' _
- &
NARODA.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Ste-v. 58.
JSTo \A/
15. 0^zi30"t>=c?a 1898.
Leto "V"X.
Novi Hazleton.
Kar je moralo priti jo prišlo: Strajk premogarjev v južnem lili- cem
štrajkujočim delavcem nasproti postavili, da bi jih prisilili, da se le po in mirno izroči* svojim izsezal Tolpa zločincev je bila. ktero
noisu je zopet povod groznega prelivanja krvi. Zopet se nahajajo krvave luže v nadih premogarskih okrajih; zopet je tekla delavska kri, a zopet so morilci po kapitalističnih zločincih najeti rabeljni in hla{*ci.
Dosedaj dospela poročila nam ne podajejo jasne slike o dogodkih. Poročila ponarejajo, lažnjo in pretirajo o klanju pri Virden, ka-
šo oboroženo postavili proti poštenemu delu. Zamorci, došli iz kaznilnic, deputy šerifi, kteri so bili ali zaradi njih surovosti ali nepoštenosti seguani iz službe, toraj pravo lopuvsko tolpo so oborožili kapitalistični zločinci, da so pritiskali pošteno delo.
Sedaj niso bili ti zaničevani „Huuci", ne ti ,,Foreignerji" (tujci), na kojih kosteh in truplih so
kor so to storili o morenju pri Haz- poskusili smrtonosne svinčenke. iz
pušk kapitalistov. To so bili Ame-rikanci ,,free born Citizens" t" ,,slavne, si obod ne ljudovlade". k t*?-re so postrelili kakor ,,divje pse", zato ker so poleg dela zahtevali tudi življenje in s»* niso kar meni nič tebi nič pustili potisniti na stopn jo azijatskih ku-
letonu. Tudi takrat so rekli: štraj-kujoči delavci so bili oni, kteri so prvi ustrelili na deputy šerife, med tem ko je preiskava dokazala, da niti j eden štrajkujočih ni imel orožja. Tudi sedaj poskušajo delavce odložiti in počrniti kot na-uapadnike; pri natančnej preiskavi se bode zopet pokazala laž tega za- lijev.
gotavljanja in gotovo je imel vsak Ali kljubu temu se bojimo, da onih preinogarj.iv prav, kteri je po tudi to nesramno klanje ameriških pobijanju zaklical: ,,To je jed no delavcev, koti vidijo nesrečne žrt-nujuesramuejših Činov, ktero se je ve ležati v krivi tam v Virden kdaj nad delavci izvršilo. Naš.- in napajajo tla z delavsko krvjo, ljudi so kakor pse postrelili."	nc liode nič vplivalo na množino
Sramota v istim, kteraje vredna, ameriških delavcev. Koliko Ilazle-da se pridruži dolgej vrsti enačili tonov, koliko Virdenov bode mo-z i oči nov, kter« imajo na svojej { ralo še priti na dnevni red, predno kosmatej vesti kapitalist i te dežele. I se od pro telesne in duševne oči Ali ne pustimo se motiti! Niso I ameriških delavcev? sami kapitalisti krivi nad tem prelivanjem delavske krvi: tudi država, vlada illinoiška je sokriva teinu prelivanju krvi, sokriva tega uovega zločina proti delavcem te d&želt*. -
Governer države Illinois igra iz političnih uzrokov dvojno igro. Posestnike premogokopov prog I asu je morilcem, a ob jednem jim poslal na razpolaganje državno milico. V preuiogarske okraje odposlana milica je razorožila štrajkarje, pustila pa je \\ inchesterke skabujočim im-portiranim zamorcem, kterim so puške v roke potisnili posestniki premogokopov. Državna milica je sprejela iz juga importirane zamorce in te spremila v utvrdbe premogarskih baronov, da ne bi zamogli reči, da so bili ogoljufani in speljani pod sleparskimi pretve-gami iz njih domovine — izjuga.
Ne, kljubu temu dvojnemu poslovanju in kljubu vsej navideznej delavski prijaznosti je vlada države Illinois tudi odgovorna za klanje, ktero se je dogodilo v Virden.
Najbolj krivi so seveda kapitalistični podjetniki. Saj uprav ti so se izjavili, da ne bodo več plačevali dosedanjega zaslužka, za kte-|rega »o se sami z delavci pogodili, "i sami so bili, kteri so delo v »remogokopih ustavili, ko se de-vci niso zadovoljili se znižanjem cpslužka. Ti podjetniki so bili oni, ;teri so se izjavili, ko so se delavci crekli, da hočejo ceneje delati: fič nam ni gledč zaslužka, mi [očemo uničiti Vašo organizacijo !" kapitalisti so bili, kteri so iz mneasee in Alabame importirali [nopoltne premogarje, kteri so večinoma bivši kaznjenci in iz njih domovine oddani v Nemščino premogarskim druž-da so z verigami in krogljo logah opravljali svoj posel. Ti logarski baroni iz Illinoisa so kteri so te črnopoltne delavce [agali, da ti ne bodo zavzemali itorov štrajkarjev, temveč, pro-ljndi, kteri so pike zamenjali ikami in vstopili v vojaško Bili so to oni kapitalisti, so bivšim kaznjencem dali te v roke, da so ob priložnosti streljali na štrajkujoče de-Ti ,tljubi" podjetniki so bili :teri so najeli tolpo deputijev, je odslovil čikaški župan za-ločinov in bili bivši policaji bil oni element, kterega so
Morili strajkujoce premogarje.
Mnogo mrtvih in ranjenih.
Deputiji so prvi pričeli streljati.
Virden, III., 12. okt. Prihod importiranih zamorcev iz juga, kteri bi imeli kot skabi nadomestiti štrajkujoče belopolt ne premogarje je bil uzrok krvavega boja. Med premogarji na jeduej, šerifom in njegovimi deputiji, potem železni-šk imi policaji na drugej strani, izstrelili so kakih 500 strelov. Na obeh straneh je več rnož ubitih in ranjenih. Med mrtvimi je policaj „Chicago and Alton" železnice.
Ko je vlak s zamorci dospel sem. Sprejelo jih je kakih 1500 oboroženih premogarjev, kteri so se vstopili ob obeh straneh. Vlak je obstal in kmalu potem se je pričel boj. Od vlaka sem, so pričeli že streljanje ko so bili štrajkarji še pol milje oddaljeni.
V mestu vlada samoumevno najhujša razburjenost, možje se oboro-žujejo, ženske in otroci pa se zapirajo v hiše. Nekaj žen usmrtenih premogarjev se brani iti domov in so skoraj ob pamet radi žalosti in jeze. Major Nall je poslal v Girard po zdravnike in strežnice.
Ko je pozneje ravnatelj Lukens hotel iz jame pobegniti, bilo je to znamenje streljanje ponoviti. Sedaj so pa premogarji napadli in streljali na ravnatelja in malo tolpo detektivov, kteri so ubežali za pošto. Šerif Davenport je brzojavno prosil govemerja vojakov v pomoč. Občinstvo prisoja vso krivdo tragedije premogarskemu j.od-jetniku Lukeusu. Kolikor je dosedaj znano, je jednajst mrtvih štirje pudo in petindvajset lahko ranjenih.
C ar lin vi lie, 111., 12. okt. Tukaj se je že zarano zvedelo, da se bodo zamorski skabi pripeljali in premogarji v Virden so se jeli oboroževati. Vest se je hitro raznesla po okolici in premogarji so hiteli na pozorišče. Opoludue je drdral skozi mesto posebni vlak na kterem je bilo 200 zamorcev iz Birmiughama, Ala., in 75 z Winchester kam i in revolverji ol>orože-nih pinkertopcev. Premogarji v Moan t Olive, Stan-
------
ton in druzih krajih so svojim go spodarjem naročili rudnike z:
nedoločen čas zapreti in odkora kali v Virden kjer se nameravajo maše vati. Danes večer so premo garji v Carlinville zborovali in enoglasno grajali uvažanja črnopoltnih delavcev in Lukensov poskus nji hovo organizacijo uničiti in njihove tovariše pomoriti.
Spri n field. III., 12. okt. Governer Tanner je ravnokar prejel poročilo od šerifa Davenporta, da boj ned premogarji in deputiji še vedno tra ja, in da je že 20 mož ubitih. Governer je dal povelje kapitanu t'raign z baterio B in stotnijo „Sons of Veterans" izPana takoj odriniti v Virden. Governer Tanner je baje djal: „Dal bodem povelje kapitanu Craigu, poveljniku vojne v Virden ta mošnje nemire zadušiti, varovati življenje in imetje in ne dopustiti uvažanje ptujih de lave.-v. Posestniki premogoko pov in njihovi ravna t/' Iji so odgovorni za umore, kteri so se v ■sled tega pripetili in višje sodišče naj bi jih zaradi tega posadilo na zatožno klop."
Kaki»r očividci i/ Virdena poročajo, so deputi ji pr\i pričeli streljati, tudi so isti previdno merili, med t"in ko >o štrajkujoči v pri-četku streljali v zrak in le z namenom, «la bi zamorce ostraSili. Tudi so bili deputiji dobro zavarovani, med b in ko s<> bili štrajkarji njihovim kroglam prosto razpostavljeni. Dalje so bili deputiji oborožen^ z 1 vvinchesterkami, premogarji pa so imeli le par starih pusk. Zato so pa tudi med ubitimi in ranjenimi večinoma le štrajkarji in zelo malo oborožnih.
Governer Tanner je danes večer rekel, da sta se predsednik in su-perintendet preuiogarske družbe zarotila importirati zamorske de-lavce iz juga. akoprav bi pri tem rabili winchesterke in bodala. Governer jima je to resno odsvetoval, češ da bode uvažanje ptujih delavcev provzročilo krvave nemire. Ker sta pa to vkljub temu storila, ostaneta tudi za vse posledice mo-ralično in krimineluo odgovorna.
