172 L. P. in M. Valjavec: Tržačan, tržaški, Tržaščan. v Lučnah Schalmaistri, v Javorjah Golibajsi, v Sorici Margraffi, v Železnikih pl. Sternseeji, v Stari Loki Zaichni, v Selcih Holzknechti i. t. d. Imeni Pierin in Gampa nahajamo v Železnikih. Bržkone sta bili dotični rodovini laškega pokolenja. Blizu Žirov so bivale rodovine po imeni Vervveser in Verweserček. Mogoče je, da ni bilo v resnici toliko nemških priimkov razširjenih med ljudstvom in da so uradniki loškega gospodstva na svojo roko nemčili domača imena. Tržačan, tržaški, Tržaščan. i. Ko sem v zadnji številki lanskega »Zvona* čital črtico »Tržaščan, Tržačan, tržaški*, domislil sem se, da govore" pri nas v poljanski dolini sicer tudi » Tržačan^ in celo » Trstinar€ (Triestiner), da pa so imenovali v prejšnjih časih (ali še sedaj, ne vem) uprav <5ne najdence, iz tržaškega naj-deniškega zavoda prevzete v rejo, sploh le „tržane in tržanke". Takih tržanov in tržank z laškimi priimki pomnim več; marsikatera kmetska mati in mlekovita dojka si je namreč vzela iz Trsta v dojitev in rejo naj-deniško dete, bodisi, ker ji je umrlo svoje dete v dojni dobi, bodisi zaradi plačila, ki ga je potem dobivala za rejo dojenčevo, in med našimi ljudmi so bili ti rejenci vedno le »tržani*. — Prav to me je bilo napotilo, da sem že v Bartelnovem slovarji (pag. 838.) v oklepaji poleg Tržačan pripisal tudi obliko Tržan; mislil sem in še mislim, da ne po krivici, ker se trdno zavedam, da si te oblike nisem izmislil, ampak jo pobral med narodom. Toda čemu vlačim to na dan ? — Ker se mi dozdeva, da z ozirom na obliko » Tržan* ni tajiti, da je moral Trst nekdaj našim ljudem biti »trg(< x.5ct' sEojr/iv, in da nam bi morda pri razlagi »TržaČana^ bolje kazalo začeti s slovanskim trgom, negoli z ilirskim Tergeste. »TrzaČan, tržaški^ bi se dalo morda staviti vzpored z »GradaČan, gradaski^. — Poljanci imenujejo namreč prebivalce Polhovega Gradca Gra-dačane in ves okraj od Sv. Jošta doli do Dčbrove Gradasko. Iz gradaških hribov prihaja Gradaščica (po ljubljanskem, i. e. gorenjskem izgovoru Gra-daiica), ki se pri Trnovem izliva v Ljubljanico. — Potemtakem bi se izvajal »Tržačan11 iz Tržeč. (Grad: gradeč = trg: tržeč == breg: brežec i. t. d.) — Kakč pa sedaj Tržan? Gotovo, da iz »trg*, dasi pravim kraju Tržeč. Zopet poseže m L. P. in M. Valjavec: Trždčan, tržaški, Tržaščan. 173 po vzporednici. Gradačani sami se zovejo dandanes, kar jih je prav iz fare, ^Pograjci*, in Sodraščani (i. e. Sodražičani) imenujejo se tudi, če se ne motim, Sodražani (iz Sodraga). — Trzdščan bi se pa potem dalo razlagati iz pridevnika »tržaški*, kakor »krajnšfan* (confinarius) iz krajinbsku, vaščan (Dorfbevvohner) iz vaški, grajščan (Burgbewohner) iz grajski. Tako bi se izognili onemu, z vzporednicami nepodprtemu izpadanju glasov st pred č, katero statuiramo razlagaje Trzačan iz Trzastcan. Vse to razlaganje pa kaže seveda veliko nedostatnost v tem, da se prav nič ne ozira na obliko starih grških in latinskih pisateljev TspfSSTS, Tergeste, Tergestum in pa na sedanje ime Trst (Trieste). Toda razlaga iz Tergeste stsl. Tnzbstu (Tržest), Tržt, Trst tudi ni posebno verjetna, zakaj pričakovali bi pač po navedenih stopinjah Trst, a ne Trst, kakor imamo