Izdajajo Slovenski frančiškani. — Published by Franciscan Fathers. Po odloku kardinala JOHNFARLEY-ja je "Ave Maria" cerkven list in družba Sv. Rafaela cerkveno pripoznana in priporočena.
PE"*^ __... . .. "-HP
O	.	. D
O Zmagoslavje našega kralja, g
Po mladosti cesarja Konstantina se je komaj moglo slituti, da bo imel tako slavno prihodnjost.
Rojen je l)il 27 februarja 274 v Naissns v Meziji (najbrž v sedanjem Nišu na Srbskem.) Mjcgov oče je bil Konstaneij Klor in njegova mati sv. Helena. Njegov oče je bil pripost častnik v cesarski rimski vojski, vendar se je odlikoval po hrabrosti, drznosti in veliki /.možnosti vojaški. Mati Helena je bila hči poštene a revne družine. Bila je sveta žena, ki je sveto živela in sv. cerkev jo kot svetnico časti.
Oče Konstaneij Klor je bil pogan po veri, vendar je kristijane visoko čislal zaradi njih zvestobe in vestnosti. Oče se ni veliko zmenil za vero sinovo. Zato si je pa mati Helena toliko bolj prizadejala, da bi mladeniča kolikor mogoče seznanila z nauki sv. vere in mu pokazala lepoto življenja po krščanskih naukih.
Itrczdvonmo je bil to le sad dobre materine vzgoje, da je Konstantin pozneje kot cesar kristijane tako čislal in se toliko trudil za razširjanje krščanstva.
Družinica v Naissu je živela v sreči in
zadovoljnosti. Toda le prekmalu so prišle razmere, da je ta skupna sreča minila in je Bog drugače odločil.
Cesar Deoklecijan je spoznal, da sam lie more več obširnega cesarstva obvladati. Zato je sklenil, da ga bo razdelil v 4 velike dele ter vsakemu dal lastnega vladarja, ki pa naj bo od njega odvisen in njemu podložen. Tako se je dogodilo, da je imenoval Konstantinovega očeta Kon-stancija Klora vladarjem zahodnjega dela cesarstva, t. j. sedajno Francosko, Anglež ko in Švico. Vendar, da bi držal te vladarje v svoji odvisnosti, dati so morali vsi trije vladarji vsaki po nekaj najuglednejših mož Doeklecijanu na dvor, ki so bili kot poroki zvestobe. Tako je moral Konstaneij poslati Deoklecijanu v Tracijo tudi svojega sina Konstantina .
Tu na dvoru razkošnega rimskega cesarja Dcoklecijana je dobil Konstantin sicer popolnoma pogansko, vendar kra' jevo vz;,ojo. V zlasti si je tu-pridobil izvrstnih vojaških vednosti, ki so mu pozneje toliko pripomogle k slavi in časti. Ker je bil Deoklecijan bud sovražnik krščanstva, imel
je Konstantin priliko videti tudi mučenje kristijanov. Videl je, kako so jih mučili kar po tisoče na enkrat. Videl je pa tudi njih stanovitnost in srčnost s katero so prestajali najgrozovitejše muke v naj-grozovitejši smrti, To ga je napolnilo z gnjiisom do brezsrčnega paganizma, ki je zmožen na tako grozoviti način divjati zoper nedolžne žrtve, nasproti pa z navdušenjem do vere, ki je zmožna človeka tako spremeniti in tako navdušiti.
Slednjič 1. maja 305; pa je prišla kakor za milijone podložnikov, tako tudi za
Konstantina ura rešitve. Deoklecijan se je namreč odpovedal vladarstvu in kmalu za tem žalostno umrl.
Tako se je smel Konstantin vrniti k svojemu očetu, kjer mu je bil desna roka. Yrse svoje krasne zmožnosti je tu mogel spopolniti in jili porabiti v blagor države in v pomoč svojemu očetu.
Leta 30G, je umrl njegov oče in vojaki so si izbrali Konstantina za svojega vladarja, katerega so vsi ljubili kot svojega očeta.