„Ti skopušni posestnikije djal Tanner, se čisto nič ne brigajo za svoje dolžnosti [»roti občinstvu, da importirajo tolpo bivših kaznjencev v našo državo. Dovolj je tega, dokler sem jaz governer države, se taki neljubi državljani ne bode več uvažali v Illinois. Predsednik in uradniki kompanije so vsled uvažanje teh delavcev prouzroči I i krvavi nemir, kri\ i so umora in upam, da jih bode višje sodišče Macanpin countyja obdolžilo, pa tudi tega hudodeist\a krivim spoznala.
Pila je pravcata bitka, ktero bodo vsi dolgo pomnili, in ktera bode zabelježena v zgodovino države Illinois. kot žalosten dokaz, kako cenijo kapitalisti živeljenje u boži h delavcev.
od milice ni streljal in Prestona je ustrelil kak nepoznan človek.
Nek očividec pripoveduje, da se specijalni vlak s zamorci ni ustavil na postaji, ampak vozil naprej in ustavil pri stokadi preuiogarske družbe ob drugem koncu malega mesta. Ko se je približal vlak. ustrelil je nek premogar v zrak : to je bilo namreč dogovorjeno znamenje, da Bkabi pridejo. Vlak stra-žujoči detektivi so mislili, da je kdo štrajkarjev na nje ustrelil in pričeli so takoj streljati na sprva jako osupnene štrajkarje. Slednji so kmalu spoznali v kakem položaju da so in pričeli so streljanje odgovarjati. Detektifi v stokadi so streljali s hladnokrvnim premislekom kakor v vojski, delavci pa so tekali s*m ter tje kakoKbegani.
St. I. o u i s, 13. okt. J z Virden, Eli., se brzojavlja. da je kapitan Charles A. Feruier, poveljnik od kompanije P. od ,,Sons of Veterans" iz Klgin, III., zasedel sto-kado, ktero j*1 zidala Chicago and Virden Coal Co. Razorožil je detek-tife iz St. Louisa in od železnice najete detektife, kteri se niso ustavljali. Štrajkarji bodo pustili stražnike radi umora zapreti. Istina je, da mnogo Stražnikov ni biloi niti kot deputi šerifi, niti kot specijalni policaji zapriseženih.
F. \\\ Lukens, glavni oskrbnik premogokopa je rekel sledeče: V če rajši le nemire nismo mi pro-uzročili. Štrajkarji, kteri h je bilo več nego tisoč so obkolili stoka lo, štrajkarji so prvi pričeli streljanje. Da je na naši strani samo jeden mrtev in šest ranjenih je res kaj čudno, ker gotovo so tisoč Rtrelos izstrelili na nas."
Poslednja poročila iz
V i rden. P a na. III., 14. okt. Število usmrtenih je sedaj 10 mož. Governer Tanner je naročil zapovedniku milice, da morajo vsak vlak preiskati in vse došle zamorce zavrniti: milica mora zasi-sti vse vhode k železnici in rovom.
Zaporno povelje je bilo danes izdano proti L. Luckensu, predsedniku premogarske družbe in njegovimi najetimi briči, kteri so im premogarje streljali.
O bitki pri V i r d e n.
Virden, III., 1?». okt. Tukajšno mesto, kjer seje bila včeraj krvava bitka, ko je hotela premogarska družba naseliti 200 zamorskih ska-bov je daneB popoinoina mirno.
Streljanje je trajalo celo uro. Po natančnej preiskavi znaša število usmrtenih dvanajst in ranjenih devetnajst. Kakor navadno v tacih slučajih so bila prva poročila pretirana. Ranjence so odpeljali v bolnišnico v Springfield. Glavni pribočnik J. N. Reeve je prišel včeraj večer iz Springfielda z milico. On trdi, da Preston, bivši poročnik chicaške policije ni bil ubit od milice kakor je bilo poročano. Ko se je na povelje milice straža iz stokade umaknila, padel je strel v tem jti in Preston je padel smrtno zadet na tla. Reeve pravi, da nihče
0 položaju na Kubi in na Filipinal.
R a z 1 i č n o
m n e n j e p o-r a v n a n o .
\V a s h i n g t o n, 12. okt. Včeraj jo odbor častnikov mornarice dokončal svoje poročilo. Ta odbor je bil sestavljen, da bi preiskoval, grč li Sauipsonu ali Schlevu slava uničenja Cerverovega brodovja.
Odbor je zboroval od začetka septembra in po nepristranske j preiskavi našel, daje bila pomorska bitka na podlagi od admirala Sampsona izdelanega načrta bita in dobljena.
Povelja poveljnika Schleya, oziroma premikanja amerikanskih ladij med bitko, so bila le malenkostnega pomena.
Sampsonova poveljniška ladija ,,New York" se aktivno ni udeležilo bitke.
Schley ova povelniška ladija »Brooklyn" se španskemu brodovji ni toliko približala, kakor je bilo v prvem poročilu naznanjeno.
V najhujšem ognju med bitko so bile vojne ladije ,,Oregon", ,,Jo-in „Texas". [Takrat ko je „Cristobal Colon" la belo zastavo je bila ,,New rk" 9 milj oddaljena in 4 do 5
i) od bližnje amerikanske ladije.
}
Amerikanei so streljali na španske ladije povprečno iz 1A milje dal j a ve.
Med bitko se nobena amerikan-ska ladija ni bol j približala nego miljo daljave bojujočim se španskim ladijam.
V meroda juih krogih mornarice pravijo seda j, da je bila preiskava čisto nepotrebna, kajti med Samp-souom in Schlevom nikakor ni prevladalo razno mnenje, Schley je že popreje priznal, da Sampson v prvej vrsti zasluži slavo uničenja španskega brodovja. Izmišlenje prepire med povel jnikoma so širili K' mladi, neizkušeni častniki in brezvestni poročevalci senzacijonaiuih časopisov. Da bi se to ..občno mnenje" pokazalo v pravi luči priredil je odbor mornarice preiskavo.
Poveljnika vojnih iadij „Oregcn" in „Io\va" sta prejela včeraj povelje danes odriniti proti Manili. Po načrtu morata biti 15, novmnbra v Iiio Janeiro in se udeležiti slav-nosti ustanove lj udovlade Brazi! ije.
Počasi bo že.
Santiago, 12. okt. Odkar veji amerikanska zastava nad Manza-nillo, vlada po mestu mir in red. Alcalde in pobiralec čolni ne, ktera sta se upirala španskemu povelju svoje urade, pa tudi blagajnice Amerikancem izročiti, je ameri-kanski vojaški poveljnik polkovnik Ray kratkim potom odstavil in na njihova mesta postavil Kubance domačine. V blagajnicah niso našli niti centa denarja, vse kar sta imela v rokah sta poslala v Havano, ali pa spravila v svoje žepe.
Senor Massj, predsednik provi-zorične kubanske vlade je danes polkovnika Raya brzojavno vprašal, ako se mu ni bati neuljudnosti od amerikanskih uradnikov, če bi prišel v Manzanillo. Polkovnik Rav je odgovoril, da ga bode veselilo Senor Masso sprejeti. Nato je vstaški parnik ,,Fernando" z Mas-soui na krovu odjadral iz Santa Cruz. Od Massovega prihoda pričakujejo, da bodo vstaši bolj voljni odložiti or ižje, potom pa tudi bol j prijazne razmere med Anierikanci in Kubanci.
Španski poveljnik general ltios je bil zelo osupnjen, ko jo videl, da se Kubancem izročuj«;civilna vlada. Kakor se je videlo, računal je sigurno nato, da bodo prostore odstavljenih Spancev zasedli Ameri-kanci.
Moštvo parnika „San Juan" sije s i04.000 porcijami odpeljalo od tod, da bodo pod nadzorstvom majorja Brooke in druzih amerikanskih častnikov razdelili živež med stradajoče kubanske poljedelce.
II a v a n a, 12. okt. Dva prostora za tabor amerikanske vojne sta že odbrana in sicer pri Guauabacoa ob zalivu pri Ilavani, in pri Gua-najay, 20 milj od tod. Oba tabora bode lahko doseči od morja, ne da bi bilo treba iti skozi mesto, ker se hočejo mesta oziroma nezdrave lege izogniti. Istočno od Morro Castle bodo stavili pristanišče za izkrcanje vojne. Dalje bodo utabo-rili vojake tudi v bližini pri Man-tanzas, Cardenas, Cienfuegos in Bavamo.
\V a s h i n g t o n, 12. okt. Kardinal Gibbons je prejel iz Rima poročilo, da je nadškof Chappelle iz New Orleansa imenovan apostolskim delegatom za Kubo. Nadškof je sedaj v Rimu, da sprejme navodila za svoj novi delokrog.
Španci so previdni.
Madrid, 12. okt. Kabinet je tudi pretresal vprašanje španskih vojakov na Kubi. Do 18. novembra bodo 16.000 bolnikov odvedli ua Špansko; potem bodo pričeli prevažanje zdravih.	-..v
General Rios je brzojavil, da ]<5
vsled njegovih vapehov vstaja na Visa vas otokih dokončana. Razglasi vstasev ne napravijo na nobenega vtisa več. Dalje naznanja Rios, da se je vstaški vodja 1 Vrtec to Poblador z 40O0 možmi Spancem brezpogojno podal.
PortoRico pod a m e r i k a n-sko zastavo. Washington, 1:1. okt. Španija je pri poznala zahtevo Zjedi-njenih držav, da namreč 10. oktobra forme 1 no prevzame otok Porto Ilico v svojo last. General John R.
Brooke, predsednik amerikanske izseljevalne komisi je v San Juanu je včeraj brzojavil o obvestenju Spancev, da Anierikanci pričakujejo 1-v oktobra 1'ormelno nastopiti oblast na otoku. Španski komisarji so bili s tem zadovoljni ter upajo do tega-časa izselitev dovršiti. Obravnave komisarjev so dokončane in IS. oktobra bodo ainerikanski vojaki San J nan zasedli in ameri-kansk > zastavo razobesili.