trštvo, moštvo, tiboštvo, sovraštvo; človeštvo, siromaštvo iz tmzbstvo, mazbstvo i. t. d. To svoje mnenje tu objavljam ne kot dovršeno in neovržno, ampak da me kdo pouči, če se motim; nemogoče ni, da se bode marsikomu zdelo to še menj verjetno, nego se je meni razlaganje Trsta iz uganjenega Tmžbstb in Tržačana iz Trzastcan. Drugače bi bilo seveda, ko bi se ime »Trzec(< samo zasledilo in dalo dokazati. L. P. II. V prednjem članku g. L. P. pisano gleda mojo razlago besede Tršd-čan od Trzastec. Res je taka, da kar šepa, ker je nisem včdel podpreti z nobeno jednako narejeno besedo. Skrabec pa v 12. sešitku ,,Cvetja z vrtov s. Frančiška" lanskega leta le k meni pristopa na toliko, da obliko Trzdščan in Trzdcan izvaja iz besede Trzastec, katero je dobil po drugem poti od Tergeste nego jaz, ki sem rekel, da se lahko izvede Trzast tako, da se je naglašeni zlog ge bas zaradi naglasa izpremenil od kratkega na dolgega. To je seveda za tisti čas malo verjetno, in torej oporekam tako izvajanje. Skrabec za dokaz, da se tudi Tržacan more izvesti iz Trzastec s končnico jan, prinaša pridevnik človeški, ki je nastal iz človečski tak6, da je č izpadel pred sk. Meni, pišočemu 6ni dan tisti članek, ta adjektiv ni prišel na um, ali sedaj me spominja druge ravno tako narejene besede v stari slovenščini. Ta beseda je bestvo iz bežbstvo in ogerskoslov. svedoustvo in človejstvo; izpadel je z pred st. Ce je mogel izpasti č in ž, zakaj bi ne mogel izpasti tudi šč iz besede TrzašČan; zakaj st se je izpremenil v šč prčcej po pristopu končnice jan. Dasi je imenovana razlaga nekako podprta s tremi vzgledi, ki delajo, da ni absolutno nemogoča, mislim le, da jo L. P. graja po pravici, zakaj pridevnik človeški je mogel tudi nastati po analogiji 174 L. P. in M. Valjavec: Tržačan, tržaški, Tržstščan. drugih takih pridevnikov, bržčas ga je skoval Truber po vzgledu besede nebeški, vrhu tega je pa tako redka beseda, da bržkone ni bila nikoli navadna. Bestvo je pa prav za prav le oblika stare in ne naše slovenščine in je iz nje v obliki bejsivo prešla v hrvaški Pazmanov brevijar v psalem 141 "5 po grškem števenji, in je iz več virov tak6 potrjena, da ni m6či za njo reči, da je nastala iz kake krivo razumljene kratice, kakor je recimo nastala beseda truhn v sinajskem psaltru v psalmu 7 7 "46 iz kratice truh% za trudnih* fructus eorum, pa jo je brez premisleka od Geitlerja uvrstil v svoj etimološki slovar Miklošič. Svedoustvo in človejstvo sta trdnejši besedi. Odstopam pa le tudi od take izvedbe besede Tržačan in je grem iskat drugam. Na sled me je privedel g L. P., navedši besede Graddčan, graddški, GraddšČica, in pa Skrabec, izvajajoč adjektiv mrtvaški iz mrtvec. Iz tuje besede Tergeste je Slovenec napravil, ko je prišel v te kraje, obliko Tržest gen. Trzsta, kakor duhovito dokazuje Skrabec, in potem, bodisi kakor hoče, spako Trst, ki je obliko Tršest pehnila kesneje čisto v pozabnost, tako da se naslučuje le še po živoči obliki Trždsčan. Narod je pa dobro čutil, da v tej spaki skrita tiči le nje osnova trg, pa si je od nje napravil imč za prebivalce temu kraju s tem, da je na osnovo dodal končnico jan: Tržan, kakor iz Gojzd Gojžan, iz Loka Ločan i. t. d., in da beseda živi še sedaj, temu je porok L. P. Znano je, da se imč