* *
* * * * * * *
Komu jih boš zaupala?
Rev. M. G.
* * * * * * * *

Krščanska mati, ti ljubiš svoje otroke, njihova vzgoja prizadeva mnogo skrbi j tvojemu ljubečemu srcu. Čuvaš jih kakor najdražji zaklad, vse bi storila, vse žrtvovala, da bi le bili časno in večno srečni. Pa tvoje oko se bo zaprlo, položili te bodo v grob. Kdo bo pa potem skrbel za tvoje otroke? Glej, poznam ga, ki te I") nadomestoval, ki bo tvojim otrokom oče, mati in še več — to je katoliški duhoven. Njemu brez skrbi zaupaj svoj zaklad, toda pod ednini pogojem: Tebe deca poslušajo, ker te ljubijo in spoštujejo in duhovna bodo poslušali, ako ga bodo spoštovali in ljubili. Tvoja sveta dolžnost je torej, da vcepiš v mlada srca spoštovanje do duhovnih predstojnikov, le potem bodo ti lahko blagodejno vplivali na tvoje otroke. Da pa to važno nalogo dobro izvršiš, si oglej katoliškega duhovna, kakoršen je v resnici, ne. kakor ti ga kažejo lažnjivi listi in obrekljive knjige.
Katoliški duhoven je mož, ki sam s križem obložen stopa po težki poti svojega pokli ca. Tistih lepili vezij, ki drugim življenje lajšajo in slajšajo, on ne pozna. V njegovem srcu živi samo Hog. In ta ga uči, kako naj svoje brate ljubi in se zanje žrtvuje. Ne najdeš ga med šum-nim svetom, v samotnem delu potekajo njegovi dnevi in iz te samote stopi le tedaj, ko je treba pomoči v dušni ali teles-
ni sili. V palačah bogatinov ima malo znancev, tembolj pa so mu znane vse hiralnice, bolnišnice in podstrešne sobe ubogih trpinov. Živim kaže pekel, da bi jih pripeljal v nebesa, umirajočim kaže nebesa, da bi jih pekla rešil. Nobena bol, nobena žalost mu ni neznana. Križ, evangelij in rožnivenec — to je njegovo «-rožje; z njim osrčuje, tolaži, krepi in o-srečuje. Svet ga zaničuje, on pa moli zanj, svet ga zasramujc, a on dela zanj, svet ga preklinja in on ga blagoslavlja. Jeze^ sovraštva, zavisti njegovo srce ne pozna. Ljubiti, odpuščati, tolažiti — to je njegovo življenje. Sam sebi je odmrl, da živi za druge. S smehljajem miru krog usten, in s solzo sočut ja v očeh speje svojo pot. Zaničevanje je njegova čast, njegovo bogastvo so revni, ž njimi deli zadnji griž-ljej svojega kruha.
In kaj je pa zate katoliški duhoven? V najvažnejših trenutkih tvojega življenja je bil tvoj služabnik. 1'ri sv. krstu te je sprejel v katoliško cerkev in ti dal osre-čevalno oblačilo nedolžnosti. V dušnih bridkostih te je pokrepčal, dal ti jo mir srca, spravil te z Bogom, tvojo dušo je
hranil z angelskim kruhom in še in še.....
Storil 1i je toliko dobrega, da ti niti ne veš — in za vse to ni prosil pohvale, plačila, — dovolj je bil poplačan, če je le tvoja duša ljubila Boga. In kako bo delal
za naprej? Prosi ga za nekaj dragega časa, dal ti ga bo. Prosi ga za žrtev njegovega zdravja: tudi tega ti ne bo odrekel. Prosi ga za njegovo življenje: gtej, žrtvoval ga bo zate. Kje najdeš boljšega prijatelja, kot je katoliški duhoven? Oče in mati je siroti, vodnik niladenču in mladenki, podpora starčku in ko je bil vsem vse — še ni končano njegovo delo. Pozno v noč še kleči z brevirjem v roki in z molitvijo završuje svoje veliko delo ljubezni.