M anil a, l-l. okt. Govorica se j«* raznesla, da se je Macabulos, vodja peterih severnih pokrajina na Kilipinah pričel bojevati proti Aguinaldu, resne bitke so se že baje bile. General Rios, španski zapoved ni k je baje tudi razposlal ogledu a e, kteri naj Aguiualdov vpliv spodkopljejo in agitirajo, da bi domačini zahtevali, da ostane otok pod špansko vlado.
Spauski kolonijaui dolgovi.
V poslednjih dnevih so dospela iz Pariza raznovrstna poročila, neko pravi tudi, da bode Španija poskusila Zjed. države omehčati, da bi te prevzele tudi del dolgov, kte-rili si je nakopala vsled kolonijal-nih bojev. Nekaj listov je že vedelo pisati, da Španija * zahteva, da l»i Zjed. države plačale vojne stroške v znesku f»(M) milijonov dolarjev, za kar naj bi pa stric Sam dobil za-padno indijske kolonije in Filipine.
Seveda je pisarenje o 000 milijonov dolatjev velika nesmisel. ,,Gorje premaganemu", se glasi pri sklepanju miru še mnogo preje, nego pri kakej drugej zadevi. Saj niso I>iU? Zjed. države poražene, temveč Španija je bila premagana in iz tega je sklepati, ako bode kdo od j obeh vojujočih se strank plačal vojno odškodnino, jo bodo plačali ošabni Spanci. Ker pa ti nič cven-ka nemajo, toraj pri sklepanju tnii ru najbrže o tem govora ne bodt/ Komaj je verojetuo, da so Spanj kedaj mislili, ali istinito nado jili, da bi se Zjed. države zadt^ Ijile plačati vojne stroške. Mog
KKSKXKSIJiC
M M M
m
M
n
v/
J^ii
m
m ■
iS !M M
m m
M
SI
m
M
m 8 se
Naš pivovar je jeden boljših v tej deželi, pa je tudi naše
HI
m
STOCK 1
PIVO NAJBOLJŠE.	®
i SUPERIOR
Naš pivovar je mojstor v svojem poklicu.
Prodaja se povsod i v sodčkih in steklenicah.
BQSCB BREWING CO.,
LAKE LINDEN, •
MICH.
ulOOr^"*

Entered as second claa matter at the New York, N. Y. Post office )ctober 2. 1893
„GLAS NARODA".
last slovenskih delavcev v Ameriki. Izdaiii dj in urednik - Published b\
K. SAKSKR. 11)9 Greenwich St. New York City
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
'a pol l.-ta..............$1.50,
■^a Kvropo za vse leto . . . gld. 7.—. „ „ pol leta . . . . „ 3.50. , „ „ č^trt leta . . . „ 1.75 VT Evropo pošiljamo list Bkupno dve številki
,,Glaa Naroda" izhaja vsako sredt in soboto.
„GLAS NARODA"
(„ Voice of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic so plačs 0 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti ■e ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati p« Money Order.
Pri spremembi kraju naročnikov : rosimo, da sh nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najd«-. ti o iiuhIovu i ka
Dopisom in pošiljatvam naredite
intditvoui :
l?Glas Naroda",
M»9 Greenwich St. New York City
pai je, da Zjed. države prevzamejo d J koloiiijubiih d<tlguv. Španski državniki	v tej točki zel«.« ve-
liko upanje. Listi, kteri so v najemu pariških kapitalistov in bankirjev, kteri imajo zelo veliko Spans' ill dolžnih papirjev, posebno ko-I -uijalnih, so poslednje dni prav lepo peli it ..velikodušnosti", ktera je lepa čednost zmagovalca in dali pra\ lepo razumeti, da gospodje kapitalisti ob Seine v istini pričakujejo, da bode stric Sam res prav velikodušen.
Španija iu kapitalistična gospo-
Dopisi.
Iz Ulinoisa, 10. okt.
(Odgovor n a gos p. S. K u-karjevo „Poslano44 v,,Am. S 1 ov.'4 o d 7. o k t. t. 1.)
V	štirih točkah blagovolil je g. S. K. v mojem dopisu iz IllinoiBa v ,.G1. Nar.'' izraziti svoje mnenje. Nemisleč, površni čitalec, bi za mogel misliti, da je g. S. K. vsebino mojega dopisa v „Glas Nar." ovrgel — a hočem mu v nastopnem dokazati, da jo je nehote še le potrdil.
V	točki 1, pravi g. S. K., da taki dopisi kakor je bil moj ,,vsacega prestrašijo, ki je na potu z slabo vestjo." Prav v ta namen je bil moj dopis namenjen. V največje zadosteuje mi je, da g. S. K. učinek mojega dopisa javno s tako prikladnimi besedami priznava. Na moje popolno podpisano ime bi ta stvar pač nobeuega vpliva ne imela — vsakdo bodisi Jurček ali Matiček. stori dobro delo, ako ljudi ,,z slabo vestjo4' prestraši. Ako je pa M. Š. v ,,Am. Slov." dovoljeno, la „šavsa", naj bode pa še M. K. v ,,G I. Nar.4' dovoljeno, da „kavsa.'4
2. Jaz nisem trdil, da je odbor „Jednote44 postranska stvar, da rekel sem, da je to celo važna stvar — tako važna in težavna, da vpo-trebuje moči, ktere so popolnoma kos dolžnostim, ktere so zvezane s temi službami. Nisem pa enačili misli z goap. K. ako trdi, daje vse jedno, ako tajnik „Jednote4< opravlja svoj posel sam, ali če mu izvrševanje tega posla drugi preskrbujejo. Tajnik j'' mesečno 9talno plačan ravno zaradi zmožnosti, ktere l»i ga morale vsposobovati za opravljanje tajniškega posla. l)euarm» poroštvo veže tajnika osobno — ne pa one, kteri mu pri delu pomagajo.
;», Jaz nisem trdil, da poroštvo blagajnika .,Jednote44 in dostojno in postavno vknjiženo pri sodniji v .Jolietu. Trdil sem le, da so taka poroštva n a v a d n o brez vredno n t i. Da je to istina bi mogel bivši predsednik „Jednote" g. Ne-manič pojasniti. G. NemaniČ je dal pred par leti poroštvo blagaj-
da, ktera ima po blagajnicah shranjene španske ,, vrednost ne"( ?) pa-I uiku Uecega slov. društva v Chica-pirje, mogoče re- goje upanje, da gj. \T teku časa se je pokazalo, da je l .odo Zjed. države vzele na svoje druitveil:l blagajnica prazna, ako-hrbtisče vse, ali lv del kol jnijalnih ' ravilu so ra,-uni kazali, da bi mo-dolgov. ali pa vsaj dale poroštvo ralo v ujej bili par sto dolarjev, samo za kubanske druge bonde, Oškodovano društvo je trpelo ško-ali v tem se zelo motijo. Gotov o j do> 2gu|jii0 je Vse. Porok g. Nema-
nič ni nič povrnil. Ako se je g. Nemauiču posrečilo svoje poroštvo spremeniti v šalo in samo papir (da se poslužim besedi g. K.), ako-ravno ta mož nema druzega kakor sladka usta, kako I »olj se bodo mogli premožni in vplivni amerikan-ski gospod je odtegnil i poroški dolžnosti, ako bi se prilika ponudila. Ali se ni kaj tacega že mnogokrat primerilo? Od tako bogatih gospodov pa pamet ui človek ne bode nikdar pričakoval, da bi iz moralnih, ali častnih ozirov to storili, kar jim pomanjkljivost pOBtave in
budo kazali na dohodke colnine in lekii: pokrite ta posojila z dohodki colnine, ali plačujte saj obresti od njih, ali kd t plačuje obrest i, temu tudi dolg ostane; a tudi stem ne bode nič. Ako budo Zjed. države vzele kolonije, nečejo da bi sprejeli tudi njih španske podedovalne dolgove, v kterih delati so bili ošabni Doni prav spretni. Stric Sam je včasih res zelo liberalen — po navadi ua napačnem prostoru — ali v tem slučaju pa vendar ne pojde v past, da bi kot zmagalec plačal stroške, ali prevzel tuje dolgove.
Poglejmo samo malo nazaj o jed- j korupcija 8odljij dovoljuje opustit i. nacih slučajih: Francoska je bila, 4 Gosp g K pravi „da z žeu_ poražena p«, Prusih m Nemcih po-gko jeduota ui iniela uič 0l)raviti, tisueuih pod prusko pikelhaubo, ^^ društv0t h kteremu je mož zgub.la je dve pokrajini: AUacijo ipada|To društvo je pa pri Jedrn LoUmugijo, a še plačati morala uoti _ ali ui tako g08p. K.? V
.cash44 pet milijard frankov, ali tnraj milijcu dolarjev, takrat ni lIo nič govora o velikodušnosti.
r
stvar je bil zapleten blagajnik Jed-uote in njegovo postopanje se je obsojalo. Vdova sama je imela isija je Turčijo poštno pretepla, i {,ravico do tega denarja, njej samej -ija je zgubila precej pokrajin se je pHdržaval in sodnik je dolo-orala plačati 750 milijonov 6il, da se ima nemudoma izplačati, jev vojne odškodnine. Turčija j raBtiti čitalci naj sedaj sodijo, premagala Grško, ta je zgu- |ako m piaal moj dopifi v ,ahko.
mlje. bila čez ušesa zadol- mišljenosti ali iz osobnil. uzrokov. žena, a še je morala plačati 20 mi- j jednota je javna ustanova, ona je lijouov dolarjev vojne odškodnine, medsebojno zavarovalno društvi. V vseh teh sluča jih ni bilo govora | M>ure aild 8iinpie- ju Ulb drazega
bi ne smela biti, ako hoče obstali
slučajih
o „ velikodušnosti". Sedaj bi pa Fraucozje in Španci kaj radi stric Sama potipali za velikodušnost, ali bolje: za novce, vse drugo vprašauje pa je: ako bodo dolarji romali na Francosko in Špansko? Mislimo, da ne!
