čin o rnam entiranja p a je razvojno sekundaren. Po svojem značaju, zlasti pa po razvojnih tendencah je barbotin sam ostojna kultu rn a m anifestacija s svo­ jim lastnim razvojem in ga nikakor ni mogoče prišteti v sklop m editeranskih kultur. Popolnom a pa je utem eljeno m nenje Š. Batoviča, da im a im presso keram ika vzhodne jad ran sk e obale na dom ačih tleh sam ostojen razvoj iz m e- zolitskih kultur. M eni, da se je razvijala v tre h fazah, od k aterih pripadata dve starejšem u in tre tja srednjem u neolitiku. S tarejši neolitik pa se deli v dve varianti, in sicer v eno, ki je razširjena ob obali in im a cardium tehniko orna­ m entiranja te r drugo v notranjosti obalnega pasu, ki ne pozna tega načina ornam entiranja. Za vse tri faze avtor pravilno predpostavlja direkten razvoj, zaenkrat s to pripom bo, da je okvirno zastavljeno tre tira n je tre tje faze raz­ vojno popolnom a utem eljeno, detajlno pa bo mogoče o tem problem u raz­ pravljati, ko bo srednjeneolitsko gradivo objavljeno v celoti. V odstavku »Podrietlo starijeg neolita u Dalm aciji« avtor izrazito zastopa avtohtoni razvoj im presso k u ltu re in m ezolitika na dom ačih tleh. A naliza gradiva in prim erjave so ga privedle do tega edino utem eljenega sklepa. Sorodnosti s soseščino, ki so vidne v starejši fazi, pa so posledica stopnje razvoja kulture, proizvodnjih sredstev, ekonom ike, okolja in ne nazadnje enakih življenjskih pogojev. Konec starejšeg a neolitika ter prehod in razvoj srednjega neolitika v D alm aciji vidi av to r v sam ostojnem , m irnem in postopnem razvoju. Po antropoloških ostankih je ugotovljena etnična kontinuiteta v Sm ilčiču v sta­ rejšem in srednjem neolitiku. V poglavju »Odnos starijeg prem a srednjem neolitu u Dalm aciji« Š. Batovič obravnave vse elem ente, ki govorijo za kontinuiteto razvoja im presso in danil - ske faze. U gotavlja, da na sam em najdišču v Smilčiču krajšega obdobja po­ vezave m ed im presso in danilsko fazo ni, vendar pa kaže, da je zastopano na najdiščih Š k arin Sam ograd in G udnja. V odstavku »Kronologija« obravnava datiran je s staro kom parativno in C-14 metodo. T ako sklepa, da se je im presso keram ika na naši obali razvijala med leti 6000 do 4500 p. n. e. V poslednjem , devetem poglavju Šim e Batovič povzema izsledke in po­ u d arja vlogo najdišča Smilčič v proučevanju neolitika v D alm aciji in na za­ hodnem B alkanu. T. Bregant D. Cannarella II Carso, Invito alia conoscenza della sua preistoria, della sua storia, delle sue belezze. E ditrice »II nostro Carso«, T rieste 1968. Teksta 250 strani, 72 fotografij, 11 profilov in načrtov, 8 risb, 5 razpredelnic, 4 celostranske b arv n e fotografije in 2 tabli. Ta m onografija je razširjeno, dopolnjeno in povsem na novo dokum enti­ rano delo, ki ga je avtor izdal leta 1959 pod naslovom »II Carso e la sua P re ­ istoria«. K njiga je tiskana tipično italijansko razkošno, po vsebinski plati je bolj poljudna in površna, stil pisanja pa je pripovedniški. A vtor knjige, ki je konservator na Z avodu za spomeniško varstvo v Trstu, je hotel pač d ati bralcu le okvirni pregled