prebivalca nekaterih krajev dela tudi tak6, da se osnovi doda končnica ec: Predvorec iz Predvbr (fara nad Kranjem), Zdgrebec iz Zagreb. Kaj nam torej brani po tem narediti tudi Tržeč iz Trg za ime prebivalca mesta Trsta, dasi se ta oblika ni govorila morda nikoli, pa vsaj se tudi skoro nikoli ne sliši ime Ljnbljanec ali pa Kroplec. Se pa se takšna imena na ec rada podaljšujejo s končnico jan: PredvorČan iz Predvorec, Zagrebčan iz Zagrebec, Ljubljančan iz Ljnbljanec, Kropel-čan iz Kroplec i. t. d. Ali ko bi se danes delala oblika od Tržeč na ta način, glasila bi bržkone Trsčan, kar je pa m&či izvesti kar od besede Trst in stavim, da tudi živi v kakem kraji. More se pa iz Tržeč narediti še drugačna beseda za prebivalca Trsta. L. P. prav izvaja Graddčan iz gradeč, morda iz gradeč. Vemo za pravilo, ki ga navaja Skrabec, da se kratko potisnjeno naglašen polglasnik, če pride iz zadnjega zloga po kaki pritiklini v sredo besede, zlasti v predzadnji zlog, zameni z dolgim zateglo naglašen im d tam, kjer razločajo dve vrsti naglaska, pa imamo pasji iz pes, dendsnji iz denes, semdnji iz semenj (za senem), mrtvaški iz mrtvec, pa tudi ddnce iz dbnb, talca iz tbla, brvdnce iz brvbno, kajkavski brvdnce, podobno še: sepd-Čem iz šepet, ganem iz gub, jdmem iz jbm (od jem), mdnem iz mbn, ždnjem iz žbnfj), dahnem iz dbh, pahnem iz pbh, sdhnem iz sbh, bdcnem in cdbnem iz bbc okranjeno cbb in takega več, pa po tem tudi Tržačan iz Tržeč, a Trždsčan iz starejše oblike Tržest. — Iz besed, rečenih o Trstu, razvidna je pač L. P. in M. Valjavec: Trždčan, tržaški, Tržaščan. 175 potreba, da se iz ust narodu zbero in razglase ali razglašajo naša krajevna imena tako, da se kraju pove" nominativ in večkrat tudi genetiv, potem ime prebivalca in prebivalke in posesivni adjektiv, takb nekako: Gbjzd, Gojzda, Gojzan Gojzanka, gorski^ ali: Srednja vas, Srjan Srjanka (piši Srejan Srejanka). Tudi bi bilo kaj poučno, ko bi se nabirali in razglašali priimki pojedinih hiš po vasčh in različnih krajih blizu tako, kakor tukaj navajam hišna imena svoje rojstvene vasi Bele na Gorenjskem, kolikor se jih še spominjam. Dostavljam samb' še to, da se adjektiv imen, ki se končujejo na ec, za to, kar je last samega gospodarja, končuje vsaj na Beli na cov, a za to, kar je last vse hiše, na čev, postavim Ahec, gen. Ahca : Ahcbv klobuk, toda Ahčcv vrt. Tedaj: Prah, Prahovka, Prahov. Franc, Franca, Francovka, Francov. Ahec-hca, Ahčela in Ahčevka, Ahcov-cbva in Ahčev-ččva. Blazek-zka, Blažkiilja, Blažkov. Francek-cka Franckiilja, Franckov. Bržnik-nika, Bržnica, Bržnikov. Pavlič-liča, Pavllška, Pavličev. Jerše-šeta, Jeršela, Jerščtov. Mede-deta, Medeška. Medčtov. Petriis-trusa, Petriisovka, Petrusov. Brezar, Brezarica, Brezarjev. Jerman, Jčrmanica, Jermanov. Kracman, Kračmanica in Kračmanka, K racmanov. Logar, Logarica, Logarjev. JUrgec-gca, Jurgeška, Jurgcov in Jtirgčev. Mdrkovec-vca, Markovka, Markovcov in Markovčev. Bostetovec, Boštčtovka, Boštčtovcov in Boštčtovčev. Valjavec, Valjavka, Valjavcov in Valjavčev. Kodrič, Kodriška, Kodričev. Buk^vnik, Bukčovnica, Buktovnikov. Bosfaj, Boštajka, Boštajev. Kosmat-mata, Kosmatiilja, Kosmatov. Snedec (Snesca za Snedca), Snehka za Snedka, Snescov za Snedcov, in Sneščev. M. Valjavec.