Kjer bodete c e n ej e, hi-treje in solidno postreženi, tja ae obrnite Slovenci! FRANK 8AKSER & CO., 109 Greenwich STR., NEW YORK Vam pošilja za $40.75 v staro domovino IU0 gold. Poštarina stane za ali $1000 vedno 20"centov. Pišete lahko po domače I Denar je v 13 dnevih doma.
in delovati.4'
M. K.
Razne vesti.
Ofirijelna listina žrtev ljudi v po slednjej v'»ju i.
Oficijelna listina naznanja, da je v ameriškej armadi v poslednjej vojni z Španijo zazuamenavati do 31. avgusta uastopue žrtve ljudi: Na Porto Rici so bili 3 usmrteni iu 40 mož raujenih ; pri Manili 15 UBmrtenih, 98 ranjenih; ua Kubi 260 uamrtenih, 1431 ranjenih. Sku-
paj 278 usmrtenih in 1569 ranjenih. K tem je Še prišteti: 30 mož je bilo usmrtenih v raznih nesrečnih slučajih; v lazaretih in bolnišnicah je umrlo vsled rumene mrzlice in drugih nalezljivih bolezni 2226 mož, vse to do 31. avg. Vsa zguba do tega dneva znaša tedaj 2624 mož, armada pa je štela 265.000 mož, toraj ni še cel odeto* tek zgube ; pač jih je pa od 31. avg. dalje še par sto umrlo. To vse ni nič, ako v poštev jemljemo zgube delavcev pri pehanju za vsakdanji kruhek v enako dolgem času!
Skab obstrelil delavca.
V petek večer je Theodor Hoff man, skab pri no vej stavbi dvakrat iz revolverja UBtrelil na nekaj unijskih delavcev, kteri so se ž njim prepirali, ter ranil Patrick Rochea v lice. Policija je skaba zaprla, ranjenega pa odpeljala v bolnico. Skab zatrjuje, daje streljal v silo-branu.
„Standard Oil" pred sodnijo.
Višje sodišče države Ohio je 1. 1892 izdalo povelje, da se ima ,,Standard Oil Co.44 razpustiti, ozi roma zvezo zdrugimi zadrugami pretrgati, ker je v nasprotju postavam države o trustih. Trust se že od nekdaj ui nič brigala za sodnij-ska določila, ampak le nadaljeval svojo pot. Zato bode radi prezirati j a sodnijske naredbe postavljen na zatožno klop. Preiskava se bode vršila v New Amsterdamu, kte-ro bode vodila poBebna, od višje soduije države Ohio imenovana komisija.
Delničarji in vsi uradniki od ..Standard Oil Co." bo povabljeni. Samoumevno ima komisija pravico vse knjige in papirje od „Standard Oil Co.'4 preiskati. Brez dvombe pa bode zadruga s pomočjo najbolj navitih advokatov preprečila vsak praktičen zaključek preiskave.
Ko je Watson, glavni odvetnik države Ohio 1. 1890 pričel boj proti trustu, mu je med drugimi tudi Mark Hanna nujno svetoval vso zadevo opustiti. Dotično pisxyo imajo še dandanes; nek stavek istega se takole glasi: ,,Dosti dolgo se že pečate s politiko in tudi zuate, da noben mož javnega urada (Public Office) občinstvu (Public) ničesar ne dolguje.44 To mnenje Mark Hanne nikakor ui novo, karakteristično pa je vendar.
Eri prvem zaslišanju 11. oktobra je bil John D. Rockefeller, glava trusta zaslišan kot priča. Odgovarjal je na vsa vprašanje zelo previdno. Pri važnih vprašanjih je djal samo ,,da se nemore več natančno spominjati." Tako tudi ni vedel natančno, ako bo imeli vodje meseca marca 1892 sejo, v kterej se je ono Bodnijsko povelje iz Ohio razpravjalo. Sploh pa je bil Rockefeller pripravljen knjige in dokumente zadruge predložiti Preiskava se bode nadaljevala.
Delnice raznih družb, ktere spadajo k trustu cenijo na $440,440,000. Rockefellerjevo premoženje znaša 200 do 300 milijonov dolarjev. Pravijo, da ima za $60,000,000 delnic „Staudard Oil44 trusta in za sto milijonov dolarjev delnic ,,Standard Subsidiary Co.4Njegovi letni dohodki od „Staudard Oil Co." znašajo 812,000,000.
Škandal v Pennsvlvaniji.
P h i 1 a d e p h i a, Pa., 12. okt. Benjamin J. Havwood, bivši državni blagajnik je danes dal $3000 poroštva, da se bode istinito zgla-sil pri obvravn-ivi mt-seca novembra. Havwood je zatožen, da je zdrugimi pošteujakoviči vred državni denar, kteri je bil v Peoples banki naložen, nepoštenim potom zase porabil. TiBti čas, ko so izdali povelja nepošt»M»<> uradnike zapreti, je bil Haywood v Omahi od koder je brzojavil, da je pripravljen dati vsako poroštvo.
Veliko kostanja.
Chambers by, Pa., 12.
okt
Zi mnogo let ni bilo v Blue Ridge, države Pen nay Ivanije toliko kosta-njo, kakor letos. Sedaj jih prodajajo po 5 centov kvart, toda cena bo^e kmalu padla na 3 cente. JaponsM in italijanski kostanj se baje Se bolje obnese.
Raistrelba v premogokopn.
Pottsville, Pa., 13. okt. V jami št. 8. Coal Dale v Schuylkill countvju se je daneB opoludne pripetila razstrelba plinov. Pet delavcev je bilo pri priči uBmrte-nih, jednajst pa hud<> ranjenih.
V	jami je nastal ogenj in delavci so dobili povelje jez odpreti iu ogenj preplaviti, ko se je pripetila nesreča.
Vojaški pretepi.
Cincinnati, O., 13. okt. Br-zojav iz Lexingtoua naznanja, da bo obravnave pred vojnim sodiščem proti Alojziju Kitclieuu, ker je ta ustrelil Edvarda Nyguama, odložili do sobote. Povod temu so dali vedni pretepi med vojaki, posebno pa pretep od minole noči, ko so vojaki newyorškega polka hudo pretepli seržanta A. McClellana od 3. Kentucky polka iu vsled tega vlada med obema polkoma hudo sovraštvo.
Psi zasledujejo morilca.
M i d d l e b u r g, O., 12. okt. Tukaj je občinstvo zelo razburjeno radi nekega umora. Farmer James Pratt je baje umoril svojo ženo, ktera se je hotela od njega ločiti in že zato potrebne korake pri sodniji storila, Pratt je pobegnil. Velika množica deputijev, kteri imajo sa-boj zasledovalne pse, je morilcu za petami.
Vojaški kaplan M<Intyre obsojen.
Washington, 13. okt. Pomorski oddelek je danes naznanil obsodbo vojn ga sodišča v slučaju kaplana Mclntvre. Ta mož je bil obdolžen, da je v Deuver, Colo., v cerkvi v propovedi neopravičeno napadal (obrekoval) svoje vojaške zapovednike in se pregrešil zoper disciplino ter bil tudi krivim spoznan, zato je odslovjen iz zvezne mornarnice.
Indij a tu-i se bodo udali.
St. Paul, Minn., 12. okt. Iz Walker, Minn., se brzojavno poroča, sledeče: „Fillager Indijanci na Bear Island se hočejo podati in izognili se bodemo vojski. Ostane le še določiti pogoje predno hočejo sovražni Iudijanci priti k agenturi. Mirovni komisarji, kleri so se podali v indijanski tabor so se danes vrnili.
Družba je dospela v tabor pri „Black Dutch Point44 ob ustju Bay reke ob 9. uri zvečer. Indijanske straže odgovarjale so ua dana znamenja in mirovna komisija je izstopila ua obrežje. Prinesli so seboj moke, špeha, riža iu tobaka. Dalj^
V	gojzdu Bešli so se z velikim krdelom Indijancev, kteri so jih prav prijazno sprejeli. Pogovor se je sukal večiuoma o bitki minolega tedna. Indijanci so o tem govorili kakor o malej šali in zagotavljali, da nihče na njihovi strani ni bil usmrten. Potem se je vsedta \Ba družba okolu velicega oguja in tri ure trajajoče posvetovanje s^ je pričelo. Indijanci so pri tem pokazali natančno vednost o premikanju vojakov in maršalov, vse kar so jim pripovedovali, ni bilo za nje nič novega.
Iudijanskemu komisarju Jonesu bodo predložili spisano poročilo. Mirovni poslanci se branijo to poročilo objaviti, izpovedali so le toliko, da bodo Iudijanci prišli k agenturi, kakor hitro pride odgovor na njihove predloge.
Wash in gtou, 12. okt. Indijanski komisar Jones je osobno prevzel indijanske zadeve in Be da-ues podal v indijanski tabor. Takoj je iz Walkera, Minn., brzojavil pomožnemu tajniku notranjih zadev sledeče: „Danes grem v sovražni tabor radi posvetovanja. S guren sem, da rešim zadevo mirovnim potom.4*
Iz Walkera se poroča, da pazljivost vojne in maršalov ne bode ponehala, dokler Be Indijanci ne podajo. Radovedni so radi osode superintendents McCoya, kteri se je minoli teden podal z svojo družino v gojzd pri Beech Lake, in od tistega časa ni bilo več čuti o njem. Ker je bil pri Indijancih z<jlo nepriljubljen, se je bati, da so ga umorili.
Ljubezen vse premaga.