kraških pojavov in prazgodovinskih dogajanj na ožjem obm očju T ržaškega krasa, čeprav m ora vedno v podkrepitvah in dokum entaciji iskati pomoči n a našem K rasu. K ljub vsem u pa daje knjiga vendarle nekaj novih podatkov in dokum entacije o raziskovanjih kraškega podzem lja onstran naše m eje in je p rav zaradi tega dobrodošel v ir za slovensko speleološko in arheološko vedo. K njigo je av to r razdelil v dva glavna dela. P rv i del, z naslovom »NARAVA« (str. 11— 108), im a šest poglavij, ki s prirodoslovnega vidika obravnavajo kraški svet. K er nisem strokovnjak za poznavanje te strani k rašk e problem atike, bom om enil le glavne značilnosti tega dela knjige. Prvo poglavje je posvečeno geo­ logiji; ta m razp rav lja o stratigrafiji in tektoniki ondotnega k rasa z geološkimi profili in tabelaričnim i pregledi mezozojskih, kenozojskih in k v arta rn ih ter holocenskih plasti z njih glavnim i fosili in petrografskim i značilnostm i. V d ru ­ gem poglavju govori o fosilni kraški hidrografiji (o strugah Tim ava, Glinščice in O sapske Reke). T retje poglavje je posvetil zakrasovanju in kraškim po­ javom v podzem lju in na površju s posebnim poudarkom n a tektonskih in erozijskih delovanjih. V četrtem poglavju, k v artarn i dobi, najprej obravnava pleistocenske sedim ente okrog R epnja in Zgonika; posebej pa jam ske sedim ente v Pečini pod K alom (Grotta Pocala), z isto časovno in geološko interpretacijo kot jo je podal že R. B attaglia.1 Zanim ivi pa so v tem poglavju podatki o novih pleistocenskih sedim entih iz treh jam n a Tržaškem. N ajgloblji profil (8 ml so izkopali v Pečini na Leskovcu (G rotta Azzurra), tja do w ürm skih plasti. V eni izm ed dveh jam na hribu Sv. L en arta (čezenj poteka državna meja) pa so v pleistocenskih sedim entih trčili tu d i na paleolitsko kam nitno industrijo Pleistocensko favno obravnava avtor v petem poglavju. P ri najdbah iz po­ vršinskih breč navaja predvsem naša istrska in prim orska najdišča, seveda le z italijanskim poim enovanjem krajev. Za jam ska najdišča pa našteva v prvi vrsti kosti pleistocenskih živali iz sedim entov Pečine pod Kalom , Pečine pod M uzarji (G rotta dell’Orso) in iz Pečine pri Glini (Grotta dell’Alce). V biblio­ grafskem seznam u pa se opazi, da avtor ne pozna ali ne upošteva del našega paleontologa I. Rakovca, čeprav dostikrat omenja tudi naša najdišča pleisto­ censke favne (Postojnska jam a, O toška jama). Zadnje, šesto poglavje posveča av to r kraški flori. Ločeno obravnava problem kvartarnega in postglacialnega rastlinstva; tu s pridom uporablja dognanja o k v artarn i in holocenski vege­ taciji na Slovenskem našega paleobotanika A. Šerclja.2 Drugemu, arheološkem u delu knjige, ki je razdeljen v osem poglavij, je dal avtor naslov »ČLOVEK« (str. 107 do 242). Sedmo poglavje začenja avtor z antropološkim i dokazi o prazgodovinskem človeku na K rasu. N ajprej om enja problem atično najdbo pleistocenske človeške čeljustnice iz Locke jam e pri P od­ peči. O problem atiki in starosti te najdbe je svoje povedal že S. Brodar.3 A vtor te knjige enači m andibulo z lobanjo iz Dančeve