#
Sveta Terezija se je `e od malega hranila s
Svetim pismom in Hojo za Kristusom. Za ure-
snièitev njenega karmelièanskega poklica so bili
odloèilni duhovni spisi matere ustanoviteljice
Terezije Jezusove. “Prav posebno pa se je Te-
rezija hranila z mistiènim naukom svetega Ja-
neza od Kri`a, ki je bil njen pravi duhovni uèi-
telj. Zato se ni èuditi, da je v šoli teh dveh
svetnikov tudi ona postala cerkvena uèiteljica.”1
Na drugi strani Von Balthasar pravi o Te-
reziji, da je s smehljajem nekoliko popravila
svoja uèitelja Janeza in Terezijo Avilsko.2 Pog-
lejmo, kje se Terezijin nauk oziroma njena
duhovna pot ujema z uèenjem svetega Janeza
in v èem se od njega razlikuje. Ob tem ne
smemo spregledati dejstva, o katerem govori
sam sveti Janez, da se namreè niti dve poti
ne ujemata niti do polovice.
Njuni `ivljenjski poti se zelo razlikujeta;
Janez je mladost pre`ivljal v revšèini, Terezija
pa v blagostanju. Oba sta sicer `e kmalu iz-
gubila enega od staršev, vendar Janez ni imel
nadomestila, saj so ga še majhnega oddali v
sirotišnico zaradi lakote, ki je tisti èas vladala
v Španiji. Terezija pa je vsaj za nekaj èasa
imela še drugo mamico in vse ljubeèe sestre
ter izrednega oèeta.
Zgodovinsko obdobje za èasa `ivljenja Ja-
neza je povsem drugaèno kot na pragu atom-
skega veka. Celotna takratna doba je bila
izredno naklonjena kontemplaciji. Širom po
de`eli so brstela in se razvijala številna `arišèa
duhovnega `ivljenja. Sveti Janez se zaradi
tega s previdnostjo obraèa na svoje španske
rojake, ki so `e po naravi nagnjeni h kontem-
placiji, ko pravi, da se bodo z njegovimi spisi
okoristili le nekateri bralci.
Janezovo `ivljenje je bilo polno zunanjih,
vidnih nasprotovanj in polno nenehnega stika
s številnimi ljudmi, Terezija pa je bila dejansko
skrita pred svetom, njeno notranje trpljenje
je bilo dobro prikrito tudi sosestram, razen se-
veda ob umiranju. Kljub temu poudarja, da
je njena mala pot dostopna vsem. V tem naj-
demo glavno razliko med svetnikoma.
Èeprav sta oba `ivela karmelièansko kariz-
mo, a po navidez tako razliènih poteh, sta
oba do`ivljala isto razodevanje skrivnosti bo`-
je ljubezni.
!
Oba svetnika sta odgovorila na bo`ji klic.
Iz sadov njunih posveèenih `ivljenj vidimo,
da sta to poklicanost razumela vsak na svoj
naèin. Bog ju je razlièno vodil.
@ivljenje svetega Janeza je polno dela in
skrbi za ljudi. S svojim `ivljenjem izprièuje
izredno ljubezen do bli`njega. Tudi s svojimi
spisi hoèe dušam kazati pot k Bogu, a obenem
poni`no ugotavlja, da se bo z njegovim delom
okoristil le malokdo. In vse, kar se dogaja duši
na tej poti, je le bo`ji dar.
Med branjem njegove duhovne poti, se
ne moremo upreti obèutku, da je cilj duše
“le” do`ivetje Boga, priti k Bogu in se z njim
zdru`iti za vedno ter tako potešiti hrepene-
nje, ki ga ima vsaka duša po neskonènem.
Duša je na poti sama, kar je seveda resnica
sicer se zateka po nasvete k ljudem, a zase in
ne zato, da bi tudi druge vodila k Bogu. Ob
"
#
$ %
&
tem ne spreglejmo dejstva, da sveti Janez o
sebi ni pisal niti v tretji osebi.
Sveta Terezija `e v samostan vstopi z na-
menom moliti za svetost duhovnikov in za
rešitev vseh duš. Namen njene celotne ljubez-
ni do Boga je, dati piti `ejnemu Jezusu, ki
je `ejen ljubezni vseh ljudi. Tako uresnièuje
Janezove besede iz komentarja devete kitice
Duhovne pesmi: “Ljubezen se le z ljubeznijo
plaèa!” Zaradi spoznanja Kristusove ljubezeni,
ki presega vsako spoznanje, nanjo odgovori
z vso silo, da bi bil Jezus, èigar ljubezen je
prezrta, zanièevana, zavr`ena, nekoè pri njej
sprejet brez meja. Noèe zaslu`enja zase, hoèe
le brisati solze Ljubljenemu.
Da bi bilo to èimbolj uèinkovito, mu ho-
èe pripeljati vse duše. Je popolnoma misijo-
narska in hoèe to delati še po smrti. Obse-
dena je od `eje po dušah kot sam Jezus. “Ni-
koli nihèe ni s tako vero in moèjo poudaril
apostolske rodovitnosti ljubezni!”3
“Pritegni me k sebi in vsi, ki jih ljubim,
bodo hiteli za vonjem tvojih dišav.”4 V sebi
èuti poklic bojevnika, duhovnika, apostola,
uèitelja, muèenca ... Premalo bi ji bilo samo
eno muèeništvo, hrepeni pretrpeti vsa! Naj-
popolnejši darovi niso niè brez ljubezni, pravi
apostol Pavel.
Èe je Cerkev telo, ima tudi srce. To srce
gori od ljubezni in daje vsem udom Cerkve
njih dejavnost. Èe bi ta ljubezen ugasnila, bi
apostoli veè ne oznanjali evangelija, muèenci
ne bi hoteli veè preliti svoje krvi. Sedela bo
kot otrok ob prestolu Boga in dvojno ljubila
svoje brate, ki se vojskujejo, saj ljubezen
zdru`uje v sebi vse poklice.
Terezija sklene: “Moj poklic je ljubezen!
V srcu Cerkve, svoje matere, bom ljubezen.
Tako bom vse.”5 In res je vse. Misijonarka
vseh èasov na vseh krajih sveta.
'()
Svetnika pišeta zaradi potrebe in volje dru-
gih, iz pokoršèine. Ob tem vedno prosita za
bo`jo pomoè, saj se pred svojo nalogo iz raz-
liènih vzrokov èutita nemoèna.
Sveti Janez od Kri`a piše duhovne pesmi.
Kasneje na `eljo ljudi te pesmi tudi razlaga
in tako so nastale štiri obse`ne knjige. Mati
Ana Jezusova, svetovalka in tovarišica svete
Terezije Avilske, kasneje ustanoviteljica kar-
mela na Francoskem, je od njega izprosila
Duhovno pesem. Glavni vzrok, da je ljudem
ustregel, je verjetno dejanska situacija v èasih
inkvizicije, ko so se spovedniki bali spremljati
ljudi na kontemplativni poti. Njegova dela
naj bi predstavljala izhod v sili za duhovno
vodenje številnih potrebnih duš. Poglejmo,
kako se je svetnik sam izrazil glede teh stvari
v Predgovoru k Vzponu na goro Karmel.
“Èloveška znanost ni dovolj za umevanje
temne noèi, pa tudi zgolj po izkušnji tega ne
moremo izraziti.6 Pri besedah o tej tako temni
noèi, se zato ne bom zanašal niti na izkušnjo
niti na znanje, saj lahko oboje vara, vendar
si bom z njima pomagal. Za vse najva`nejše
in najbolj temno, kar naj z bo`jo pomoèjo po-
vem, pa se bom opiral na Sveto pismo. Pod
njegovim vodstvom se ne morem zmotiti, saj
po njem govori sam Sveti Duh, èe bom v kaki
stvari pogrešil, ker ne bom prav razumel, pa
nikakor ni moja namera, da se loèim od nau-
ka svete Cerkve. V takem primeru se bom po-
polnoma podvrgel ne samo njeni odloèitvi,
ampak vsakomur, ki bi umneje in pravilneje
kot jaz sam, sodil o teh stvareh.