San Francisco, 12. okt. Tu-kašnji „višji" krogi so zelo OBup-
njeni radi novice ktero ao, poročali časopisi, da namreč Charles A. Williams, kteri je bil splošno znan kot milijonar iz Afrike ni nihče Irugi nego Charles A. White, kte-rega policija iz Cheynne zasleduje, ker je ukradel $150.000 v gotovini in papirjih. Toda vkljub temu se hoče gospodičina Goad z William-som poročiti. Nevesta pravi, da jej je njeui CharleB Že zdavnej vbo povedal, in da ga smatra žirtvi neke zarote.
Parnik potopil.
150 osob utonilo.
L o n d o u, 15. okt. Angleški parnik ,,Mohegau" . preje ,,Cleo-patra", kteri je dne 13. okt. od-pljnl iz Londona proti New Yorku, se je razbil med Manacles in Lizar-dom Point ob obali Cornwall. Rešilna ladija s 33 potniki je danes ob poluuoči dospela v Falmouth; med temi je bila tudi neka ženska, pa je že tudi umrla. Ti 'judje so pripovedovali, da seje ,,Mohegan" razbila in mnogo potnikov utonilo. Potnikov je bilo 200 na parniku. Iz Falmoutha so odposlali tri rešilne ladije proti nesrečnemu kraju.
Potnikov je bilo na »»Mohegau" 150, ostalih 50 pa je bilo možtvo. Boje se, da so raz ven 33 rešenih, vsi ostali utonili. Mnogo trupel je bilo na obal vržeuih. Parnik je popolnoma razbiti; nahaja se v bližini več druzih razbitih ladij.
Evropejske in drnge vesti.
Pariz, 11. okt. Danes so na dražbi prodali hišuo orodje Emile Zole, ktero bo zarubili, da Be pokrijejo BodnijBki stroški. Prvi komad, kteri je prišel na dražl»o je bila neka miza iz orehovega iesa, kakoršne se bile v navadi za časa Ludvika XV. Za to mizo je dal Zola 120 frankov, na dražbi pa je prinesla 32.000 frankov. Ker za htevana svota ni znašala več nego 30 000 frankov, so nadaljuo prodajo takoj ustavili.
Berlin, 12. okt. Danes ob 9. uri z jutra je odpotovala cesarska dvojica z spremstvom v sveto deželo. Najprvo gredo v Carigrad in od tam v Palestino. Med spremstvom je dr. grof Eulenburg, gen. pl. Hanke, ministeraki sovetnik Lucanus, minister zunanjih zadev Biilow in dr. uraduiki. Cesarico spremljajo tri dvorne dame in bari >n Mirbach. Dtilje je med spremstvom 20 orožnikov iu 18 konjikov. Orožniki so se pred odhodom morali učiti fotografovanja, da bodo zamogli ua povelje cesarja in pod vodstvom dveh majorjev vse kar bode zanimivega fotografovati. V vozu za prtljago je 110 zabojev. V posebnem zaboju, kteri je vedno
v	bližini cesarja, pod nadzorstvom dveh višjih uradnikov, bo dragocen i darovi iji z dijamati okrašeni redo-
vi	za orijeutalske uradnike. Vrednost daril cenijo na 4 milijone mark. Za cesarja so vzeli seboj 6 konj. Turški sultan je v Berlinu kupil 36 konj, ktere bodo rabili za cesarico in njuo spremstvo; dalje uniforme in orožje, ktero bodo rabili pri raznih ceremonijah.
Madrid, 13. okt. ,,Imparcial" poroča, da je v pondeljk vlada razposlala 3500 civilnih oblek v razna pristanišča za iz Kube došle vojake. Nekaj takih oblek so že porazdelili. Vlada je plačala nekemu podjetni-S1.50 za komad in še je bistroumni podjetnik napravil pri tem polovico dobička. To morajo biti lepe obleke!
S to c k h o 1 m, 13. okt. Minister mornarnice je sklenil v državnemu zboru zahtevati 20 milijonov riskdalerjev ($5.360.000) za potrebo mornarnice. S tem denarjem naj bi se napravile tri vojne ladije prvega reda, monitorji in podmorske podkopi.
P a r iz, 13. okt. V današujej seji kabineta je govoril DelcaBBe o resnem položaju radi Fashode. Reja-list DelafoBse piše „Gauloisu" : Po japousko kitajski vojski je francoska brez odlašanja bila na strani Ruske, sedaj pa je Rusija na vrsti pomagati Francoski proti Angliji. Da je Francoska nezmožna, ako bi se morala sama bojevati proti Angliji je jaBno. Rusija je edina oblaBt, ktera v istini lahko misli na vojsko z Anglijo.
Madrid, 13. okt. „Imparcial" piše, da je izmed 700 usmiljenih sester, ktere je Španska poslala ▼ vrjsko, bilo 100 ustreljenih, ali pa so postale žrtve boleznij, 300 jih je ostal., v službi v bolnišcah, 300 pa se je povrnilo z bolnimi vojaki nazaj
domovino.
London, 14. okt. Dopisnik Standarda" poroča, da so nasprotovanje med Vatikanom in Prusko na dostojen način poravnana; Pruska bode kmalu zopet odposlala novega poslanika namesto odpoklicanega Otto pl. Biilowa.
Pariz, 14. okr. Danes zjutraj so časnika „Rappelu, „Aurore" in ,,Petite Republique fraueaise44 pri-priobčili skoraj enako glaseča poročila o vojaškej zaroti proti vladi. Zaroti je prišel na sled general v visoke j službi. Prevrat so nameravali vprizoriti v soboto v odsotnosti vojnega ministra. Tudi vlada je bila že o tej zaroti poučena. Nek list pravi, da je bilo vse naperjeno proti ministerstvu Brissonovem.
Xj±SlD&Isz. Wards Island.
Kdor kedaj napravi kak izlet ni vroč poleten dan in želi dihati svež1 zrak, naj napravi izlet na Long Island Sund pri New Vorku. Ko se bode vozil mimo skalnatega malega otoka „Hellgate" imenovanega, zagledal bode ob levej strani zelen otok in ogromna poslopja. Tam vidi stol}»e in Btolpiče in lepa visoka okna, kar vse naredi na njega dober vtis; skrbno je na tem otoku pokošena trava, grmičevje raznih vrst pa lepo pristriženo. Zagleda pavilon za godbo, iz kterega prihajajo razveseljevalni glasovi orkestra, dalje vidi veliko število mož in žensk, ktere loči jed ne od drugih visoka ograja, ter naprostoruej planjavi ?em in tja hodijo; to vse bi zamoglo nepozualca opozoriti, da je ta prostor za zšbavo, marsikdo bi se rad tam izkrcal, da bi se zabaval.
Vendar ako pridemo bližje, za-J gledamo pri prebivalcih otoka jed-nostavno pokrivalo, velik, suroi slamnik : to je prvo kar nam uado] pokvari; potem vidimo, da se mora vsak oddelek vedno premikati omejenem prostoru, uuiformiranj pazniki strogo pazijo, da se oddelki ne zmešajo. Vsa poezija, ktera naj je preje motila, zgine in mi vidimj le goli realizem stopati na njenj mesto, tembolj se bližamo otoki Glasno kričanje, nepovoljni glae vi, vrišč, kmalu surovo psovanjt nam dohaja na uho; jeden del te) ljudi uganja burke, drugi nemo zr^ pred-se, tretji ugledavši parnil prične tuliti v pozdrav uprav ka| kor Indijanci. In ako kdo vpraš^ kdo so ti ljudje, in kak prostor j| to, dobi zelo sočutjen odgovor: je Manhattan State Hospital Wards Island, blaznica ali norišnj ca New Yorka, največji zavod državi in v Zjed. državah, naj vej na vsem svetu. —
Kdor še ni nikdar v svojem Ijenju obiskal blaznico — jaz nim v spremstvu strokovnji kteri daje pojasnila — ta si nei re niti predstaviti kolika muc človeškega siromaštva je tukaj ozkem kraju spojene.
Že starodavni pregovor pi
,,Ako hočejo bogovi koga kai vati, mu zblodijo razum.'1 Nei pesnik Schiller pravi v „TeIu44 kako plemenit nebeški dar j< oč." itd., in slika večno noč b1 te v temnih barvah, kako treba tožiti o tej duševnej ktera človeka, gospoda stvi poniža do živali. — Kdor leta in leta, dan in dan med jem, kakor pisalec teh vrst pozna druge druščine kakor te srečnike, ta v€ dobro ocenitij pride zopet med ljudi.
Toda sedaj k otoku Wards Island se nahaja na Riverju med 100 in 112 cest vernemu delu New Yorka no, na iztočnej strani je 1< druge panoge East Riveija Island* in ves otok obsegaj štirjaško miljo. Ako se pri] b parnikom od 116.ceste, se naj preje mimo žeogkaga o<
i \
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
URADNIKI; Predsednik : JožefAosič, Box 2(>6 ; Podpredsednik: Georg Kotch;
I.	tajnik: Ivan Govže, Box 105;
II.	„ Štefan Banovec ; Rlagaj.: Matija Agnič, Box 266.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John PreSirn, Box 286; Josip Mantel;
vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co., Minn.
Glasilo: „GLAS NARODA".
na desn«j strani, na le ej pa je go-spodarsko poslopje in cerkev. Še nekoliko minut dalje ob lepo obre-zanej živej meji dospemo do glavnega poslopja, ktero se ponosno dviga kviško v zrak. Mrtvaška ti Sina vlada na dolgih mostovžib, vsak korak odmeva od daleč. Ako opazujemo uniformirane paznike kako tiho stopajo in se premikajo po mostovžih, se med seboj lešepe-taje zabavajo, menimo, da imamo pred seboj prav pohlevna bitja, ter uavlušč zbrani so ti skrbui pazniki za te nesrečne bivalce. Ali to upanje nam splava po vodi, ako kakega teh paznikov nagovorimo in kaj vprašamo, ,,Sit down there!" ali „ Wait hereP' se glasi sicer že uljud-uo, potem pu puste obiskovalca samega, da se dolgočasi kakor sam ve in zna, dokler ne pride zdravnik, kt«ri je nam obljubil zavod pokazati.