špilje? pod B aderno v Istri (Cavem a di M onpaderno),4 dasi je lahko že iz postglacialnega obdobja. Novo najdbo popolne čeljustnice poznopleistocenskega človeka p a tukaj avtor prvič om enja iz neke jam e pri Proseku (G rotta N. 3896 di Prosecco), k ar je nov p ri­ spevek k poznavanju ledenodobnega človeka na K rasu.5 Zanim ivo je, da avtor v tem poglavju opiše dalje le še sedem jam skih najdišč, k je r so našli v holo- censkih plasteh kostne najdbe prazgodovinskega človeka, čeprav poznamo s Tržaškega K rasa skupaj že 15 tovrstnih najdišč.6 Z našega ozem lja pa om enja na tem m estu samo železnodobne pokope v Tominčevi jam i, pa še to z n e­ točnim italijanskim poim enovanjem najdišča. Osmo poglavje je paleolitik. Seveda posveča avtor največ besedi Pečini pod Kalom, k je r sta C. M archesetti in R. B attaglia izkopala zajetne pleisto­ censke sedim ente s paleolitsko kam nitno industrijo. Te n ajdbe in terp retira še vedno kot »alpski moustérien«, dasi po današnjem stanju kvartarološke vede plasti pripadajo prvem u w ürm skem u interstadialu z značilno kulturo končnega m oustériena. N ajdbe iz Pečine pod Kalom pa nasprotno enači še z najdbam i iz Betalovega spodmola; tukaj nam reč ni bilo nikdar govora o alpskem m ousté- rienu.7 Zanim iva je tudi avtorjeva omemba, da so v Tominčevi jam i leta 1894 trčili 3 m globlje pod »neolitskim« horizontom na več paleolitskih plasti. To trditev dokum entira avtor (str. 123) z reprodukcijo zapisnika J. M arinitscha, 1 R. B a ttag lia, A lpi G iulie 23, 1921, 35 ss; A tti del M us. Civ. d i St. N at. di T rieste 13, 1939, l s s ; L e G rotte d ’Italia 4, 1930, 17 ss; Bull, di Paletti. Italian a, voi. fu o ri ser. 67—68, 1958-59, 94 SS. ! A. S ercelj, R azprave SAZU 7, razred 4, 1963, 363 ss; G ozd arsk i v e stn ik 18, 1960. 257 ss; G eologija 7, 1962, 25 ss; G eologija 8, 1965, 5 ss; R azprave SAZU 8, razred 4, 1965', 441 ss. 1 S. B ro d ar, A rh. v e stn ik 11-12, 1960-61, 6 ss. * C. M archesetti, Bull, di Paletti. Ita lia n a 9, 1883, 125 ss. N ajdbo sta k asn eje an tro p o lo ­ ško an alizirala R. L epori in R. B attag lia (Atti del Mus. Civ. di St. N at. di T rieste 13/2, 1937, 27 ss; L e G rotte d ’Italia, ser. 2, 5, 1944, 1 ss.). N ajdba izh aja la h k o tu d i iz T ončičeve špilje, k i se o d p ira nedaleč od D ančeve špilje. 5 C eljustnico so izkopali leta 1943; h ra n ijo jo v ja m sk i zb irk i Società A pina delle G iulie v T rstu , a še n i b ila o b javljena. 1 F. L eben, A rh. v e stn ik 18, 1967, 77; A driatica p ra e h isto ric a et an tiq u a, Z b o rn ik rad o v a posvečen G rgi N ovaku, Z agreb 1969 v (tisku). 1 S. B ro d a r je razdelil ja m sk e se d im e n ta v p e t k u ltu rn ih h o rizo n to v in v n jih določil še st p aleolitskih k u ltu r: p ram o u stérien , lev allois-m oustérien, m o ustérien, k o n č n i m o ustérien, pozni au rig n acien in pozno fazo m lajšeg a p aleo litik a (S. B rodar, A ctes d u IV. Congr. In te ro , du Q u atern aire R om e-p ise 1953, R om a 1955, 742 ss). ki je ta k ra t izkopavanja vodil. Razen R. Battaglie» pa kasneje noben razisko­ valec Tom inčeve jam e več ne om enja paleolitskih plasti. Spričo tega smo pri zadnjih zaščitnih izkopavanjih (leta 1967) n a več m estih v jam i sondirali še 3,5 globlje pod zadnjo (eneolitsko) kulturno plastjo, a nism o nik jer izvrtali niti najm anjših sledi starejše poselitve.8 9 1 0 Povsem nov pa je v tem poglavju podatek (str. 122), da so le ta 1963 v eni izm ed dveh jam n a pobočju Sv. L en arta (Grotta n. 1 del S an Leonardo) odkrili v pleistocenskih sedim entih m oustériensko kam - nitno industrijo. O m enim pa naj še en podatek, ki ga avtor te knjige n e navaja. V neki ja m i pri B riščikih (G rotta della T artaruga) so izkopali m aterialno za­ puščino končnega paleolitika.1 9 Če je to res, smemo po več desetletjih p ri­ pisati tržaškim jam am dve novi paleolitski postaji. V devetem poglavju nas povede pisec v obdobje mezolitika. Dobrodošli so podatki — zlasti bibliografski, v katerih najde strokovnjak nekaj tehtnega gradiva — o osm ih jam skih m ezoliiskih najdiščih s tipično m ikrolitsko indu­ strijo. P ra v citirani v iri drugih avtorjev im ajo uporabno slikovno1 dokum en­ tacijo, ki bo verjetn o pripom ogla k prim erjavi slovenskega poznopaleolitskega in m ezolitskega gradiva, k i ga zadnja leta odkrivajo. O bsežnejše je deseto poglavje o neo- in eneolitskih k u ltu ra h (str. 135 do 166). Za obširnejšim uvodom o arheoloških raziskovanjih ondotnih jam avtor opisuje posam ezna značilna najdišča. Iz Pečine pod M uzarji (G rotta dell’Orso) pri Ga­ brovcu om enja vse sta re izsledke prvih raziskovalcev jam e; med njim i tudi že dolgo znane kose neolitske keram ike danilskega in hvarskega tipa.1 1 Zanimiva pa je novica, da so p ri povojnih izkopavanjih našli v jam i eneolitsko keramiko, ki spada v kom pleks badenske in vučedolske k u ltu re te r k u ltu re Ljubljanskega b arja.1 2 V endar p a ne tu k aj ne tam ne prinašajo zanjo nobene slikovne doku­ m entacije. Tudi iz P ečine pod Steno (G rotta delle G allerie) v dolini Glinščice ni nobenih bistvenih novosti, čeprav so v jam i pred leti večkrat izkopavali; a p rav zanim iv neo- in eneolitski m aterial teh zadnjih izkopavanj hranijo še neobjavljen v T rstu. P otrebna bi bila sintetična prezentacija novih najdb, zlasti še, k er n av aja av to r (str. 151) zanim ivo neolitsko keram iko: posode na votlih nogah, vrezane in slikane ornam ente podonavskega tip a itd. N ajveč besedi avtor posveča Pečini na Leskovcu (G rotta Azzurra) pri Sam atorci, ki jo je avtor zadnja leta v ečk rat raziskoval in odkril v njej štiri k u ltu rn e horizonte (glej njegovo bibliografijo na koncu tega poglavja). Zasledim o pa nov podatek (str. 156), da so nad bogatim m ezolitskim stratum om trčili na kos cardium keram ike. Iz jam e je objavljen tu d i skoraj ves kam nitni inventar, k i ga hrani In štitu t za raziskovanje k rasa SAZU v Postojni.1 3 A vtor obravnava še nekaj drugih jam skih postaj s skrom nim i opisi najdb, a m ed njim i zasledimo dve novi jam ski najdišči. V jam i G rotta della T artaruga (str. 159) so razen že ome­ njenih paleolitskih in m ezolitskih najdb odkrili še kose im presso