“Èloveška znanost ni dovolj za umevanje
temne noèi, pa tudi zgolj po izkušnji tega ne
moremo izraziti. Èe naj povem nekaj o tej
tako temni noèi, se zato ne bom zanašal na
izkušnjo niti na znanje, saj se oboje lahko
moti in vara. Pomagal si bom sicer tudi s tem
dvojim, za vse najva`nejše in najbolj temno,
kar naj z bo`jo pomoèjo povem, pa se bom
opiral na Sveto pismo. Pod njegovim vods-
tvom se ne morem zmotiti, saj po njem govori
sam Sveti Duh. Ako pa bom v kaki stvari po-
grešil, ker ne bom prav razumel, pa nikakor
#
ni moja namera, da se loèim od nauka svete
Cerkve. V takem primeru se popolnoma
podvr`em ne samo njeni odloèitvi, ampak vsa-
komur, ki bi umneje in pravilneje od mene
sodil o teh stvareh.
Pisanja se nisem lotil, ker bi si domišljal,
da imam zmo`nost za uresnièenje tako sila
te`ke stvari, ampak le iz zaupanja v Gospoda.
On mi bo pomagal, da nekaj povem, zaradi
velike stiske premnogih duš. Te so `e stopile
na pot kreposti, ko pa jih Gospod `eli posta-
viti v (nedejavno) temno noè, po kateri naj
bi dosegle zdru`itev z njim, ne morejo naprej.
Nekateri se ne znajdejo ali jim manjkajo iz-
kušeni in bistri vodniki, drugim manjka po-
gum. Zato je prava `alost gledati, kako v svo-
jem odnosu do Boga obtièijo pri tleh. Res je,
da Bog duše pelje naprej in da jih more pe-
ljati naprej tudi brez njihove volje. Toda èe
se ne puste voditi, bolj malo napredujejo, ker
se upirajo tistemu, ki jih pelje. Tudi njihovo
zaslu`enje je manjše, ker ne sodelujejo z voljo
in prav v tem najveè trpe. Podobne so otro-
kom, ki jih hoèejo matere vzeti v roke, oni pa
brcajo, jokajo in trmoglavijo, saj hoèejo za
vsako ceno hoditi z lastnimi nogami. Zato
seveda nikamor ne pridejo, èe pa `e hodijo,
stopicljajo z otroškim korakom.
Te`ko in muèno je, èe v milostnih trenut-
kih duša sama sebe ne razume in ne najde ni-
kogar, ki bi jo razumel. Zgodi se vèasih, da
Bog vodi dušo po najvišji poti temnega bo-
gozrenja in duhovne suhote, tako da se ji zdi,
kakor da je izgubljena. In tedaj, ko je polna
muk, temine in stisk, sreèa nekoga, ki ji pravi
kot Jobovi tola`niki, da se ji to dogaja zaradi
njene melanholije, pobitosti ali pa da je vzrok
kakšna njena skrita hudobija, zaradi katere
naj bi jo Bog zapustil. Najde se celo kdo, ki
ji pove, da nazaduje, ko ne najde veè prejš-
njega veselja v bo`jih reèeh.
Dozdeva se mi, da bi kdo lahko bolje pisal
o teh stvareh, pa bi se vseeno okoristili s tem
le maloštevilni bralci. Kajti v prièujoèem spi-
su ne bom govoril osebam, ki jim ugaja ho-
diti k Bogu po gladkih in ro`natih stezah,
ampak bom razlagal èvrst in trden nauk, ve-
ljaven za vsakogar, ki hoèe priti do duhovnega
oèišèevanja. Tudi ni moj namen, da govorim
vsem, ampak le nekaterim osebam iz reda pr-
votnih karmelièanov, tako redovnikom kot re-
dovnicam, ki jim je Bog izkazal milost, da jih
je postavil na strmo stezo gore Karmel.”
Kasneje je sveti Janez svoje spise namenil
še drugim ljudem sveta, ki so se prepustili
njegovemu vodstvu. Izrecno pa izkljuèuje
osebe, ki bi rade veljale za duhovne, pa jim
ugaja hoditi le po ro`nati poti, saj je imel v
mislih splošno duhovno naravnanost takrat-
nega èasa.
In kako ga lahko razumemo danes? Nje-
gova dela zahtevajo primerno versko izobraz-
bo, resen miselni napor, predvsem pa odpr-
tost za duhovne stvari, zato prav gotovo ne
morejo postati uspešnica. Da ne bi obupali
prehitro, sam svetnik priporoèa zaupljivo
vztrajnost, kajti kasnejša poglavja bodo osvet-
lila prejšnja, “ena stvar bo osvetlila drugo”.
Le z vztrajnostjo bo mogoèe v svetnikovem
sporoèilu èloveku 16. stoletja razloèiti tisto,
kar je veljavno še danes. Èloveka se lahko loti
malodušje ob spoznanju, kako daleè so in ne-
prehodne so strmine njegove duhovnosti. Ob
tem spet pomaga svetnik sam s svojo toliko-
krat poudarjeno mislijo, da Bog daje, komur
hoèe, kadar hoèe in kakor hoèe. Niè se ne da
izsiliti. Vse je le milost. Velja le potrpe`ljivo
èakanje v odprtosti, molitvi in ljubezni.
Sveta Terezija je poznala spise svetega Ja-
neza in ob tem malodušju nam lahko poma-
gajo tudi njena spoznanja. Tu namreè naj-
demo bistveno stièno toèko z njeno duhov-
nostjo, le da jo ona razvije na svoj “mali” na-
èin, ko se postavi v vlogo otroka, ki mu dobri
oèe ne more nièesar odreèi. O tem govori še-
sto poglavje Pot k Bogu.
Sveti Janez je nadarjen pesnik, obenem pa
je tudi mojster nevezane besede. Terezija piše
zaradi ukaza ali prošnje predstojnic, da bi raz-
veselila svojo mater in iz velike ljubezni do se-
ster, ki so jo prosile, naj piše zanje. Le tako si
lahko razlo`imo njeno veliko ustvarjalnost, saj
je imela pri pisanju tudi èisto objektivne te-
`ave.7 Natanèno se je morala dr`ati dnevnega
reda; pisala je ob petrolejki v šolski zvezek, ki
ga ji je dala predstojnica in na kolenih dr`ala
majhno desko. Pogoji za pisanje so bili nepri-
merni, še posebno, ker jo je pozimi v nezakur-
jenem prostoru vedno zeblo. Pri pisanju so jo
tudi stalno motili. To sama omenja posebno
na koncu, ko piše še zadnje strani rokopisa C;
s tresoèo roko in z zadnjimi moèmi, poslednje
vrste celo v bolniški sobi, zato je njena zadnja
izpoved ostala nedokonèana.
Sama meni, da nima posebnega daru za
pisanje, vendar dodaja, da njen namen ni pi-
sanje leposlovja. To oceno si daje tudi zato,
ker je njen slog v popolnem nasprotju s ta-
kratnim pisanjem. V šoli pa se je odlikovala
posebno v zgodovini in prostih spisih! Ven-
dar dobro èuti vso nemoè, kako s èloveškimi
besedami izraziti nebeške skrivnosti, zato pri-
èakuje pomoè iz nebes: “Ko pišem, se obra-
èam k Jezusu in njemu govorim. Tako la`e
izrazim svoje misli. To pa na `alost ne spre-
meni resnice, da so kaj slabo izra`ene.”8 Pri
pisanju spominov ji je pokoršèina pomem-
bnejša. Sama o njej takole pravi:
“O, koliko nemira se èlovek reši z obljubo
pokoršèine! Kako sreène so navadne redovni-
ce! Ker jim je edino vodilo volja predstojni-
kov, vedno zanesljivo vedo, da so na pravi
poti. Niè se jim ni treba bati, da bi se zmo-
tile, tudi èe so preprièane, da se predstojniki
motijo.”9
Ob tem je treba omeniti, da se nikoli ni
prepustila zgolj zunanjim zahtevam. Bo`ja
volja se ji res razodeva od zunaj, toda vedno
je spravljena v najveèji globini njenega bitja.