Tak je katoliški duhoven. Krščanska mati, ali ni to srce, ki mu lahko zaupaš svoje otroke? Zato uči otroke, da bodo spoštovali duhovne, s tem jim boš zago-
tovila časno in večno srečo. Ti boš v grobu, tvoji otroci pa bodo pri pridigi in krščanskem nauku nabirali vodil in naukov za življenje. Tebe ne bodo mogli vpraševati za svet, pa katoliški duhoven jim bo to, kar si jim bila ti, nanj se bodo zanesli, saj ga spoštujejo in sveta jim je njegova beseda. V težavah in križih ne bodo omagovali, saj jib bo tolažil katoliški duhoven. Ob njegovi roki in z njegovim blagoslovom bodo veselo potovali in srečno dospeli v večno domovino, in tam, "draga mati," te bodo na vselej zahvaljevali, da si jih učila duhovna spoštovati.
(Po Kinderfreund-u.)
30E
D Moje bogatstvo.
o
M. Elizabeta.
fa|IC==lOE
Videla oči sem žejne, prošnje vroče v njih so stale; sreče, zlate zemske sreče upno so pričakovale. In prišla je sreča zala, šla je mimo in — zbežala.
Videla noge sem trudne, za zakladi so hodile, daleč po težavnih potih dan za dnevom so blodile, kar so našle — pena bela, ki je v zraku obvisela.
Videla roke sem drzne, ki se trnja niso bale, za trenutno uživanje rož škrlatnih so si brale; a na veji še dehteči se osul je cvet blesteči.
Videla sem srca gorka, ki ljubezen so iskala, ki besedo samo eno z zlatom drago bi plačala. Našla le oblak so dima, ki miru zvestobe nima.
In prišla sem do spoznanja da mi više je poseči, ker samo nebo neskončno dušo omiri, osreči. Našla sem zaklade svoje: Jezus je bogastvo moje,
Sanje.
Mali Tndijančki so imeli s tem veliko veselje; ne tako Vatomilko. Nama-meha mu je večkrat pripovedovala, da je ustvaril vse ljudi in živali veliki Bog in da ga to zelo žali, ko jih mučimo. To je Vatomilku seglo globoko v dušo, imel je pa vrhutega še zelo rahločutno srce kakor Namaineha. Nikdar ni hotel odrezati brhki veverici košatega repa ali ptiču krasnega krila, vselej se je že pri misli na trpinčenje kar stresel. To pa ni bilo všeč očetu. Bal se je, da mu bo Vatomilko v sramoto, da ne bo hraber, bojevit, krut sovrag ljudi in živali. Zato vzame otroka Namamehi, ga iztrga iz njenega skrbnega materinega naročja in ga izroči neki drugi družini v vzgojo.
To je skrbno Namameho zelo bolelo, a ni si mogla pomagati. Priporočila je svojega otroka Bogu, angelu varilni in Materi Božji in molila zanj vsak dan. (Srda ženska pa, ki ji je bil izročen Vatomilko v vzgojo, ga je velikokrat hudo pretepala, ker ni mogel mučiti živali kot drugi otroci. A vse to ni nič pomagalo, deček je ostal mehkega, sočutnega srca do vsega stvarstva. Zato je znal pa najbolje tekati, se boriti, plezati in plavati, poleg tega je bil še najmočnejši in naj-spretnejši. Tudi očetn je kmalu izginil strah, da bi bil Vatomilko kak strahopetec, ko je videl čvrstega dečka, kako prekaša vse sovrstnike. Toda k materi ga le ni pustil in ž njo je ravnal poslej tudi veliko strožje. Morala je trdo delati in nositi domov težke butare drv na glavi, kakor druge ludijanke.