keram ike in vrezano ornam entiko na fragm entih poznoneolitskih posod; dalje eneolitsko in k ru stiran o keram iko vučedolskega tipa pa še prim erke bronastodobnega kaštelirskega lončarstva. Novo odkrita Ciganska jam a (G rotta degli Zingari) pri M alem R epnju je h ran ila še prav tako neobjavljene najdbe neolitske, vuče­ dolske in protoapeninske keram ike. Na stran i 161 objavljena slaba fotografija res ponazarja n a kosu neolitske vaze nanizane, m režasto šrafirane, trapecaste m otive jadranskega tipa. Škoda je, da avtor sploh ne om enja ali dokum entira najdb iz dveh najzanim ivejših jam skih najdišč n a Tržaškem . To je iz Pejce v Lasci (G rotta del Pettirosso) in iz Terezijine jam e (G rota Teresiana), ki sta h ranili v zajetnih jam skih sedim entih obilno in zanim ivo prazgodovinsko za­ puščino od starejšega neolitika dalje.1 4 In končno je za jadranski neolitski kom pleks važna še novica, da so v Zavijah, predm estju T rsta, trčili pri grad­ 8 R. B attag lia, A tti della Soc. Ital. p e r il P ro g r. delle Scienze, R iun. 11, 1921, 3 ss; A tti d el M us. Civ. d i St. N at. d i T rie ste 15, 1942, 28 in fig. 1. • F. Leben, V arstv o sp o m en ik o v 11, 1966 (1967) 117. 1 0 F. L egnani, P iccola G uida della P re isto ria di T rieste, T rie ste 1968, 22. 1 1 F . Leben, A rh . v e stn ik 18, 1967, 57. 1 2 G lej tu d i: M. J u r c a - F . L egnani, A lpi G iulie 52, 1953, 12 ss. 1 3 T. B regant, A rh. v estn ik 8, 1957, 130 ss. (A vtorica o p re d e lju je ves k a m n iti m aterial iz k lju č n o v n e o litik in delom a v b ro n asto dobo, v e n d a r zapazim o m ed n jim i tudi m ezo litsk e tip e; n p r.: T. 1: 6-7; T. 5: 1, 2, 7, 9). 1 4 F . Leben, A rh . v estn ik 18, 1967, 65, 70. n ji industrijskega tira 3,50 m globoko na 30 do 40 cm debelo kulturno plast, ki pripada neolitski naselbini na prostem . To bi bilo do sedaj prvo znano n a ­ selbinsko najdišče na severozahodni jadranski obali, če izvzamem o že dolgo znane najdbe z Brionov.1 5 E najsto poglavje govori o bronasti dobi. N ajprej so na v rsti kratke omembe o bronastodobnih najdbah iz sedm ih ondotnih kraških jam , čeprav se da s tržaškega področja identificirati okrog 30 jam z bronastodobnim i ostalinam i.1 6 Med temi om em bam i pa prinaša av to r nov podatek iz neke jam e pri Sv. K rižu (G rotta preistorica di S anta Croce), k je r naj bi v bronastodobni plasti odkrili tudi otroški skeletni grob (glej tudi str. 112). Posebej pa za obširnim zgodovin­ skim orisom obravnava značilnosti kaštelirskih naselbin v bronasti dobi, tudi tistih, ki geografsko segajo daleč n a naše prim orsko in istrsko ozemlje. Na koncu pa dodaja še kratek opis (str. 181) s slikovno dokum entacijo o zanim ivih in bogatih kam nitih grobnicah in gom ilah na kaštelirju V rčin nad Vodnjanom v Istri. D vanajsto poglavje o železni dobi v bistvu ne prinaša nič novega. Sprva je govora o kulturi in vlogi istrskih kaštelirjev v halštatski in latenski dobi, ki jih avtor (po M archesettijevi shemi) po načinu u trjev an ja in gradnje deli v znane štiri grupe. Dalje potem karakterizira železnodobne