Tako je Terezija z zadr`anostjo odgovorila na
`eljo svoje sestre Pavline, naj napiše zgodo-
vino svoje duše, ker se je bala, da bi ob uk-
varjanju s seboj postavila sebe v središèe, prvo
mesto pa vedno pripada samo Bogu. Kot obi-
èajno se je v molitvi poglobila v sestrino `eljo.
Ob tem zaèuti, da je Jezusu všeè njena po-
koršèina, zato pristane: “Jezus mi je kmalu
dal èutiti, da bo najbolj zadovoljen z menoj,
èe bom preprosto ubogala. Zato hoèem ope-
vati tisto, kar bom ponavljala vso veènost —
Gospodovo usmiljenje.”10
“Pokoršèina in razveseljevanje sta edina
dva nagiba, ki sta Terezijo iz Lisieuxa naredila
za eno najbolj branih svetnic na svetu. To je
rodovitnost evangeljske besede.”11
Terezija vedno išèe resnico. V rokopisu B
svoji materi oziroma sestri razlaga: “Morda
se vam bodo zdeli moji izrazi pretirani. Opro-
stite mi in pripišite to mojemu nerodnemu
slogu. A zagotavljam vam, da v moji mali duši
ni nobenega pretiravanja.”12 Na drugem me-
stu se zopet sprašuje: “Toda, ali resnièno `ivi
v mojem srcu èista ljubezen? Ali niso te moje
neizmerne `elje le sanje, le norost? Èe je
tako, Jezus moj, daj luèi moji duši! Ti veš, da
išèem resnico! Èe so moje `elje smele, odvze-
mi mi jih, saj so mi v najhujše muèeništvo!”13
Terezija piše tudi prisrèna pisma sestri Ce-
lini in duhovnima bratoma. Njena pisma so
v bistvu globoko duhovno vodstvo duš. V njih
ponovno razkriva in posreduje svoje poslans-
tvo in malo pot. Pri tem je zelo neposredna.
Duhovnemu bratu Bellieru piše: “Ne poz-
nam prihodnosti, vendar èe bo Jezus uresni-
èil moje slutnje, vam obljubljam, da bom
tudi onstran vaša sestra. Najina povezanost
ne bo pretrgana, ampak bo še globlja. Takrat
ne bo veè klavzure niti rešetk in moja duša
bo mogla leteti z vami v daljnih misijonih.”14
Opisuje tudi, kako sreèna je bila, ko so
jo doloèili za sestro bodoèemu misijonarju.
Èutila je, da je bila ta radost za njeno dušo
nekaj novega, kot bi se prviè v `ivljenju og-
lasile v njej nepoznane strune. Zavedala se
je dol`nosti, ki jih je s tem sprejela. Podvo-
jila je svojo goreènost, saj je misijonarje tre-
#
ba podpirati z molitvijo in `rtvijo. Na za-
èetku ni u`ila kake velike tola`be, ki bi ji
pripomogla h goreènosti, saj njen mali brat
Belliere ni rad pisal.
“Kadar pa hoèe Jezus dve duši zdru`iti v
svojo slavo, tedaj dovoli, da si od èasa do èasa
zaupata svoje najtišje misli in se tako vzpod-
bujata k veèji ljubezni do Boga.” A ob tem
sama pravi: “Èe pa naj moja pisma store kaj
dobrega, morajo biti pisana iz pokoršèine.”15
Na drugem mestu z besedami predstojnice
ugotavlja, da karmelièanka rešuje duše z mo-
litvijo in ne s pismi.16
*+
Molitev v predanosti je pot do zdru`enja
z Bogom. Sveti Janez kljub vsem naporom pe-
stre vsakdanjosti vedno najde prilo`nost za-
njo. Njegova kontemplacija je bila vèasih tako
globoka, da je prenekateri dan izpolnjeval
svoje opravke, kot da bi bil odsoten. Vendar
njegova dela prièajo, da ta mali menih ni bil
zamaknjen v nadnaravne globine, ker bi ze-
meljskega `ivljenja ne mogel razumeti ali ga
ne znal do`ivljati. Nasprotno; bistro, prodir-
no, z ljubeznijo in zanimanjem, je znal opa-
zovati `ivljenje. Ljubil je naravo, prizadeto je
opazoval ljudi okoli sebe.17
Sveti Janez zelo rad moli v samoti pod mi-
lim nebom, zato se ni dobro poèutil v hrupni
in površni Andaluziji. Prava pokrajina njego-
vega srca je bila stroga in zadr`ana Kastilija.
Moè molitve v naravi dokazuje tudi svojim
menihom, ki so bili preveè vneti v pokori in
mrtvenju tako, da je moral brzdati njihovo
strogost in jim poudarjati predvsem pomen
vere, upanja in ljubezni. Sredi prelepe na-
rave jim razlaga, kako se v njej razodeva bo`ja
lepota, navaja jih k molitvi v senci dreves, ob
`uboreèem studencu, v zavetju skal, pod
zvezdnatim nebom.18
Kar zadeva zunanje okolišèine, sveti Janez
odkriva, da sta po Jezusovem nauku samo dve
mo`nosti za molitev: v skritosti sobe ali pa
zunaj, na samotnih krajih, kot je delal Jezus,
v najtišjem noènem èasu. Ljudem svetuje, naj
ne uporabljajo drugih naèinov in obrazcev,
kot jih ima v rabi Cerkev. Vse njene molitve
so zaobse`ene v Oèenašu; ko so namreè uèen-
ci prosili, naj jih nauèi moliti, jih je èisto go-
tovo nauèil vsega, kar je potrebno, da nas
Veèni Oèe usliši, saj je popolnoma poznal
njegovo voljo. Nauèil jih je samo sedem pro-
šenj Oèenaša. Ob drugi prilo`nosti jim je
celo priporoèil, naj pri molitvi ne govorijo
mnogih besed, kajti nebeški Oèe ve, kaj po-
trebujemo. Poudaril je le, naj vztrajajo v mo-
litvi Oèenaša.19
Sveti Janez je dobro ugotovil, da je pre-
hod, od prete` no aktivnega duhovnega `iv-
ljenja, na prete`no pasivno, zaznamovan s
poenostavljeno molitvijo in nezmo`nostjo
premišljevanja. V molitvi tudi ni iskal èutne
tola`be. Vendar vseeno meni, da duša ne gre
k molitvi, da bi se utrujala, temveè da bi se
sprostila. V èasu prehoda od nedejavne noèi
èutov na nedejavno noè duha pa imajo šte-
vilni videnja. Sveti Janez je pri tem zelo pre-
viden, saj opozarja, da so videnja sicer lahko
resnièna, vendar pa tudi plod hudega in last-
ne domišljije. Najveèja nevarnost ob tem pa
je, da duše izgubijo poni`nost.20
Kaj pomeni molitev sveti Tereziji? Njena
osnovna misel je: “Silna je moè molitve!”21
Ob tem pa je najpomembnejše zaupanje.
Bogu nikdar ne zaupamo pretirano. Od njega
prejmemo ravno toliko, kolikor upamo. Te-
rezija pozna Gospodove besede sveti Mech-
tildi: “Resnièno ti povem, zame je veliko ve-
selje, ko ljudje prièakujejo od mene velike re-
èi. Ne glede na to, kako veliki so v veri in v
svoji drznosti, jim bom natresel veliko, ne
glede na njihove zasluge. Dejansko je nemo-
goèe, da èlovek ne bi prejel tega, o èemer je
veroval in upal, da bo prejel od mojega us-
miljenja.”22 Terezija slepo zaupa v njegovo
usmiljenje. Proti vsakemu svojemu upanju
ni prenehala upati.