Ako ne sodaj malo okolu ozremo, kolikor je nam dopuščeno takoj v idimo skrbno čistost, kakoršna je sploh navadna v takih državnih zavodih. Toda le v prostorih od-meujeniui obiskovalcem. V gla\-uemu radu je drugače ; tam nek mož z omelom ometa prah raz stol in druži h predmetov, samo da je v kotih ležeči prah tembolj videti.
Sedaj pride zdravnik, kteri nas bode spremljal po zavodu. Prijazno nas pozdravi, menja nekaj navadnih družinskih fraz in naša pot se prične.
Gla\ no poslopje obstoji iz srednjega poslopja, na ktero se naslanjati prizidaui poslopji ob vsakej strani, vsako teh ima pa zopet tri oddelka. Dva oddelka se naravnost uaslanjata na srednje poslopje iu imata pročelje proti severu in sta krajša nego drugi stranski oddelki, kteri so po 185 čevljev dolgi in imajo pročelja obrnjena proti iztoku in zapadu; vsi oddelki so visoki, svetli in zelo zračni, vsa uprava je zelo ročna iu dobra.
Ko utopimo v poslopje, nam pokaže vodja prvi oddelek. Ali kako se začudimo ko vstopimo! Povoščena tla, ktera bi glede gladkosti zamogla tekmovati plesnej dvorani; blizo vhoda na levej strani zelo lepo urejena sprejemna soba, v kte-rej bolniki sprejemajo svoje vnanje obiske. Ker sedaj ni obiskovalni čaB, vidimo bolnike sedeti v gugal-nih stolih čitajoče knjige ali časnike, ali se med seboj zabavajo, drugi igrajo šah, domino, ali na kvar-te; tudi glasovir se tu nahaja, na kterem igrajo več ali manj izvežba-ne roke. Pokazal nam je spalnice. Železne postelje pobarvane z belo oljnato barvo ; vsaka posamezna postelj čista in lepo narejena in pospravljena; vsa soba zelo pazljivo pomedena in ves prah očiščen. Pogledamo bolnika, ne najdemo na njem begajočega pogleda, kteri je kaj navadnega pri umoboluemu; inteligentni obrazi kažejo dobrosrčnost ali pa hladnokrvnost, vsi pa kažejo normalni duševni izraz. Niti zvedavosti ne kažejo, saj je prebivalcem prvega odelka obisk vsakdanja stvar. Poglejmo še jedilnico ; mize lepo opravljene, posoda bela iu višnjeva kositarnata, naredi na obiskalca zelo dober vtis in zapuščamo oddelek z vse drugačnim čustvom, nego smo v njega vstopili. Je pa to tudi „Dischar-giug Ward", ali oddelek, v kterem so le oni, ktere smatrajo za ozdravele in jih kmalu odpustč, iu oni kteri se dobro obnašajo.
(Konec prihodnjič.)
Drobnosti.
Salezijanci naselili se bodo v Šiški poleg Ljubljane ter zgradili ondi cerkev iu župuišče. Šišar&ka cerkev je podružnica frančiškanske
cerkve v Ljubljani.
* * *
Brambovsk polk dobi, kakor čujemo, Ljuljanja v kratkem. Do sedaj sta bila ondu nastavljena le dva bataljona — 24. in 25. V to svrho se bode svoj čas deželna brambovaka vojašnica primerno razširila.
Požar. 20. septembra ob S. uri zvečer nastal je ogen j v hiši Mihe Zuliča v Ostrcu, občine Kostanjevica. Nihče ni bilo doma, torej
vec (Istran), baje zato, ker je o zadnjih izgredih kričal : Živela Avstrija iu doli z Italijani! Ko so ga od veli v zapor ostala je žena z dvema otročičema brez vsakega sredstva, a jeden otrok je bil na Bmrt bolan. V svojem obupu je došla žena — z nebolnim malim otročičem na roki — v rečene zapore in je zahtevala, naj jej izpuste moža, ker sicer da mora obupati v svoji grozni bedi. Tej zahtevi žene vodstvo zaporov seveda ni moglo ustreči, zbok česar se je žena začela kar zvijati v obupu iu je kričala : ,,jednemu otroku . nimam dati Česa jesti, druzega pa najbrže ne najdem več živega, ako se povrnem dumov ! Ne, raje idem v morje!" To vskliknivši, je obu-
.. . ., t, , .	paua žena res ostavila otroka v ve-
uiso čisto nič rešili. Pogorelo ie pa	- - , - , ,
_ A .. ™	2> zaporov in je zbežela. Vrhovni
se enalst posestnikov. Radi po-	, , . : , . , _ , .
^ Jtl . .	jetmčar je poslal vojake za ženo, ki
manjkanja vode je bilo težko gasiti.	. , - ,- , ,
D	so jo tudi res ujeli ravno doli pod
— ako bi bili babjevemi, bi menili, da to pomenja uekaj — magistratom. Vojaki so odveli ženo uazaj v zapore, kjer jo je ljudomili višji jetničar potolažil in nasitil iu jej dal še nekaj seboj domov. Žena je torej našla usmiljen je na mestu, ki se opisuje navadno kakor kraj brezčutnosti. Vsekako pa naj bi ta ganljivi prizor, ki se je izvršil v veži zaporov pri jezuvi-tih, vspodbudil izvestuo gospodo, tla bi malce razmišljali — o bedi in revščini v nesrečnih družinah prav onih nižih slojev, ki senajlag-1 je spozabljajo in ki imajo naj-manje daru za presojanje, kje je ob
hiše pa so bile vse lesene. Vsa škoda je cenjena na 13.200 gld., zavarovanega pa je le za 3.900 gld. Nastal je ogenj, ker je gospodinja neprevidno s pepelom ravnala. Pogorelci so res usmiljenja vredni,
ker nimajo uiti hiše, niti kruha. * * *
Toča je pobila dne 23. septembra v novomeškem in deloma v radeško-mokronuškem okraju. Padala je debela kot kurja jajca. Posebno hudo škodo je napravila po vinogradih, ki so zelo dobro kazali.
* *
Drzna tatova in vrla
ž a n d a r m a r i j a. V7 zadnji števil-i t ... . ,. , ,, , - ,	- •. , . , . vsklikanju tista lina meja mej tem,
ki smo že poroeali o drzni cerkveni ,	*	.	,
, . . .	.... . .	kar se suie m mej tem, kar se ne
tatvini v Krškem. Uilo ie to v pe-
sme.
tek, 16. sept., ko sta se dva tatova	* *
s Hrvatskega priklatila ter šla pri j štajerske novice Toča je belem dnevu v odprto župnijsko moftao po,(i|a na Tn.merjih
cerkev, kjer je eden na straži stal, Sv<ttiuij Kanjucah, Javorniku iu med tem ko je drugi za altarjem i Jažuti v u.k dne 23 septeinbra
v tabernakelj ulomil in iz njega	k	„ - +	v-,
........ ,	J B	oh mestih zvečer, ter uničila ajdo
vzel ciborij (obhajilm kelh), s kate	-	. . ,	. .. .
J * J	in poškodovala drevje m poljske rim sta jo popihala na polje. Kar i„nri i.„„
. ... , ; '	, ' ,J ,	pridelke, kar jih je se zuuaj. —
je l»i 1 o zlata, sta obdržala, drugoi r» i	i ,	. " .
J .	'	'	Bolezen gnza le polagoma pojenju-
je, vedno je še nekaj bolnikov. Od
1. do 30. sept. je bilo v svetinski
razdrobila, poskrila iu odmetala Za izvršeno bogoskrunstveno tatvi-vo se je izvedlo še le v soboto iu še le takrat se je to žandarmerijski komandi v Krškem poročalo. Ne-
občini skupaj 15 mrličev, kar je jako mnogo za maloštevilno občino. 2G. sept. zjutra j padel je Gregor
umorno delavn; stražmešter g- PuČ- Vft»i - - r» i i
•i , . . . , . .	, Mauzer iz Planine pri Rakeku na
ni k podal se je takoj na sled za pre- '
drznima lopovoma. Enega je zasačil že pri Novemmestu \ soboto zvečer, drugega pa v nedeljo 18. pri Mokronogu. Vse se je čudilo bistroumnemu in neumornemu žandar-
mu, kateremu se je v tako kratkem času posrečilo, da je ujel velika tatova, izmed katerih je glavni tat celo ponarejevalec bankovcev. Pri njem je bil našel še nekoliko dragocenejših delov ukradenega ci bori ja, katere je hotel na svojem begu
postaji na Zidanem mostu čez 14 metrov visoko skarpo ob Savi in si zlomil nego ter poškodoval na glavi. Prepeljali so ga \ bolnico v Celje.
Koroško novice. Dne 11. Sept. je pogorela Erjavčičeva hiša in akledenj na Bistrici \ Rožu. — V Smilielu nad Pliberkom je dne 19. sept. strela ubila Heleno Zalu-beršek, ki je s svojimi tovarišicami
\ ■ x , ■ i	.i bežala pred nevihto po Sercariev
v neki krčmi prodati. Ker se je kr-ž
krčmarica branila kupiti, hotel j njo iu njeno hčer z nožem zabosti. Oplašmi od sosedov jo je dalje popihal, dokler ga ni roka pravice zgrabila.