Pri Indijancih je navada, da mora vsak deček, ko izpolni 14. leto, nekaj iz-vanrednega sanjati. Mislijo, da je to najvažnejši trenutek v življenju in da je od teli sanj odvisno vse življenje. Vrši se pa to takole. Dečka zapro v temno sobo, kjer ostane cel mesec zaprt. -Jesti mu
dajo le toliko, kolikor je neobhodno potrebno. Med tem časom sanja in prikaže se mu kak duh v podobi divje živali. Ta duh je njegov poseben zaščitnik, ki ga spremlja in varuje celo življenje. Ko se mu je pokazal enkrat duh, mora iti deček na lov in loviti toliko časa, da ustreli ono žival, v kateri je videl svojega zaščitnika. Koža dotične živali služi potem kot najboljše sredstvo zoper vse težave in nevarnosti, zato jo skrbno shrani. O dečku pa mislijo, da dobi potem vse lastnosti ubite živali. Močan bo kot medved ali bivol, urn kot podlasica, spreten kot veverica i. t. d.
Tudi Vatomilko je moral prestati to dobo. Takoj, ko je izpolnil 14. leto ga pošlje oče v gozd in ga zapre v temno bajtico. Jesti ne dobi drugega kot po solnčnem zahodu nekaj suhih koreninic in košček kruha. Ves božji dan leži na trdih tleh, ki so le malo z mahom pre-grnjena, in skuša sanjati kot mu .j« za-povedal oče. Vsak dan je bolj truden in slab in slednjič se mu zdi, kakor bi bil napol pijan, napol zaspan. V takem položaju so drugi navadno sanjali, a Vatomilku se noče prikazati ne medved, ne bivol, ne podlasica in sploh nobena žival. Sanjal je pač, sanjal veliko, a le o belih ljudeh, o katerih je pripovedala skrbna mati, in ki stanujejo daleč tam v dalnji deželi, kjer vzhaja solnce, ki so tudi tako beli kot ona — tudi tako prijazni kot ona. Pripluli so v močnih, velikih čolnih po jezeru, in ko so dospeli do brega, se je začelo na obeli straneh čolna bliskati. Zagrmelo je, da se je gozd stresel, in rdečckožci so preplašeno zbežali. Izstopili so, izsekali gozd in nasadili na njegovo mesto krasna polja. Vse to se mu je sanjalo, a tako živo sanjalo, da je mislil, da je vse to resnica. Saj mu je znala mati tako živo pripovedati o teb ljudeh, in to se mu je vtisnilo tako globoko v mlado srce. Vsi so zbežali pred
belimi ljudmi, le on je ostal pri svoji skrbni materi, pri belih ljudeh in kadil ž njimi mirno svojo pipico. Tako je sanjal Vatomilko.
Lov na bivole.
Celih 36 dni je bil zaprt Vatomilko v temnici y gozdu. Nato pride oče k njemu in ga radovedno vpraša, kaj je sanjal in katera žival se mu je pokazala kot posebna zaščitnica. Pa kako se začudi, ko mu pove Vatomilko, da ni videl nobene živali in tudi ne sanjal o kaki zveri, marveč le o belih ljudeh in njihovi deželi. Nato mu začne opisovati omenjene kraje tako živo, kot bi jih bil res videl, kar pa očeta tako ujezi, da je malo manjkalo, da ga ni v prvi razburjenosti zabodel.
"Torej ni si videl bivola?"
"Ne!''
"Veverice tudi ne?"
"Tudi ne!"
"Medveda tudi ne?"
"Tudi ne!"
In oče povprašuje dalje in našteva vse mogoče živali, a na. vsa vprašanja dobi isti odgovor: "Ne!"
"Ali niso imeli beli ljudje nič živali pri sebi?"
"Ne," odvrne kratko Vatomilko, "ampak ubijali so bivola z neko cevjo, iz katere se je strašno zabliskalo in za-grmelo."
To očeta malo polotaži. Prepriča se, daje sinov zaščitnik sam bivol. In s tem je popolnoma zadovoljen. Sedaj upa, da bo Vatomilko močan in bojevit kot sam bivol. Do Namamehe pa čuti vedno večje sovraštvo in sklene, da jo požene od hiše in za vselej zavrže ali pa umori. Se prej pa mora Vatomilko seveda na lov na bivole, da dobi kožo.