Naj to osvetlimo še z mislijo o èlovekovi
svobodi, ki je bo`ji dar. Èlovek je samozado-
sten, hoèe delati sam, raèuna le nase. In Bog
èaka, saj neskonèno spoštuje našo svobodo in
ko se mu konèno prostovoljno, poni`no in z
zaupanjem izroèimo, ga lahko prosimo vsa-
kršnih dobrin, saj “sam Duh prosi za nas z
neizrekljivimi vzdihi.”
Jezus nam takrat pravi kakor slepcu iz Jeri-
he: “Kaj hoèeš, da ti storim?” (Lk 18,41) To je
stavek su`nja v tistem èasu. Jezus je su`enj svoje
ljubezni do nas, su`enj naše svobode. Bolj slepo
ko je zaupanje, bolj mu je všeè, zato se nam ni
treba veè sramovati prosilne molitve. Duša sme
tako postati drzna kot duša na sedmi stopnji
Janezove mistiène lestve na poti k Bogu.
Tereziji se zdi naravno, da ves dan misli
na tistega, ki ga ljubi. Pravi, da ne minejo niti
tri minute, da ne bi mislila nanj.23 Enkrat se
celo sprašuje, kako da bolj pogosto ne sanja
o Bogu, ko vendar ves dan misli nanj.24
Ko se njena molitev ukorenini v predano-
sti, se z njo zgodi kakor s svetim Ignacijem
Lojolskim, ki je bil kontemplativen v akciji,
tj. med delom zdru`en z Bogom.25 Prav to je
Terezijino sporoèilo ljudem dejanj, ki hre-
Sveti Janez od Kri`a
#
pene po molitvi, a morajo delati v apostolatu;
moli z vsem, kar dela. Tudi njeno pisanje spo-
minov je molitev in èe Terezijinih spisov ne
beremo v molitvenem ozraèju, tvegamo, da
njenih misli sploh ne bomo razumeli.26
Terezija moli kot otrok. Otrok je pre-
prost, kar misli, pove naravnost. Dobremu
Bogu èisto preprosto pove, kar mu hoèe po-
vedati, brez lepih puhlic in on jo vedno ra-
zume. Tako izkuša svobodo v molitvi, o ka-
teri govori sveti Janez v pasivni kontemplaciji.
Ni veè navezana na obliko molitve, ne išèe veè
lepih obrazcev za posamezne prilike. Šaljivo
pripomni: “Nimam poguma, da bi po mo-
litvenikih iskala lepe molitve. Od tega bi me
bolela glava, saj jih je toliko!”
“Kako blizu nam je ta svetnica, ki jo boli
glava pred tolikimi molitvami. Zelo nespo-
dobno bi bilo namreè reèi tistemu, ki nas dr-
`i v naroèju, naj malo poèaka, da v priroèniku
poišèemo, kaj naj mu reèemo. Pustimo srcu,
naj enostavno vre iz njega, kot je to delala Te-
rezija.”27 Drzno prosi, kar ji pride na pamet,
za ljubezen, za smrt iz ljubezni, za rešitev
vseh duš.
“Nekega veèera, ko mi srce `e ni vedelo
veè, kako naj Jezusu še pove, da ga ljubi, in
kako zelo `eli, da bi bil prav povsod ljubljen,
sem se `alostno domislila, da iz pekla ne bo
nikoli prejel niti enega dejanja ljubezni. Re-
kla sem tedaj Bogu, da bi njemu na ljubo ta-
koj šla tudi v pekel, samo da bi bil veèno
ljubljen tudi na tem kraju kletve. Vedela
sem, da ga to ne more povelièati, saj `eli le
našo sreèo. A kdor zares ljubi, ne pomišlja,
èe je treba izpovedati tisoè neumnosti.”28
Nikakor ne smemo misliti, da je Terezija
plavala v utehah in vedno `ivo èutila bo`jo
navzoènost. Pred duhovnimi vajami ob svojih
redovnih zaobljubah je priznala, da ve, kaj
jo èaka in šaljivo pristavila: “Jezus bo spal kot
po navadi.”29 Obèutek suhote med molitvijo
pa je ne vznemirja, saj se ni darovala zato, da
bi do`ivljala ugodje.
“Pogosto se iz globin obupa vr`emo v sle-
po zaupanje in pravo molitev.”30 “Zame je
molitev polet srca, pogled proti nebesom,
krik spoznanja in ljubezni sredi preizkušenj
in sredi veselja,” izpove svetnica na svojih po-
slednjih straneh.31
Molk in ljubezen sta temelj njene molitve.
Vse v sebi utiša, da bi poslušala Boga. V
najveèji temi moli zelo poèasi le Oèenaš. Ob
tem so jo veèkrat videli s solzami v oèeh.
“Ljubila je Boga kot otrok, ki ljubkuje svojega
oèeta z neizrekljivo ne`nostjo.”32
Terezija se hrani samo z resnico. Nezaup-
ljiva je do vseh izjemnih pojavov, h katerim
majhne duše ne morejo te`iti. Znani so od-
lomki, v katerih se odloèno protistavlja ne-
katerim dr`am Velike Terezije in vèasih celo
svetemu Janezu in tako osvobaja karmel ne-
kakšne zavezanosti mistiki. Obenem pa se vse
do konca bojuje proti strašljivi `elji svojih se-
stra, da bi jo še `iveèo razglasile za svetnico.33
Iskala je svetost, v kateri ni nobenega sle-
pila. “Ne morem se hraniti z nièemer dru-
gim kot z resnico. Zato si nikoli nisem `elela
videnj ... Raje poèakam do svoje smrti.”34
Tudi pri svetnikih se ji upira vsakršna slo-
vesnost. @ivljenje Svete dru`ine si predstavlja
èisto preprosto in ne tako kot pripovedujejo
in domnevajo. Jezus prav gotovo ni delal ne-
potrebnih èude`ev. Nato nas preseneti še gle-
de razumevanja `ivljenja Marije, saj ima tudi
o tem lastno mnenje:
“Devica Marija je bolj mati kot kraljica. Na
boljšem kot mi, je v tem, da ni mogla grešiti
in da je bila brez izvirnega greha. Po drugi
strani pa je imela manj sreèe kot mi, saj ni ime-
la Device Marije, da bi jo ljubila; to je toliko
veèja sreèa za nas in toliko manjša zanjo.”35
Terezija ni iskala vidnih sadov svojega da-
rovanja, svoje molitve, saj ve, da bi takoj iz-
gubila pogum. Le ko je molila za svojega pr-
vega grešnika, je `elela znak, da se je spreo-
brnil in ga je dobila. Od takrat je njeno zau-
panje brezmejno in ob tem ne išèe zaslu`enja
zase, pred Boga hoèe priti praznih rok, v zah-
valjevanju.
“Samo eno sredstvo je, ki z njim dobrega
Boga tako rekoè prisilimo, da nas ne bo sodil,
namreè to, da pridemo k njemu praznih rok.
Kako? Zelo preprosto. Ne pridr`ite si nièesar!
Dajajte svoje dobrine v isti meri, kot jih pre-
jemate. Varèevati ne znam. Vse, kar imam, br`
razdam, da odkupujem duše. Ko bi èakala na
to, da bi šele ob smrti predlo`ila Gospodu
svoje novèièe, bi v njih našel primesi, ki bi jih
nedvomno morala iti odlo`iti v vice.”36 Kdor
je majhen, bo sojen izredno milo.37
,- .
.
Vztrajna in goreèa molitev vsakodnevno
rojeva njun odnos do Boga in do bli`njega.
Presenetile so me njune èisto èloveške, pa
tako pristne in globoke vezi z bli`njimi, ki
se èudovito razodevajo v številnih pismih in
udejanjajo v `ivljenju obeh svetnikov.
