leta družine mimo nas.
Kot vsaka številka prinaša tudi ta vrsto sestavkov, ki poročajo o delovanju skavtske organizacije in o življenju v skavtski skupnosti Toda poleg takih sestavkov je v vsaki številki tudi kakšen prispevek, ki ima razmišljujočo vsebino. Tako smo v tej številki zasledili razmišljanje o skavtskem načinu življenja, ki ga je napisala Kresnica. Skavt je idealist, pravi, ne postavlja na prvo mesto lastnih koristi, ampak živi za višje cilje, ki so zapisani v desetih skavtskih zakonih. Zato mora skrbeti za skladnost med mišljenjem in praktičnim ravnanjem v življenju, (mab)
Sožalje
Ob izgubi drage mame izrekata g. Jožetu Sraki iskreno in globoko sožalje pastoralni svet župnije sv. Jerneja ap. na Opčinah in cerkveni zbor Sv. Jernej.
DAROVI
Za barvna okna v Bazovici: Truško-tovi 20.000, Edvard in Pepca Lovremče-va v spomin Franceta Mahniča 20.000, Milica Purič v spomin Franceta Mahniča 20.000, N.N. 5.000, gospa Zadro iz Vidima 50.000 ob krstu Samanthe Gruden 100.000, Gojča v spomin Edija
60.000, Majda Lapanje in družina Cijak
200.000, Redolfi 35.000, Marija Sau ob 25 letnici poroke 50.000, ob krstu Luka Čuk 100.000, Vida Lipanje v spomin Svetke Ražem 35.000 lir.
Za gropajsko cerkev: N.N. 5.000, Danica Milkovič 15.000, Ines Milkovič
5.000, Vera Gojča v spomin pok. Edija
25.000, Marta Mužina 5.000 lir.
Za padriško cerkev: Markotovi 15.000, Vardjanovi 10.000, Tujec 10.000.
Za Katoliški dom: v spomin na g. Ivanko Brumat darujeta L. in A. Bratuž
100.000	lir.
Za Sv. Goro: Marija Žagar ob 1. obletnici smrti moža Jožeta 50.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Marija Cesar ob 7. obletnici smrti očeta Ferdinanda 100.000 lir.
Iz kraljestva TV
Brez besed
— Na sporedu je drama. Naj ti prinesen, robec ali vpojno brisačo?
- Televizijska reklama postaja vedno bolj vsiljiva!
MLADI IZ SLOVENSKIH ŽUPNIJ TRŽAŠKE ŠKOFIJE so vabljeni na MLADINSKI DAN, ki bo v nedeljo, 19. junija, na Proseku. Ob 11.30 bo zbiranje na vrtu skupnosti Družina-Opčine na Božjem polju. Po skupnem kosilu in športnih igrah bo ob 16.30 mladinska maša v jami Pečina na Proseku. Ob 18. uri bo v proseški cerkvi koncert skupine Lampiča iz Ptuja. Lepo vabljeni!
Radio Trst A
Poročila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00,
14.00,	17.00, 19.00. Spored od 12. do 16 junija 1994 Nedelja: 8.20 Koledar. 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 10.00 Mladinski oder. Dea Volarič: Sanja in spake. 11.00 Za smeh in dobro voljo. 11.20 Filmi na ekranih.
11.45 Vera in naš čas. 12.00 Obzornik.
13.20 Glasba po željah. 14.10 Dante Ali-ghieri: Božanska komedija - Nebesa.
15.00 Krajevne stvarnosti. 16.00 Krajevne stvarnosti. 17.30 Šport in glasba.
Pondeljek: 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Na bregovih Vardarja. 9.00 Iz studia z vami: 9.15 Odprta knjiga. Franja Bojc-Bidovec: Ni neskončnih poti. 10.30 In-termezzo. 11.45 Okrogla miza. 12.40 Koroška poje. 13.20 Kmetijski tednik. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Potpuri. 15.00 Ju-lius Kugy: Slovenske gore, slovenski ljudje. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Marta Ivašič: Šolski prijatelj.
Torek: 8.10 Skozi tančico molka. 8.30 Soft Musič. 9.15 Odprta knjiga. Franja Bojc-Bidovec: Ni neskončnih poti. 10.30 Intermezzo. 11.45 Okrogla miza. 12.40 Koroška poje. 14.10 Aktualnosti. 16.00 Popoldanski potpuri. 17.10 Mi in glasba.
18.00 Dante Alighieri: Božanska komedija - Nebesa.
Sreda: 8.10 Obzornik. 9.15 Odprta knjiga. Franja Bojc-Bidovec: Ni neskončnih poti. 10.30 Intermezzo. 11.45 Okrogla miza. 12.40 Koroška poje. 13.20 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu.
15.00 Made in Italy. 15.30 Mladi val.
17.10 Mi in glasba. 18.00 Literarne podobe: »13 za 13« - trinajst oddaj za trinajst slovenskih sodobnih romanov.
Četrtek: 8.10 S hrano do zdravja. 8.40 Revival. 9.15 Odprta knjiga. Franja Bojc-Bidovec: Ni neskončnih poti. 10.30 Intermezzo. 11.45 Okrogla miza. 12.40
Koroška r>nj° 13.20 Glasbe pc željah.
14.10 Kulture diagonale: Dvignjena zavesa. 15.00 Slovenska lahka glasba. 15.30 Popoldanski potpuri. 17.10 Mi in glasba.
18.00 Dopisnice z najbližnjega vzhoda.
Petek: 8.40 Potpuri. 9.15 Odprta knjiga. Franja Bojc-Bidovec: Ni neskončnih poti. 10.30 Intermezzo. 11.45 Okrogla miza. 12.40 Koroška poje. 13.45 Narodnozabavna glasba. 14.10 Otroški kotiček: Otroški radijski tednik. 14.30 Od Milj do Devina. 15.00 Nekaj minut z... 15.30 Mladi val. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.40 Revival. 9.00 Bonton odpira vsa vrata.
9.20 Potpuri. 10.10 Koncert. 11.35 Potpuri. 12.00 »Ta rozajanski glas«. 12.45 Glasnik Kanalske doline. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Nediški zvon. 15.00 Tisoč let naših prednikov. 15.30 Soft Musič. 16.00 Zapisi o literatih. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Janez Povše: »Prosim, vprašajte berlinski zid!«
KATOLIŠKI GLAS Tednik
List je nastal po združitvi goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949.
Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Glavni in odgovorni urednik:
Dušan Jakomin Izdaja: Zadruga Goriška Mohorjeva Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.l. 00480890318 Tiska: Tiskarna Budin Riva Piazzutta, 18 - Gorizia Letna naročnina v lirah:
Italija	55.000
Slovenija	55.000
inozemstvo	80.000
zračna pošta	100.000
Oglasi in osmrtnice: 1 modulo (5 cm višine v	enem stolpcu) 45.000 lir + 19% IVA.
Možne	so	sestave z več enako	velikimi
moduli, ne pa vmesne mere.
Član:
ZDRUŽENJE italijanskega '	PERIODIČNEGA TISKA
'T/ "	ZVEZA ITALIJANSKIH
113------ KATOLIŠKIH TEDNIKOV