* * *
R op. Dne 21. septembra ulomi-la sta ueznama roparja v zaprto hišo 731etuega .Jakob Kotarja, po domače Anže na Primskovem, litijskega sodu. okraja. Prerezali so slamnato streho, iu eden roparjev je tako skozi streho v hišo zlezel iu zapahnjena hišna vrata odprl. Z opaženima obrazoma in okroglo svetilnico stopila sta k postelji, kjer je Kotar spal, nastavila kuhinjske nože nanj in zahtevala denar, sicer ga koj zabodeta. Kotar se je i.-.govarjal, da ima denar v hranilnici; ko pa le bolj grozita, in ga manjši s pestjo po glavi udari, je vstal iz poslelje ter hotel iz shrambe denar dati. Roparja mu potegueta ključ iz rok in sama iz omare vzameta listnico s 35 gld. Potem stopita z žugaujem k postelji Kotarjeve žene, preišče ta posteljo in ker ničesar ne dajeta, zahode jeden Kotarja za vrat, vendar ne nevarno, ker je z roko odmahnil. Ko vidita Kotarja krvaveti, iu ugle-data, da je njegova hči iz zasedne soba skozi kuhinjsko okno ušla ter zuuaj kričala ju prihiti vši njen brat s puško vstrelil, sta podegnila. Kotar je vsled zgube krvi in groznega
strahu resno bolan.
* * *
Ganljiv prizor se je vršil 26. sept. v zaporih pri jezu vi tih v v Trstu. Tam je zaprt neki dela-
a on jej je obljubil, da hoče med tem časom poskrbeti, da dobi kako boljo službo, v kateri mu bo možno vzeti jo za ženo. Dekle ga je slu-šalo. Iz Kološvara mu je pisala mnogo pisem, ua katere pa ni prejela uiti odgovora. Na to je šla v Hidalmas, toda Molnar ni hotel ničesar več slišati o njej. Necega večera ga je Ela počakala pred vo-jaščico, iz katere je šel v krčmo. Ko je stopil na cesto, je strelila nanj iz revolverja. Orožnik se je zgrudil na tla, a dekle je strelilo nanj še enkrat, potem pa je vrgla revolver vstran iu zaklicala : ,,Ljudje, pridite ustrelila sem psa!" Orožnik je umrl, a deklico so zaprli.
Dama pozvana na dvoboj. V Beroliuu je ostal neki ve-likošolec gospej B., trgoviui dolžan večjo svoto. Ker ni vrnil, ga je tirjala pismeno. Velikošolec je nato pridrl v trgovino ter se vedel tako neotesano, da je vzela gospa bič ter di jaka pognala iz hiše. Druzega due pa sta prišla * go»pej dva akademika zahtevat pismene izjave, da prosi gospa tepenega visokošolca odpuščanja; ker tega gospa ni storila, sta jo imenom svojega naro-čitelja pozvala na — dvoboj s sabljami. Gospa je povabilo na dvoboj sprejela ter je poslala — policiji.
Nov Hug on Sen k. Henrik de Joug Nizozemec, je posnemal morilca deklet Hug. Šenka ter se zaročil" — dasi je že oženjen — s 4 dekleti ter jih zapored umoril in oropal.
N a j d r a ž j e u m e t n o z o-o v j e ima nedvomno nizam v Hyderabadu. Nek zobozdravnik Madrasu mu je namreč napravil dve vrsti zob ter je dobil zanje 7000 rupij (nad 13.000 kron). V Londonu in Parizu so plačevali najdražje zobovje p<» 2000 kron ; soir veljata dve vrsti umetnih zob oO—500 mark.
Listnica uredništva • Rojakom odpošljemo sedaj zt $40.70 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatov registrirana.
G. T. v M. L j ubij. „Slov." odgovarjati je popolnoma odveč, 3aj veste: vrana vrani ne skljuje oči in kako se to dela? ,,Slov." naj le doma pometa in gleda kako trgajo kose katol. vere njegovi kumpani, kakor škandali: Črni vrli, Lesko-vec, Kopanje, oba Cistercijanca in še vrata druzih, to, to reže in trga; potem za nameček naj pa še vzame slovenskega Lutra iz Califor-nije, pa ima vso perfidnost v zgodovinskem romanu. Le doma lepo pometajte, ko imate tak kup gnoja, da ga v pol stoletju ne odstranite!
Obležala je takoj mrtva. — V Trgu se je ustrelil da\ kar E. Kri-kava. — Toča je dne 23. sept. zvečer gosto padala pri Škofičah, Borovljah, St. Donatu, Železni Kaplji itd. in napravila obilo škode. — Železniška uradnika Pilar in Wagner iz Beljaka sta se dvobo-jevala v Judenburgu. Pilar je obležal mrtev.
* *
*
Grozne nesreče v puli; s k e m a r z e n a 1 u. iz Pu I ja poročajo ekspresno dne 26. sept.: Danes je jermen gonečega stroja vsled neprevidnosti ujel nekega delavca, rodom C^eha, oženjenega, z 2 otrokoma ter ga potegnil v stroj, ki ga je razkosal. — Istočasno se je zgodila nesreča na parniku ,, Fantasie", kjer je jeden mornar, Hrvat, padel mej kolesa, katera so ga težko poškodovala. Isto se je zgodilo tudi drugemu mornarju, Italijanu, kateremu so kolesa poškodovala nogo. — Tukaj jo nesreča pokazala svojo nepristrauoat. V nesreči smo vendar
jednakopravni.
* * *
O b v e t a prevarjeue deklice. Fran Molnar, orožnik na Ogerskem, imel je več let ljubavuo zvezo z lepo deklico iz dobre hiše, Elo Arkosi. Njemu na ljubo je zapustilo dekle svoje stariše, ki so se upirali njeni zvezi z Molnarjem ter odšlo v Hidalmas, kjer je služboval on. Tam je stopila v službo kakor natakarica v neko gostilno. Toda gostilničar ji je v kratkem času odpovedal službo, ker jo orožnik ni mogel vzdrževati, jo je pregovoril, da je šla v Kološvar,
Vsem rojakom priporočam moj
SALOON
1335 3IAIX STR., LA SALLE. ILL.,
v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi
fcegljisce.
S pozdravom in odličnim spoštovanjem
ANTON ZORČIČ. 1335 Maiu Str., La Salle, 111.
KJE JE?
MARIJA KOKELJ, doma iz Zati-čiue na Dolenjskem; oua ne zna druzega jezika nego slovenski. Dne 20. sept. mi je popihala z nekim mojim l-.-ardarjem termi vse imetje pobrala, -:imo. molitvenik in molek mi je pustila. Kdor rojakov bi zvedel za njo, naj mi blagovoli naznaniti: John Kokelj, Fleming, Kans., Crawford Co.	(2—2)
Naznanilo.
Ker imam v zalogi mnogo
molitvenikov in povestnib slovenskih knjig
raznih založnikov jih pošiljam vsa-komu poštnine prosto, ktere vrste kdo želi. Gled" knjig, ktere vrste jih Kdo želi naj mi piše po cenik, pošljem ga vsakemu poštnine prosto. Moli tvenike imam od 30 cent. do $2.25; posvetne knjižice pa od 10 centov naprej ; imam različne podučue in šaljive knjige.
MAT. POGORELO, Box 072, Calumet, Mich.
Francoska parobrodna družba
Conapie
in 2.
Direktna črta d« HAVRE - PARIS SVM) - INNSKRUK (Avstna).
Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, <>b Morton Street: La Navarre La Norraandie La Touraine La Gascogne La Champagne Li Bretague La Touraine La (Jascogne La Champagne La I>r*>tagne La Normandie
22. oktobra. 29. oktobra. r>. novembra 12.
2(1.
dec.
10. 17. 24. 31.
Glavna agencija za Zjed. držav«* inCanado: 3 BOWLING GREEN, NEW YORK.
kterr imamo v naši zalogi iu jih odpošljemo poštnine prosto, ako se
nam znesek naprej pošlje: Evangelij, 50 ct. Zgodba sv. pisma 50 et. Veliki katekizem li> ct. Mali katekizem, 7 ct. Sveta Notburga IS ct. Ave Marija (slike) 10 et. Božja pot na blejskem jezeru 10 ct. Sveta Germana 12 ct. Veliki abecednik 25 ct. Mali abecednik 12 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Za Boga in domovino 30 ct. Z»>rani spisi Pagliaruzi L, II. iu
III. zvezek po 30 et. Povesti iz Korotanskih gora 30 ct. Preko morja 30 ct. Materini blagoslov 12 ct. Naš cesar Franc Jožef 1. 25 ct. Marjetica 50 ct. j Gozdovnik, nova knjiga (1 del) vsak tiO ct. Andrej Ilofer 20 ct. i Knjižica za mladino IS ct. |.Princ Evgen Savojski 24 ct. , Beneška vedeževalka 20 ct. Raznotere povesti 20 ct. Majer: Pravljice 20 ct. Cvetke (razne povesti) 20 ct. Cvetina Borograjska 30 ct. Srečolovec 20 ct. Štiri povesti za mladino 20 ct. Naš dom I. in II. zvezek vsak 20 Stanlev v Afriki 20 ct. Hedvika, banditova nevesta 20 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Voj.ska na Turškem 31» ct. Roparsko živl jenje 20 ct. Godčevski katekizem ali zbirka ljubi mskih pisem 20 ct. Lažnjivi Kljukec 20 ct. Pavlilia 20 ct.
Vse te knjige pošljemo po navedenih cenah poštnine prost o. Mali zneski se lahko pošljejo v jf?Si štuih znamkah, po 1 ct. komad s na m najboljše.
ct
KMX iSSiaiKHHSC^KKKHjJaKSglK.^HIHl
m
m »
m m
m m m
M
M
m m
Naznanilo.
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam svojo---
prodajalnico,
ktero sam premestila iz Allegheny, Pa., v
5102 Buttler Str., Pittsburg.
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge
po 4°|0
brez odbitka novega rentnega davka.
Denar — tudi amerikanski —se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Gi.a^ Nahoda".
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam, blagovnle čestoki obiskat moj
SALOON
Naznanjam, da imam pro dajalnico odprto tudi ob nedeljah in sprejemam pošto.
MARIJA KAMBHH, 5102 Buttler Str., Pittsburg, Pa.
IKIjo so ?