Odnos svetega Janeza od Kri`a do bli`-
njih je viden iz njegovega `ivljenja. Bil je
skrajno po`rtvovalen, mali mo` velikih del.
Njegovo `ivljenje na zunaj predvsem izgoreva
v boju za prenovo karmelièanskega reda, saj
ob tem do`ivlja hude preizkušnje. Veè me-
secev pre`ivi v temnici z malo lino, v stra-
šnem mrazu oziroma zadušljivi vroèini, ob
tem pa ga skrbi, da njegovi mislijo, da jih je
izdal. Tudi do svojih preganjalcev – sobratov
ima èudovit, evangeljski odnos.
Pomislimo, kolikokrat smo mi v skušnja-
vi, da bi obsojali posebno tiste, ki so se pre-
dali Bogu. Do ostalih, ki so zunaj Cerkve,
smo, razumljivo, bolj velikodušni. Svojim so-
mišljenikom ne pusti niti, da bi njegove mu-
èitelje opravljali ali kakorkoli kritizirali. Res
je Janez od Kri`a veliko prejel, a tudi njegova
poni`na vdanost je bila izredna. Zato ga na-
zivajo “svetnik potrpljenja.”38
Ob vsem tem piše knjige za druge, cele
dneve spoveduje, bedi ob umirajoèih, potuje
v mrazu in pripeki, samo da ustre`e bratom
in sestram v stiski, èeprav se kasneje lahko iz-
ka`e, da ni bilo take sile. Posebno v njegovih
številnih pismih pa se ka`e njegova ljubeèa
skrb za duhovno rast vseh, ki so se mu zau-
pali kot duhovnemu voditelju, pa tudi èisto
èloveška naklonjenost sije iz njih.
Sveti Janez opiše med nepopolnostmi, v
katere padajo zaèetniki na svoji duhovni
poti, tudi posebno navezanost na ljudi, ki jim
pomagajo odkrivati njihovo lastno pot do
Boga. Takole pravi: “Nekateri zaèetniki pri-
dobe po duhovni poti nagnjenja do drugih
oseb, ta pa se pogosto porajajo iz èutnosti in
ne iz duha. Kako to loèimo? Èe se porajajo
iz èutnosti, ne gre brez oèitkov vesti in ob
spominu na takšno prijateljstvo ne raste spo-
min na Boga. Èe pa je nagnjenje èisto duhov-
no, se poveèuje z njegovo rastjo tudi ljubezen
do Boga. Èim bolj se spominja te ljubezni,
tem bolj misli na Boga in tem bolj po njem
hrepeni. In èe raste v ljubezni do Boga, se oh-
laja v drugi ljubezni, katero pozablja.”39
Teološko je odnos do bli`njega kratko
povzet in opisan v koristih, ki jih prinaša ne-
dejavna noè èutov. “Iz suhot in praznot noèi
èutov dobi duša smisel za duhovno poni`-
nost. Ko vidi, kako suhotna in revna je, ji niti
na misel ne pride, da bi mogla biti boljša od
drugih. Iz tega se poraja ljubezen do bli`nje-
ga, saj duša druge zdaj spoštuje in jih veè ne
obsoja.”40
Tudi sveta Terezija nam odkriva svoj na-
èin skrivnosti ljubezni do bli`njega.41 V roko-
pisu C razmišlja o prvi in najveèji zapovedi,
ljubezni do Boga in o drugi, ki je tej enaka:
“Ljubi svojega bli`njega kakor sam sebe.” (Mt
22,36-40) Razume najvišjo primerjavo “kakor
sam sebe” v Stari zavezi, saj je Gospod vedel,
kako zelo èlovek sam sebe ljubi in ni mogel
od svojih ustvarjenih bitij zahtevati še veèje
ljubezni do bli`njega. Odrešenik se namreè
še ni rodil.
Jezus pa nam da “novo zapoved”: “Lju-
bite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil,”
#
(Jn 13,34) in nadaljuje: “Nihèe nima veèje
ljubezni kot ta, ki za svoje prijatelje da svoje
`ivljenje.” (Jn 15,13) A to je uèencem Jezus
razlagal šele pri zadnji veèerji. Šele po “ne-
dopovedljivi skrivnosti evharistije”, ko se jim
je popolnoma razdal in so srca njegovih
uèencev zagorela v veèji ljubezni do njega,
jim je dobrotni Odrešenik z neskonèno ne`-
nostjo podaril novo zapoved.
“Gospod! Vem, da niè nemogoèega ne za-
poveduješ. Bolje kot jaz poznaš mojo slabost
in nepopolnost. Veš, da bi nikdar ne mogla
ljubiti svojih sester, kot jih ljubiš ti, èe jih
ti sam, Jezus, ne bi ljubil v meni. Dal si mi
novo zapoved prav zato, ker si mi hotel dati
to milost. Prav ta zapoved mi daje poroštvo,
da hoèeš ti ljubiti v meni vse, ki mi jih velevaš
ljubiti.”42
Na njeni mali poti ni nikakršne loèitve
med ljubeznijo do Boga in ljubeznijo do bli`-
njega. Tereziji takšno loèevanje ne pride na
misel, zanjo od najzgodnejše mladosti oboje
predstavlja celovitost. Bog jo ljubi zato, ker
je Ljubezen, ljubezen do vseh ljudi, do vseh
grešnikov. V tej ljubezni je šel do blaznosti
in kot smo `e tolikokrat poudarili, se ljubezen
le z ljubeznijo plaèa. Zato `eli vse ljudi pri-
vesti k Bogu, ker ljubi Boga in ljudi. Tako
Terezija postane podobna Bogu, ki ljubi vse
in ljubi osebno.
To sama pojasni pariški navihanki Marie-
lou, svoji novinki v karmelu, edini redovnici,
ki je mlajša od nje. Marielou ne verjame, da
jo Terezija ljubi kot ljubi svoje lastne sestre.
“Naše srce je ustvarjeno po podobi Boga, ki
ljubi vsakogar kot da je sam na svetu. Tako
tudi ljubezen, ki jo imam do svojih sester, v
nièemer ne škoduje moji ljubezni do tebe.
Imam posebno in celo srce za vsakega in kljub
temu je vse moje srce za ljubega Boga.”43
Tako vidimo, da je Terezija pri vzgoji upo-
števala tudi èloveško potrebo po ne`nosti.
Njeno spoznanje ob tem je: “Teologi imenu-
jejo redovniško `ivljenje muèeništvo. Srce, ki
se da Bogu, zato ne izgubi svoje naravne ne`-
nosti. Nasprotno, ta ne`nost se še poveèa, saj
je zdaj bolj èista in bolj bo`ja.” In kakšen je
ob tem njen odnos do rodnih sester? “Nisem
šla v karmel, da bi `ivela s svojimi sestrami
pod isto streho, temveè edino le, da se odzo-
vem Jezusovemu klicu. O, dobro sem slutila,
da je `ivljenje z lastnimi sestrami le prilo`-
nost za nenehno trpljenje, èe se je èlovek od-
loèil, da naravi v nièemer ne ugodi.”44
Kakšen pa je odnos obeh svetnikov do
manj simpatiènih ali celo sovra`nih? Sveti Ja-
nez pravi, naj se takoj, ko zaèutimo vzgib
kake napake, zateèemo k anagogièni (mistiè-
ni) ljubezni proti napaki in dvignemo srce k
zdru`itvi z Bogom. Tako je tudi terezijanska
predanost prepoznana kot slovito anagogièno
dejanje, ki èloveku dovoli, da se dvigne nad
ustvarjeno. Gre za tesno povezanost z bo`jo
voljo.45 V tem smislu je torej tudi Terezija
mistik.
Terezija razume, da je popolna ljubezen
do bli`njega v tem, da prenašamo napake dru-
gih, da se nad njihovo slabostjo ne pohujšu-
jemo in da si za zgled postavljamo njihova
najmanjša krepostna dejanja. “Èe ljubite ti-
ste, ki vas ljubijo, kakšno zaslu`enje imate?
Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki njih ljubijo.”
(Lk 6,32) “Ljubite svoje sovra`nike; delajte
dobro tem, ki vas èrtijo ...” (Lk 6,27)
Tudi Terezija, èeprav odtrgana od sveta,
okuša vsakovrstne medèloveške odnose. V sa-
mostanski dru`ini je namreè sestra, katere po-
seben dar je, da ji je prav v vsem zoprna. Te-
rezija se ne prepusti naravnim obèutkom.
Govori si, da ljubezen ni v èustvih, temveè
v dejanjih, zato skuša za sestro, ki ji povzroèa
tolikšne boje, storiti vse, kar bi storila za naj-
dra`jo osebo na svetu. Zanjo veliko moli, ob
vsakem sreèanju jo priporoèa Bogu in mu da-
ruje vse njene kreposti. A samo ljubiti še ni
zadosti. Ljubezen je treba tudi dokazati, zato
se ji vedno prijazno nasmehne in ji izkazuje
razne usluge. Zaupa nam, da vèasih tudi zbe-
`i, a vendar je njena ljubezen resnièna in
zato preprièljiva.
Sestra, do katere Terezija ni èutila prav no-
bene simpatije, se zato z osuplostjo sprašuje:
“Sploh ne vem, zakaj mi je Terezija tako po-
sebno naklonjena...” Terezija nam potem to
še na drug naèin razlo`i. “Bog je stvarnik vseh
duš, vsaka duša je njegova posebna in enkratna
umetnina. In umetnik rad vidi, èe njegovo delo
spoštujejo in hvalijo. Jezus, umetnik duš, je
vesel, èe znamo mimo vse zunanjosti prodreti
v notranje svetišèe, ki si ga je izbral za bivališ-
èe, in obèudujemo njegovo lepoto.”46
Terezija ve, da je prava ljubezen neutru-
dljiva. Med odmori išèe dru`bo sester, ki so
ji najmanj prijetne. Beseda in prijazen na-
smeh sta dovolj, da `alostno dušo spravita v
dobro voljo. Njen nasmeh je med sestrami
postal legendaren. Nadnaravna ljubezen torej
nima niè opraviti s èustvi. Izhaja iz volje, ki
jo razsvetli milost. Vsakokrat, ko hoèemo lju-
biti, zares ljubimo.47
Za svoje duše, do katerih ima posebno od-
govornost, Terezija seveda veliko moli, se `r-
tvuje, iznajde pa tudi posebne postopke.
“Preprièana sem o nekoristnosti zdravil za
moje ozdravljenje. Vendar sem se domenila
z ljubim Bogom, da bo to obrnil v korist
ubogih bolnih misijonarjev, ki nimajo ne èasa
ne sredstev, da bi se zdravili. Prosim ga, naj
jih ozdravi namesto mene z zdravili in poèit-
kom, ki je zaukazan meni.”48
!"
Sveti Janez je o duhovnem vodenju veliko
in s skrbjo pisal49 (primerjaj s tretjim poglav-
jem Zakaj in kako pišeta). Èeprav veliko
mlajši, je bil uèenec in uèitelj svete Terezije
Avilske in njen “sodelavec” v boju za prenovo.
Bil je duhovni voditelj številnih duš, lahko
pa reèemo, da to poslanstvo s svojimi spisi še
danes opravlja.
Potrebo po duhovnem vodenju je takole
opisal: “Zaradi noèi èutov postane duša ubog-
ljiva. Prisluhne temu, kar drugi uèe in `eli, da
bi ji pri tem kdorkoli pokazal pot. Èe duša na
tej poti v temni noèi ne najde primernega vod-
nika, silno trpi. Ob tem lahko tudi nazaduje,
kar je velika škoda. Ker se vedno najde kdo,
ki ji v potrditev njene lastne domneve pove,
da se vse to trpljenje godi po njeni krivdi, ne-
nehoma rasteta njena muka in stiska, tako, da
ji je huje, kot èe bi umirala.”
Terezija je brez zemeljskega duhovnega
vodnika. Po vstopu v karmel je bila njena ve-
lika te`ava, da se ni mogla razkriti. Vzrok je
morda bila tudi njena preprostost, kot je
ugotovila njena sosestra. A èe bi bil vzrok
samo preprostost, verjetno ne bi èutila take
`elje po razkrivanju, saj sama pravi, da je za-
voljo tega hudo trpela.
Glede na opis svetega Janeza si vzrok tega
trpljenja la`je predstavljamo. Res pa je tudi,
da se ni imela komu razkriti, oziroma ji ni
bilo dano. Zato lahko tudi v tem smislu ra-
zumemo njen vzklik:
“Koliko luèi sem našla v spisih našega oèe-
ta svetega Janeza od Kri`a.”50 Pred vstopom
v karmel je namreè spoznala patra Pichona,
vendar je bil ta duhovnik kmalu potem po-
klican v misijone v Kanado. @e v sedemnaj-
stem letu so ji bile besede svetega Janeza edi-
na dušna hrana poleg evangelija. Vse knjige
pozneje so ji nanesle duhovno suhoto, pa èe
so bile še tako lepe in ganljive.51
“Danes je to drugaèe, kajti èetudi nisem
manj preprosta, svoje misli izra`am z veliko
lahkoto. Kmalu po vstopu v karmel sem spoz-
nala njega, ki naj bi bil moj duhovni voditelj.
A komaj me je sprejel za svojo duhovno hèer,
je `e odšel v pregnanstvo. Spoznala sem ga le,
da ga potem br` spet izgubim. Na svojih dva-
najst pisem, ki sem mu jih na leto pisala,
sem prejela en sam odgovor. Zato se je moje
srce prav kmalu obrnilo na Voditelja vodite-
ljev. Poslej me je On pouèeval v tej vedi, ki
jo prikriva modrim in uèenim, pa jo dobrot-
no razodeva najmanjšim.”52
#
“Za pouk duš Jezus ne potrebuje ne knjig
ne uèiteljev. On sam, Uèitelj vseh uèiteljev,
uèi brez hrupnih besed. Nikdar ga nisem sli-
šala govoriti, pa vendar vem, da je v meni.
Vsak trenutek me navdihuje, kaj naj reèem
ali kaj naj storim. Odkrijem luèi, o katerih
niti slutila nisem in to prav v trenutku, ko
mi je takšna luè najbolj potrebna. Navadno
se mi niti med molitvijo ne ponujajo tako bo-
gate kot sredi vsakdanjih opravil.”53
V samostanu so Tereziji kljub mladosti
zaupali vzgojo novink. Zavedala se je pomem-
bnosti tega dela. Lastnih dru`inskih izkušenj
ni imela, saj je bila najmlajša.
A preden se je iztrgala svetu, pred vsto-
pom v karmel, ji je Bog dal tola`bo, da je
spoznala otroško dušo. Martinovi so sprejeli
dve siroti. Terezija, ki se je ukvarjala z njuno
vzgojo, ugotovi: “O, koliko duš bi doseglo
svetost, èe bi jih prav vodili! Jezus si `eli èlo-
vekove pomoèi pri vzgoji duš, èeprav za svoje
delo nikogar ne potrebuje.”54
V karmelu je torej vodila novinke in ob
tem pravi: “Ko mi je bilo dano, da sem sto-
pila v svetišèe duš, sem takoj videla, da naloga
presega moje moèi.” A v èem je skrivnost
njene presenetljive uèinkovitosti? Njeno pe-
dagogiko izredno nazorno odkriva pater Sion
v knjigi Duhovni realizem Male Terezije.