Takoj v sosedni dolini se je pasla cela jata bivolov. Krog in krog je obkrožalo dolino strmo skalovje, ki je segalo ponekod 2—3 metre visoko. Na dnu doline pa .je rastla bujna trava, visoka skoraj kakor človek. Tu so se pasli divji bivoli.
Vsi sosedje in znanci so bili povabljeni na lov, da se prepričajo osebno o Vato-milkovi moči in spretnosti. V velikem krogu zažgo ogenj na vrhu doline in za-
pode na ta način zverjad v sredo ozke dolinice.
Na lov ne nosijo Indijanci lepih peres in drugih okraskov, ampak kratek jopič okrog ledij, da so tem prožnejši in roč-nejši. Oboroženi so dobro. Nekateri nosijo težke sulice, drugi velike meče, tretji lok in puščice.
In boj se začne. Na čilih konjih se za-pode v največjem diru proti sredi. Ogenj, gosti dim in divji krik oplaši vse živali, da begajo s povešenimi glavami po dolini semtertja. To ti je boj! Bivoli dirjajo kar med lovci, drugi se pa skušajo s konji.
Strašno tuljenje odmeva po vsej dolini. Nekateri konji se splašijo divjih, raz-dražljivih zveri in le spretnost Indijancev jih obvlada. Drugi pa so že vajeni boja in se zapode divje rezgetajoč nad zbegane živali. Puščice frče semtertja po zraku, sulice pa žvižgajo kot divji orkan. Indijanci, vajeni boja, kriče in upijejo, kar morejo, brzdajo s čudovito spretnostjo konje in dražijo že itak razjarjeno zverjad. In če se kak bivol zakadi proti konju, obrne jezdec bliskoma konja na stran, in mu zada od strani smrtno rano, da se onemogel zvrne po tleh, kjer divje rjoveč in težko liropeč izkrvavi. Tak boj zahteva največjo spretnost in moč.
Vatomilku ni videti, da je še mlad. Izkaže se spretnega in krepkega lovca. Prvega bivola, ki mu pridrvi nasproti, u-smrti. Bivol se je zakadil namreč s pove-šc.no glavo konju med prve noge, v istem hipu pa ga zahode Vatomilko z velikim mečem, da se zvrne žival na mestu. Vsi junaka gromovito pozdravljajo in hvalijo Vatomilka kot zelo spretnega in močnega dečka.
Njegov oče pa ni bil tako srečen. Ravno ko hoče pomeriti na bližnjega bivola, ga zadene v hrbet pušica druzega Indijanca, da pade težko ranjen s konja. Že hoče planiti nanj divji bivol in ga zabosti s krepkimi rogovi, a v hipu priskoči Vatomilko in zadene zver tako srečno, da obleži na mestu mrtva.
Nekaj minut nato izdihne Vntomilkov oče, zadet ravno v srce.
Žalost zavlada med Indijanci, ko vzdignejo mrtveca in ga privežejo na konja ter
se napotijo tožno kričeč proti domu.
Namameha, ki ni niti slutila, kaj je nameraval storiti žnjo njen mož, naglas zaplaka, ko zagleda mrtveca. Vse težave, vse bridkosti, ki jih je morala prej prestati, so v hipu pozabljene in le to
začuti, tla ga je ljubila. Njega sedaj niveč!
In takrat dozori v njenem srcu trden sklep, ki ga je prej velikokrat odobrila, a zopet zavrgla, ki pa se ji poraja v srcu, sklep, tla ubeži in se vrne k belini ljudem.
Dolžnost po veri živeti.