JANEZ URE KAR, doma iz Čateža na Dolenjskem, pred letom dni je bil v L os Cerilos, N. M.; dalje kje je JOSIP ŠUSTERSIČ, pred letom je bil v La Salle, 111. Naslove teh dveh bi rad zvedel : Martin Ure-kar, Box 316, Great Falls. (3—1)
Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 32S E. 70 Str. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podražeuju tobaka ostane pri p r e j I n j e j ceni. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožnje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 328 E. 70 Str., ali „Gi.as Nahodu4* v New York.
Kje je?
ANTON STEFANAC, ta ptiček je bival 10 let v Manistique, Mich., z svojo poročeno ženo, ^a due 21. sept. jo je popihal popustivši ženo. Njega naslov želi zvedeti: Ana S t e f a n a c, Box 172, Manistique, Mick.	(2—2)
1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOI
v kterem točim izvrstno AN IIA E USER A BLSH PIVO ali ST. LOl PIVO, dalje PRISTNO VINO, KIN WHISKEY in razne LIKERJE, imam na razpolago dobre SMODK K.
Rojaki, poletite me parkrat in prepričali ae bodete o do brej pija in postrežbi.
S pošto van jem
Mike Krawl,l
1206 Scott Street, JolietAl
Podpisana priporočava vsem Slovencem iu Hrvatom v JolIietuT okolici svoj lepo, na novo urejeni
T
8ALOOA7
na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, Iti
Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO h PO RTE RJE VO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJ AGE kako WHISKEY itd.: IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče i to vse proti uizkej ceni.
Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na n« došli iz stare domovine, ali p o tu j o«"-i skozi Joliet obiščite nas mnogok
SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM!
Se spoštovanjem
Martin Bluth & Co.,
SALOONER CORNER OTTAWA A JACKSON STR., JOLLIET
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih or gel j
se priporoča za izdelovanje in popravo KRA>" T-SKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3gla8 nim od $2i> naprej in treba dati $5 ,,are". Bolj še vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $f do $100 je treba dati polovico na račnn. sovi so iz jekla, trpežni za vse življenje, garantirano in prva poprava brezplačn
JOHN GOLO
203

r ••. f

Wm^f: ...... '
EDINI SLOVENSKI ZAVOD!
FR. SAKSER 8c CO
New York,
»GLAS NARODA
109 Greenwich Street,
posreduje	tSJZ^H	'
listke za vse parobrodne in železniške proge.
Pa l obrnil ne družbe: GEXERALE TR A NS ATL ANTIQUE, RED STAR LINE, AMERIŠKA I>Rl /V\. I R KM N'A RS KI LLOYD. HAM BURSKA DRUŽBA, ROTTERDAM-NIEPERLAND LINE ITD
THE PRINCE LINE
navedeni parobrodi iinajo prostora za 5000 do 0000 ton ter vozijo iz
USTo^az- "TžTozrfsza -v GexL0"\r0 -i ZISTearpol
,, Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince", ,»Afghan Prince", „Itolian Prince"
vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol.	\
One: v Trst $24.50. Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75, Karlove« $2S.50. Inšpruk $26.00.
Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno.
Glavni zastopnik :
C. B. RICHARD & CO.,
c h i j o in z a n »
: ilja torti o iu vestno
DENAR V STARO DOMOVINO
z a n »• - 1 j i v o, dosed aj smo odposlali že nad
poltretji milijon goldinar, avstr. veljave.
' n v	-v-tali in menjavi priporočamo nieupce dobrih bank. Posredujemo hranilne vloge
v raziu* slovenske posojilnice.
~ ■)' '■ ' ":1J - nas ibni", ker vsakomu dobro postrežemo. Paziti je treba na naš naslov. 1 I ' 11 " f/. javi a i i natanko piše. po kteri železnici v New York pride in čas. V New York v 1^ al H,>. Nickel plate. Rio Grande, Canadian Pacific in druge, ktere gredo samo do i i 11;:; i! ■ - p.it 111 pa spremene železnico in to je potreba vedeti iu to nam potreba naznaniti. rk '■ "i • /ni. . : Penney 1 -anije, Grand Centra), Lehig Valley, Baltimor Ohio, Erie, Delawa-r La' ; : ' \	'r' • Western Ontario itd. Ne poslušajte krivonosih' agentov ; nesprejmite transfers
uk' -	r " } prodajajo v drage, a nič vredne hotele in Vas povsodi oslepe; računajo 82.50 do $3
dun, :t m i -m; pn nas napravite kakor sami hočete. Ako nam dohod natanko brzoiavno ali
61 BROADWAY,
NEW YORK.
Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni.
V i»<
Chicag
V	New N
l
pismeno naznanil« prihranite lej„. novce. Ne verujte nikomur, ki Vam reče, da smo se mulali, ali
- v ri vsakdo, to raj le »aino eden slovenski, ali kranjski in hrvatski. Glejte na šte-\ i! ko H Ml bieeuuirh Sir. na k own Carlisle Street!
\ j' - 'in.!- 'n eahti lovi naše r. Jake z našimi kovertami ljudi lovci, kteri govore poljski, "slovaški h r vate k i iu tu.li kri	slab kaj rtlov-nski. Ti vnkeinu rečejo, da ga k nam peljejo, a ga drugam odvedeio
tli ourejo, k r je ž.- marsikdo okusil.
Ako ^ L|.: potnik pripelje i-, /, vodo to je Hudson, kjer so skoraj vse železniške v*ede na konjsko železnico in kmidiikterju r-ee, da vstavi na Carlisle Str., bloka do nas in kakor hitro na Greenwich Street stopi iz Carlisle Str
našo višnjevo tablo z napisom „(ilas Naroda*'.
postaje, naj se potem ima le dva mala
t, kjer to pri našej oftice jenja vidi
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje : VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
Kdor potuje naj bode prevideu, ker drugače ga žep boli,
t%
t*
1
1 i
i \
4
i }
i
1
i 4
i -i
i i
1
i
. Al' 1,.
JOHN BRED L, prop.
358 Ohio Str., Allegheny, Pa.,
toči fina v i n a, 1 i k e r j e in prodaje dobre smodke.
Posestnik je avstrijski Nemec, rodom Ceh. Toči dobro EBER-HART in OBER PIVO.
Dobro prenočišč« za potnike.
Ustanovljena 1884!
THE GARNIOLIA GIGAR FACTORY,
F. A. Duschek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov m grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po iako nizkej ceni.
Edini izdelevatelj: FLOR DE CAIiNIOLIA ali „k'raujBka lepota CigarB" z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo.
Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list).
Naročila se vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Exyresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na ,,Glas Naroda". Moj naslov je:
F. A. DTJSCHEK
328 E. 70 STR.	NEW YORK, CITY.
Svoji k svojimi Spretni agentje s« sprejme proti ugodnim pogojen.
HOTEL
Warenberger
J. 3TREIFF & CO., lastnika 130 Ureenwieh Street, New York
(\ »li/iui tiskarne „tilas Naroda").
G. MARTINI
na 5. ulici v Red Jacketu, Mich.,
je odprl
na sou i hotel
u ost mejo navadim Slovenci dohajajoči i7
bra t
dai
x>atr*ž)
po nizkej tvni.
TELIMO WMgarmo
in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe.
Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI.
Slika predstavlja
srebrno uro
parobrodne1
po (lajni/1 i)« nali.
^LiNiW * " -m-	impmm amn
in železniške listke
TfS J '»umni'1

"T
KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE
No. II William Street
Prodaja in pošilja ua vs« dele sveta denarna nakanire. menjire, in dolžna pisuia.
Isposluje in ifterjnje zapuščine in do!«*cve.
BENZIGER BROTHERS'
36^JB^Barclay Street, New York.
TOVARNARJI
potrebščini za * katoliška * društva.
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
DrMwrnmum
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstnih notranjih Mor tel njih Meznij.
jeleu ali konj, in stane z dohrim. Elgin kolesovjem
na 7 kamnov samo. *j>13.50
in na 15 kamnov samo	e Q0
Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki frankovani.
Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje gos I o.
Za obilo naročbe pripor«»čam z vsem poštovanjem:
„ ■ .	,	Glasoviti in pro-
z jednim pokrovom na vijak Blavljeili zdrav-
(Schraube), na kterem je udelana nik, ki Be je iz-zlata podoba, bodisi: lokomotiva, učil in prejel diplomo na slove-cih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Mouakoveia, New Yorku,Phi-ladeltiji itd. itd. jf- I >i 1 rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišli je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
Jakob Stonich,
K9. F. MAD1SOV STRKKT. CHH AHO, ILL
Dr. G. IVAN POHEK,
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vuakovrBtnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se piBmeno v materinem jeziku obrne na svo-na
Posebnosti naše hiše so:
rezali je (društvena znamenja).
Zast ave, Itaudera, prepasuiee in redovni znaki.
Sablje, Ptt/niee, Pelade, repiee,
zavihane rokavice, rokavice itd.
SW V te to napravimo natanko po predpisu raznih društev.
Zlate in ftrebrue kotanjenasaspeci jaliteta.
Ustanovljeno: York, 18*3. Cincinnati, I860. Chicag- 1887.
Podpisani pripomfia vH« m Slovencem svoj krasno vrnjeni
II o tol FI oren ce
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno i 2 v r h t u o sv h že p i v o, posebnost pravo i m p o r t i r a n o p 1 z e n-sko pivo. fina Tina; izvrstne »oiodke in okusna jedila bodetn dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
Usiegljisce-
Posebno Be priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokratl
Svoji k svojim!
Se spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
i | II»»1MIM«M
jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On j
^pgZ | stoti m & i -rt st30i3iiCL.e
^ nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagat i svojemu
rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo.
Stovani gospodi
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter Be nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se N am srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj iu rojak.	Karol Blaži na,
Canion Ferry, Mont.
Dr. G. JVAiV POHBK
Be je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk iu otrok:
v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako Btara je bolezeu, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični oBebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebuem avoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,
So. East 10. AValnut Str.,
KANSAS CITY.
MISSOURI.