G-ospodarske stvari. Ravno se drži, da bodeš zdrav! Da je človck ravne rasti, da se lepo nosi in drži, je veliko vredno, bodi-si vojak ali duhovnik, gospod ali kmet, moški ali ženska; zatorej poslušajmo, kaj so g. Hošljan Kneipp v neki družbi o tem govorili. Kakor je Ireba mlado drevo h kolu privezali. da se ravno, po koncu drži in rase, tako je tudi treba pri otrokili, kakor ludi pri odraslih na to gledali, da se ravno, po koncu držijo. Za zdravjo je mnogo na lem ležeče, kako so po navadi kdo nosi ali drži. Vsled slabega držanja se človek ravno lako lahko sključi, kakor vsled napačncga olilačenja ali melikužnosti. Posebno slariši, pa ludi učilelji ne morejo nikoli zadosti skrbeti, da se njih otroci, primeroma njih učenci. natornega, ravnega držanja privadijo. Kdor dosti piše, bode redko kedaj obe rami jednaki imel, posebno če mehke kosti ima, kar je pri otrukili vselej navadno. Pomilovanja vredno je, kako se otroci in tudi mladi Ijudje po višjih Solah zverižijo. Koliko jih je, ki pridejo iz višjih Sol, ki komaj še govorijo, ali pa so sušični na pljueih. Nikdo ne bo tajil, da je tcmu vcčjidel krivo vedno naprej nagnjeno, sklučeno s(denje, ker se v prsih organi ne morejo spodobno razširjati in razvijati. Zato stariši in učitelji, ne zanemarjajle te opombe pri mladih ljudeh, in vadile jih tudi pri pisanju, risanju itd. ravno se držati! Tudi če hodiš, hodi ravno, po koncu se držeč, ne pa, da bi glava naprej nagnjena bila, kakor bi velo visela. Prsi morajo prosto dihati. Dobro je tudi za ravno držanje, da roke na hrbet položiš, nekoliko easa jedno, potem pa drugo. S lem so tako rekoč pljuea prisiljena, da ko hodiš, vsaj primeren proator imajo. Če se natorno neprisiljeno ravno držiš, je najboljše. Ni treba, da bi človek umetniško stopal in korakal, kakor pav; to bi bilo smešno. Če se kdo raalomarno, sklonjeno drži, laliko se ga sušica ali jetika ali kaka druga bolezen loti, posebn.o če se k temu mehkužnost ali neprimerna lirana pridruži. Kdor se v mladosli privadi, po koncu se držati, bodc tudi pozneje tako navajen. Dobro držanje je tudi za tiste veliko vrcdno, kaleri morajo mnogo govoriti. Človek se vsega privadi. (Konec priri.) Buče. Buče sadimo v začelku meseca maja, navadno v koruzo, in zahlevajo dobro zemljo. Za seme moramo odbrati najlepše in največje seme. Če hočeš veliko prav debelih buč, napravi tako-le: Po njivi se skopljejo jainice, katore se z dobrim kompostoiii napolnijo. Jako dobro gnojilo je iz s-tranišč, izpod svinjskih hlevov ali pa dobro segniti gnoj. Samo ob sebi sc razume, da so na gnoj ne sme sadili, temveč gnoj se s prstio pos=iplje in na vrhu seme vsadi. ' F. P—k. Gospodarski stroji ali iuašinc. Ker nimamo domačih tovarn, ki bi vse gospodarske stroje izdelovale, smo primorani nekatere .stroje od plujih tovarn ali Ivrdk naročali. Havno pri kupčiji strojev je treba največje previdnosti; pa ker naše Ijudstvo prerado plujcu verjame, bilo je že mnogo kmetov od brezveslnih agentov goljufanih. Dovoljujem si Vam, slovenski gospodarji, to-le svetovati: Čo misliš kupiti kak stroj ali mašino, kupi vselej pri poštenem domačem slovenskom trgovcu. Pošten trgovec ti bo dal stroj tudi na poskuSnjo. Ne zaupaj ncznanemu plujemu agentu, če li tudi lahke plačilne pogoje ponuja. S podpisom, da kupiš kaj od tovarne, se ob enem tudi podvržeš tainošnji sodniji, in če do kake tožbe pride, bode le tovarnar ali tvrdka tara tožila, kjer stanuje, postavim v Gradcu, na Dunaju ali v Pragi. Tovarne prodajejo proti gotovi plači po 30 % ce~ noje, kakor je cena v cenikih. Marsikateremu gospodiirju stoji rezni stroj ali mlatilnica v kakcm kotu nerabljena, ker se jo kaj malega polrlo ali pa se težko goni. Če se kak dcl polcre, tedaj zadostuje, da se dolična številka ali črka lovarni naznani, in pošlena lovarna novi del pnšlje. Stroji se mornjo pogosto z dobrim oljem (polovico čislega laškega in polovico pelroleja) mazati, večkrat vsi koti o«nažiti, in noži pri rezalnicah se najložje s pilo ppojstrijo ali nabrusijo. Pri vsakem slroju je treba previdnosti, da se komu nesreCa ne zgodi. F. P—k. Sejniovi. Dne 12. maja na Starih Sv. gorah pri Podsredi, na Planini, 'v Slovenjem (iradcu, v Središču •n pri Sv. .lanžu blizu Arnovža. Dne 15. maja v Ločah, v Sošlanju, v Mozirju, pri Sv. Kmi, na Laškem, pri Sv. Jjuhu pri Lučanah, y Lučanah. v Ljutomeru in Maren- bergu. Dne 16. maja v Vojniku, v Št. Ilju v 81ov. goricah, na Pilštanju in na Bizeljskem. Dne 17. maja pri Sv. Fleleni pri Slivnici, pri Sv. Marjeti na Pesnici in pri Malinedelji. Dnc 18. maja na Crni (iori.