nekropole in njih pom em bne najdbe, predvsem z našega slovenskega ozemlja. Tako le z ita lijan ­ skim i im eni om enja grobišča v Istri (Nesakcij, Picugi, Beram), n a N otranjskem (Trnovo pri Ilirski Bistrici) in seveda grobišča z Mosta na Soči, v Idriji ob Bači in K obaridu. Za tista najdišča, ki so najbližja tržaškem u teritoriju pa n av aja nekropole v Redipulji, Š kocjanu in Socerbu. Na k ra ju tega poglavja pa se dotika še etnikum a in življenjskega prostora Venetov, Ilirov in Histrov, dasi le z vidika že znanih interpretacij R. B attaglie.1 7 T rinajsto poglavje je kataloški popis 30 kaštelirskih in planih naselbin na Tržaškem . Spisek je dobrodošel v ir tudi za Arheološko karto Slovenije, k a jti zajem a tudi postojanke ob državni m eji z Italijo in m arsikatere lastniško pripadajo eni in drugi strani (Sv. M ihael, kaštelir nad Jelerji, Kras, Repen- tabor, Col, Njivice, Salež, M edvedjak, Kokoš, Kosten, Sv. L enart, Grm ada). Na koncu vsakega najdišča pa je citirana najvažnejša literatu ra o kaštelirjih n a Tržaškem , Prim orskem in Istrskem krasu.1 8 A vtor zaključuje knjigo s poglavjem , k jer n a kratko označi kasnejša zgo­ dovinskega dogajanja na tržaških tleh: od prihoda R im ljanov (z navedbo treh jam skih najdišč, ki so hranila najpom em bnejše ostaline rim skega časa), prek srednjega veka do današnjih dni. V endar na strani 230 le om enja, da so slovan­ ska plem ena tod prek prodirala vse tja do Soče. Tako iskreno avtorjevo p ri­ znanje je pošteno, saj Italijani n erad i priznajo, da je po tleh Julijske krajino kdajkoli stopala slovanska noga. F. Leben S. Dimitrijevič, Arheološka iskopavanja na področju vinkovačkog m uzeja, rezultati 1957—1965. G radski muzej, Vinkovci 1966, 81 strani, 24 tabel, 9 slik med tekstom in 3 časovne razpredelnice. Skoraj neopazno je mimo nas izšla publikacija, ki je zaradi zanim ive arheo­ loške vsebine ne smemo zanem ariti. B rošurna izdaja, kot posebej vezani del jubilejnega zbornika »20 godina m uzeja Vinkovci«, je obenem prvi zvezek serije ACTA MUSEI CIBALENSIS. A vtor monografije, ki je docent za prazgodovino na A rheološkem inšti­ tu tu filozofske fakultete v Zagrebu in po rodu iz Vinkovcev, je v svojem k raju 1 5 A. G nirs, Istria praerom ana, K arlsb ad 1925, 16ss; B. Lonza, P a g in e Istrian e, Ser. 4, N. 9, 1963, 9. “ F. L eben, A rh. v estn ik 18, 1967, 77. 1 7 R. B attag lia, Riv. d i Sc. P reist. 1, 1946, 168 ss; D al paleolitico alla civiltà A testina, S to ria di V enezia I, 1957, 77 ss. 1 5 C. M archesetti, I castellieri p re isto ric i di T rieste e della reg io n e G iulia, T rieste 1903; R. B attaglia, I castellieri della V enezia G iulia, Le M eraviglie del P assato, n. ed. 2, 1958, 419 ss; S. A ndreolotti - F. S tradi, N uovi castellieri e stazioni d e ll’età dei m etalli in d iv id u ati n el te rrito rio triestin o , A tti e M em. della C om m . G ro tte »E. Boegan« 4, 1964, 107 ss; D. C ann arella, I castellieri carsici, Riv. della città d i T rieste 13, N. 5 —7, 1962, 15 ss; B. Lonza, G uida alla p reisto ria di T rieste, P ag in e Istrian e, Ser. 4, N. 9, 1963, 11 ss.