Molitev in `rtev sta njeni oro`ji. Z vsem
zaupanjem se preda vodstvu Duha in spoštu-
je delo Svetega Duha v drugih. Zato se je kot
nebogljen otrok vrgla Bogu v naroèje, skrila
obraz v njegove lase in mu rekla:
“Gospod, premajhna sem, da bi mogla hra-
niti tvoje otroke. Èe hoèeš po meni dajati vsa-
komur, kar mu je treba, potem napolni mojo
ubogo dlan. Èe jim bo hrana teknila, bom ve-
dela, da se morajo zanjo zahvaliti tebi. Èe pa
bodo poto`ile, da je grenko, kar jim dajem, se
ne bom vznemirjala. Skušala jim bom dopovedati,
da jed prihaja od tebe in ne bom iskala druge.”55
Ob spoznanju, da z lastno moèjo nièesar
ne zmore, se ji naloga voditi duše ne zdi veè
Sv. Terezija iz Lisieuxa
te`ka. Edino, kar potrebuje, je vsak dan te-
snejše zdru`enje z Jezusom in vse drugo ji je
navr`eno. To upanje je ni nikoli varalo, saj
pravi: “Bog mi je napolnil roko vsakiè, kadar
sem morala dati hrane svojim sestram.”
Predanost ima v njeni pedagogiki sre-
dišèni pomen. Ko jo novinka prosi za odlo-
`itev svojega darovanja Bogu, ker je tako zelo
nevredna in bi potrebovala daljšo pripravo,
ji Terezija odgovarja, da za predanost ni treba
doseèi velike svetosti. Edina priprava za po-
daritev usmiljeni ljubezni je poni`no prizna-
nje svoje nevrednosti. To je glavni pogoj, ne
pa ovira!56
To seveda najprej velja za Terezijo samo.
V svoji zvestobi prvi ljubezni do Boga odkri-
va razse`nosti ljubezni do bli`njega: “Èimbolj
sem zdru`ena z njim, tem bolj ljubim vse svo-
je sestre. Ko duša pusti, da jo prevzame
omamni vonj tvojih dišav, ne more veè hoditi
sama, vse duše, ki jih ljubi, potegne za seboj.
Vse to se zgodi brez prisile in brez truda, saj
je naravna posledica tega, da jo ti priteguješ
k sebi.”57
Nikoli pa si ni skušala pridobiti naklonje-
nosti novink s popušèanjem. “Dobrota se ne
sme spriditi v slabost. Ko èlovek koga upra-
vièeno pograja, mora ostati pri tem, ne sme
se dati omehèati do te mere, da bi se `rl zato,
ker je povzroèil boleèino in ker vidi trpljenje
in jok. Teèi za prizadeto in jo tola`iti, pome-
ni storiti veè slabega kakor dobrega. Prepustiti
jo sami sebi pomeni, prisiliti jo, da se zateèe
k dobremu Bogu, da bo uvidela svoje napake
in se poni`ala. Drugaèe bi, èe bi se navadila
na tola`bo po zaslu`eni graji, v istih okoliš-
èinah vedno ravnala kakor razvajeno dekletce,
ki cepeta in se dere, dokler ji ne pride mama
obrisat solz.”58
Nikoli ni privolila, da bi razpravljale o
tem, kar je `e odloèeno. Vèasih pa je morala
nastopiti z vso skromnostjo in se poni`evati
tako moèno, da je odkrila lastne boje in po-
raze ter potem konèno le pridobila njihovo
zaupanje ... Ugotavlja tudi, da ji je opozar-
janje dano v trpljenje, kajti “kadar èlovek dela
po naravnem nagnjenju, je nemogoèe, da bi
duša, ki ji hoèemo razkriti njene napake,
spoznala, da napak dela.59
Cilj vsega Terezijinega vzgojnega prizade-
vanja je oblikovati duše po bo`ji podobi, “na-
slikati Jezusovo sliko”. Ona je ob tem le èo-
piè, ki ga uporablja umetnik. Gradila je na
resnici in iskrenosti, bila odloèna, dosledna
in potrpe`ljiva. Predvsem pa je Terezija lju-
bila svoje novinke z vsem `arom svojega Bogu
vdanega srca:
“Pripravljena sem dati zanje tudi `ivljenje.
Moja ljubezen do njih je tako èista, da mi je
ljubše, da tega niti ne vedo. Bog mi je dal mi-
lost, da jih nisem nikdar skušala navezati na
svojo osebo. Najsvetejša dol`nost mi je bila
vedno voditi jih edino le k Bogu.”60
# $ %
Literatura:
1 Apostolsko pismo pape`a Janeza Pavla ll.,
Spoznanje bo`je ljubezni, Dru`ina, Ljubljana
1997.
2 Balthasar, Hans Urs von, Terezija iz Lisieuxa, v:
Kristjanova obzorja 49, 1997/3, Ljubljana 1997.
3 Balthasar, Hans Urs, Aktualnost Lisieuxa, v:
Tretji dan 1997/10-11, Ljubljana, 1997.
4 Brelih, s. Elizabeta Hermina, Sveta Terezija iz
Lisieuxa, rokopis, Karmel Sora.
5 Brelih, s. Elizabeta Hermina, Devica Marija in
Mala Terezija, Šmarnice ob 100-letnici smrti
Terezije Deteta Jezusa, Sora, Karmelièanski
samostan, 1997.
6 Brelih, s. Elizabeta Hermina, Sveta Terezija
Deteta Jezusa — èlovek upanja, Karmelièanski
samostan v Sori, Ljubljana 1997.
7 Cigoj-Leben, Breda, `ivljenje, delo in
duhovnost svetega Janeza od Kri`a, v: Sveti
Janez od Kri`a, Vzpon na goro Karmel,
Dru`ina, Ljubljana 1983.
8 De Meester, Conrad, Velièina Male Terezije,
Ognjišèe, Koper 1997.
9 De Meester, Conrad, Na poti s Terezijo, Salve,
Nova Gorica 1997.
10 Dolenc, Bogdan, Kristjan pred ponudbo sekt, v:
V somraku duhovnih avantur. Zbornik
predavanj teološkega teèaja, 16, Ljubljana 1992.
#
3. Prim. Conrad De Meester, Na poti s Terezijo,
Salve, Nova Gorica 1997, 41.
4. Sveta Terezija Deteta Jezusa, Avtobiografski
spisi, Karmel Sora, Ljubljana 1997, 227.
5. Prim. prav tam, 171-175.
6. Prim. Sveti Janez od Kri`a, Temna noè, Dru`ina,
Ljubljana 1987, 33-37.
7. Prim. s. Elizabeta Hermina Brelih, Devica Marija
in Mala Terezija, Šmarnice ob 100-letnici smrti
Terezije Deteta Jezusa, Sora, Karmelièanski
samostan, 1997, 69.
8. Sveta Terezija Deteta Jezusa, Avtobiografski
spisi, Karmel Sora, Ljubljana 1997, 168.
9. Prav tam, 196.
10. Prav tam, 13.
11. Prim. s. Elizabeta Hermina Brelih, Devica Marija
in Mala Terezija, Šmarnice ob 100-letnici smrti
Terezije Deteta Jezusa, Sora, Karmelièanski
samostan, 1997, 70.
12. Sveta Terezija Deteta Jezusa, Avtobiografski
spisi, Karmel Sora, Ljubljana 1997, 167.
13. Sveta Terezija Deteta Jezusa, Avtobiografski
spisi, Karmel Sora, Ljubljana 1997, 176.
14. Jean Lafrance, Moj poklic je ljubezen, Zbirka
Prenove v Duhu, Ljubljana 1993, 9.
15. Sveta Terezija Deteta Jezusa, Avtobiografski
spisi, Karmel Sora, Ljubljana 1997, 225.
16. Prav tam, 215.
17. Breda Cigoj-Leben, `ivljenje, delo in
duhovnost svetega Janeza od Kri`a, v: Sveti
Janez od Kri`a, Vzpon na goro Karmel,
Dru`ina, Ljubljana 1983, 22.
18. Prim. prav tam, 14.
19. Sveti Janez od Kri`a, Vzpon na goro Karmel,
Dru`ina, Ljubljana 1983, 356.