P. M. .V. of m.
Leta 1349, piše znani Wetzel v svoji knjižici, je gospodovala v celi Evropi bleda žena — smrt. Neštevilno ljudi je u-miralo povsod. Cela mesta in dežele so kar naravnost izumrle. Še na morju so dobili večkrat cele ladije polne mrličev, ter tako same sebi pripuščene. Strašni so bili oni časi, ko je tako gospodarila koščena smrt. Toda veliko hujše in žalost-l.eiše razmere so dandanes. Koliko kristi-jiinov živi lahkomiselno t je v en dan. Ne zmenijo se za vero, ne za versko življenje. S'> pač tudi mrtve, porušene mladike na drevesu sv. katoliške cerkve.
Kes tudi dandanes vlada smrt, toda ne umirajo toliko ljudje, ampak srca, ampak duše. Vmirajo pa v verski mlačnosti in brezbrižnosti, pokoplje jih pa — nesrečna nevera.
Kes ljudje slabo verujejo, malo verujejo, vsaj po veri ne žive. In vendar je vera brtz dobrih del mrtva. Vendar je vsakega katoličana vestna in sveta dolžnost po veri živeti.
V šes.uajstem stoletji se je začel po Nemčiji širiti novi nauk češ da: vera sama brez vsakih dobrih del zadostuje za naše izveličanje. Luter in njegovi privrženci so učili: človek ne potrbuje za o-I ravičenje in zveličanje drugega kakor vero; d,i je Kristus njegov Zveličat-. Kedor ima to vero, so rekli, naj živi kakor hoče, naj dela kar mu ljubo, naj tudi v grehih živi. njegovi grehi mu ne morejo prav nič škodovati. Sploh ji- le en sam, greh ki more človeka večno nesrečnega naredili, nevera.
ki;ko zloben, kako brezbožen nauk! 1'bijavci, vi goljufi, razuzdanci vi vsi,
kar vas je take vrste, vi vsi ste pošteni ljudje, še svetniki ste lahko, le poleg svojih hudobij verujte, pa bo. Po kateri pravici Vas morejo sploh kaznovati, zapirati, v smrt obsojati? Kaj ne, predragi, Boh varuj, da bi bil tak nauk resničen.
Sv. pismo in katoliški nauk vse drugače učita. Kaj ne? Gospod Jezus pravi: Ne vsak, ki pravi "Gospod, Gospod", bo šel v nebeško kraljestvo, ampak kedor stori voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, ta pojde v nebeško kraljestvo, še jasneje govori sv. apostol Jakob: "Kaj pomaga, če kedo pravi, da ima vero, tlel pa nima". Ali ga bode le sama vera zveličala? »Sv. apostol j pristavlja slednič: "Ti veruješ, da je Bog. Ali kaj ti to pomaga? Tudi hudiči verujejo in trepetajo."
Vera se mora torej v delih pokazati. Le po njih je in ostane ona živa. In kakšna dejanja zahteva sv, vera. Prvič, tla jo vselej in povsod spoznavamo, nikoli pa zatajimo. Kristijan se mora pokazati vselej in povsod, kot Jezusov učenec, kakor hvaležen otrok sv. matere Cerkve, (ios-pod govori:
"Kedor bo mene spoznal tega bom tudi jaz pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kedor bo pa mene zatajil pred ljudmi, tega bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom v nebesih". Žali Bog, da se teh svetih dolžnosti marsikateri kristijani ne zavedajo. Zadosti je malenkostni strah, morebitna škoda pri kupčiji, zaslužku, zadosti tu in tnni le jetlnii /h idljiva beseda, pa sijih toliko vstraši svojega verskega prepričanja; pa toliki zapuščajo (iospoila češ: (ia ne poznam!
V življenju sv, Polikarpa beremo pa
sledeče: Ko je neverni oblastnik zahteval od njega naj se odpove Kristusu, pa bode prost, je častitljivi šestinosemdesetletni starček odgovoril: Šest in osemdeset let že služim Kristusu, pa mi ni nič žalega še storil. Kedo bi mogel tedaj Njega zatajiti. To je bilo možato, to je katoliško! Svoje vere se kristijan ne sme nikdar sramovati. Nje ne sine nikoli zatajiti. Ni treba sicer vsakemu nasproti svojega katoliškega prepričanja zatrjevati; dolžnost je le ta čas sv. vero izpovedati, če to zahteva višja oblast ali če bi zaradi tega imelo nastati kako pohujšanje.