20. Prim. Duhovna nauka Ivana od Kri`a, Karmel,
Zagreb 1989, 50-52.
21. Sveta Terezija Deteta Jezusa, Avtobiografski
spisi, Karmel Sora, Ljubljana 1997, 215.
22. Hans Urs von Balthasar, Aktualnost Lisieuxa, v:
Tretji dan 1997/10-11, Ljubljana, 57.
23. Prim. Jean Lafrance, Moj poklic je ljubezen,
Zbirka Prenove v Duhu, Ljubljana 1993, 107.
24. Sveta Terezija Deteta Jezusa, Avtobiografski
spisi, Karmel Sora, Ljubljana 1997, 149.
25. Prim. Jean Lafrance, Moj poklic je ljubezen,
Zbirka Prenove v Duhu, Ljubljana 1993,
108-109.
26. Prim. prav tam, 22.
27. Prim. Jean Lafrance, Moj poklic je ljubezen,
Zbirka Prenove v Duhu, Ljubljana 1993, 15.
28. Sveta Terezija Deteta Jezusa, Avtobiografski
spisi, Karmel Sora, Ljubljana 1997, 105.
29. Jean Lafrance, Moj poklic je ljubezen, Zbirka
Prenove v Duhu, Ljubljana 1993, 12.
30. Prav tam, 80.
11 Duhovna nauka Ivana od Kri`a, Karmel, Zagreb
1989.
12 Guitton, Jean, Obèutek za resniènost, v: Tretji
dan 1997/10-11, Ljubljana 1997.
13 Jager, Willigis, Uvod v kontemplativnu molitvu
prema Ivanu od Kri`a, Kršèanska sadašnjost,
Zagreb 1987.
14 Lafrance, Jean, Moj poklic je ljubezen, Zbirka
Prenove v Duhu, Ljubljana 1993
15 Leto svetnikov IV, Ljubljana 1973.
16 Massol, p. Romain, Poslušnost Svetemu Duhu,
Kartuzija Pleterje, 1976.
17 Od ene Terezije k drugi: “Daj mi piti”, prirejeno
po pridigi J. Langforda iz l. 1984, v: Kristjanova
obzorja 49, Ljubljana 1997.
18 Pogovor z GuYem Gaucherjem, prevedeno iz
revije “Il est vivant” št.138, 1997, v: Tretji dan,
1997/10-11, Ljubljana 1997.
19 Poupard, Paul, Moè ljubezni v noèi vere, v:
Tretji dan, 1997/10-11, Ljubljana 199
20 Rupnik, Ivan Marko, Kako ravnati z zgrešenimi
odloèitvami; predavanje s teološkega teèaja v
Ljubljani 1997.
21 Sicari, Antonio, Sveta Terezija iz Lisieuxa, v:
Kristjanova obzorja 45, 1996/3, Ljubljana 1996.
22 Sion, p. Victor, Duhovni realizem Male Terezije,
Ljubljana 1997.
23 Sveta Terezija Deteta Jezusa, Avtobiografski
spisi, Karmel Sora, Ljubljana 1997.
24 Sveta Terezija Deteta Jezusa, Zadnji pogovori,
Karmel, Sora 1997.
25 Sveta Terezija Deteta Jezusa, Pesmi, v: Tretji dan
1997/10-11, Ljubljana 1997.
26 Sveta Terezija Deteta Jezusa, Pisma, v: Tretji dan
1997/10-11, Ljubljana 1997.
27 Sveti Janez od Kri`a, Vzpon na goro Karmel,
Dru`ina, Ljubljana 1983.
28 Sveti Janez od Kri`a, Temna noè in krajši spisi,
Dru`ina, Ljubljana 1987.
29 Sveti Janez od Kri`a, Duhovna pesem, Dru`ina,
Ljubljana 1991.
30 Sveti Janez od Kri`a, `ivi plamen ljubezni in
pesmi, Dru`ina, Ljubljana 1991.
31 Štrukelj, Anton, Uvod v Avtobiografske spise
svete Terezije Deteta Jezusa, Karmel SORA,
Ljubljana 1997.
32 Wollbold, Andreas, Vse je izginilo, v: Kristjanova
obzorja 49,1997/3, Ljubljana 1997.
1. Apostolsko pismo pape`a Janeza Pavla ll.,
Spoznanje bo`je ljubezni, Dru`ina, Ljubljana
1997, 12
2. Hans Urs von Balthasar, Terezija iz Lisieuxa, v:
Kristjanova obzorja 49, 1997/3, Ljubljana 1997, 208.
31. Conrad De Meester, Na poti s Terezijo, Salve,
Nova Gorica 1997, 47 in prim. Sveta Terezija D.
J., Avtobiografski spisi, Karmel Sora, Ljubljana
1997, 216.
32. Sveta Terezija Deteta Jezusa, Avtobiografski
spisi, Karmel Sora, Ljubljana 1997, 216.
33. Hans Urs von Balthasar, Aktualnost Lisieuxa, v:
Tretji dan 1997/10-11, Ljubljana, 53.
34. Jean Guitton, Obèutek za resniènost, v: Tretji
dan 1997/10-11, Ljubljana, 63.
35. Sveta Terezija Deteta Jezusa, Zadnji pogovori,
Karmel, Sora 1997, 111.
36. Prim. Leto svetnikov IV, Ljubljana 1973, 17.
37. Sveta Terezija Deteta Jezusa, Zadnji pogovori,
Karmel, Sora 1997, 144.
38. Prim. Breda Cigoj-Leben, `ivljenje, delo in
duhovnost svetega Janeza od Kri`a, v: Sveti
Janez od Kri`a, Vzpon na goro Karmel, Dru`ina,
Ljubljana 1983, 24.
39. Sveti Janez od Kri`a, Temna noè in krajši spisi,
Dru`ina, Ljubljana 1987, 29.
40. Prav tam, 60.
41. Prim. Sveta Terezija D.J., Avtobiografski spisi,
Karmel Sora, Ljubljana 1997, 197-200.
42. Prav tam, 198.
43. Conrad De Meester, Velièina Male Terezije,
Ognjišèe, Koper 1997, 12.
44. Sveta Terezija Deteta Jezusa, Avtobiografski
spisi, Karmel Sora, Ljubljana 1997, 193.
45. Jean Lafrance, Moj poklic je ljubezen, Zbirka
Prenove v Duhu, Ljubljana 1993, 106.
46. Sveta Terezija Deteta Jezusa, Avtobiografski
spisi, Karmel Sora, Ljubljana 1997, 200.
47. Victor Sion, Duhovni realizem Male Terezije,
Ljubljana 1997, 84.
48. Sveta Terezija Deteta Jezusa, Zadnji pogovori,
Karmel, Sora 1997, 18.
49. Prim. Sveti Janez od Kri`a, `ivi plamen ljubezni
in pesmi, Dru`ina, Ljubljana 1991, 79-83.
50. Sveta Terezija Deteta Jezusa, Avtobiografski
spisi, Karmel Sora, Ljubljana 1997, 158.
51. Prim. prav tam, 158.
52. Prav tam, 135.
53. Prav tam, 158.
54. Prav tam, 102.
55. Sveta Terezija Deteta Jezusa, Avtobiografski
spisi, Karmel Sora, Ljubljana 1997, 211.
56. Prim. Victor Sion, Duhovni realizem Male
Terezije, Ljubljana 1997, 89.
57. Prav tam, 36.
58. Sveta Terezija Deteta Jezusa, Zadnji pogovori,
Karmel, Sora 1997, 13.
59. Prim. Sveta Terezija D.J., Avtobiografski spisi,
Karmel Sora, Ljubljana 1997, 212-213.
60. Prav tam, 213 in prim. s. Elizabeta Hermina
Brelih, Devica Marija in Mala Terezija, Šmarnice
ob 100-letnici smrti Terezije Deteta Jezusa, Sora,
Karmelièanski samostan, Ljubljana 1997, 77.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si