Pa ne le z besedo, tudi z dejanjem je treba pokazati svoje versko prepričanje. Kedor je zvest otrok sv. katoliške Cerkve, 011 mora svoje katoličanstvo pokazati doma. /jutranja in večerna molitev, pred in po jedi, ob angeljevem češčenju, je sveta dolžnost praktičnega katoličana. Zraven tega mora krščanska hiša spolnjevati božje in cerkvene zapovedi, živeti v ljubezni in čednostih, zvesto spolnjevati svoje stanovske dolžnosti. Tako se vera kaže doma. In na zunaj? Katoliški kristijan gre ob nedeljah in praznikih očitno k službi božji, je vselej pri sv. maši, pri pridigi, prejme o velikonočnem času svete Zakramente in tudi še med letom večkrat. In kakor je kristijan katoliški doma, katoliški v cerkvi, tako je katoliški tudi zunaj cerkve v javnem življenju. Njega ne boste nikoli našli v slabili druščinah, v slabem govorjenju. Njega lie boste nikoli videli z slabim listom v roki, z nasprotnimi strankami ne v občini, m- v deželi ali državi skupaj. On je vedno dosleden, kakor doma, tako zunaj, kakor v srcu, tako v ustih. In taka vera je živa, je prava. V delili se pokaže. Nikogar se ne vstraši. Kristijan mi je ime in katoličan priimek, to je geslo praktičnega katolika. Zakaj piše sv. .lakob: "Kakor je telo mrtvo brez duše, tako je tudi vera brez dobrih del mrtva".
Ali to še ni zadosti. Vera še ni živa ako jo le v življenju kažemo. Ona postane prav živa, ako je z ljubeznijo združena.
Ijjubi Gospoda svojega Boga i/, celega NVojega srca, to je prva in najimenitnejša zapoved, pravi Gospod.
Ta ljubezen pa obsega dvoje. Namreč
svoja dela opravljati iz nadnaravnih nagibov in v posvečujoči milosti božji.
Zdi se, da tega ne razume ali noče razumeti današnji svet. Še več. Veliko jih je, ki dobro delajo, s tem se tudi hvalijo, ali brez višjega namena delajo vse. Veliko jih je, ki se ogibljejo vsake krivičnosti, ne marajo, nočejo nič tujega, to pa za to ker vidijo, da je to edino prav in pravično samo na sebi. Drugi so zopet usmiljeni, pomagajo revežem, podpirajo dobre človekoljubne ustanove, pa za to, ker se .jim vsaka reč smili, so pač tako mehkega srca. Tretji so pridni, marljivi, delavni po svojem poklicu in stanu, pa le za to, ker si s tem spoštovanje, ugled pri ljudeh pridobivajo, ali pa so že navajeni vsakdanjega reda. Četrti se trudi z učenjem, z vedo, bere, piše, zbira, le za to, da bi pred ljudmi kaj veljal, le za to, da bi boljšo službo skoraj dobil. Slednji se varuje celo greha, pa ne zavoljo tega, ker greh Boga žali, ampak le zaradi tega, ker pameten človek mora le po pameti živeti, ker le tako življenje telesno zdravje vtr-juje, hrani, ker le tako človek svoje dobro ime pridobi.
Toda kaj pomaga vse to za večnost, bi zaklicali z sv. Alojzijem:
"Vsa ta dela so res dobra sama na sebi, ali manjka jim pa duše, poglavitne podlage. 'Za Boga niso, zavoljo Boga niso'. Čl o vek mora dobro delati, ker Bog tako hoče, ker Bog tako zapoveduje, ker božjo voljo s tem izpolnuje. Prav po besedah sv. apostola: "Ali jeste ali pijete, ali kaj drugega delate (le greha ne), delajte vse v čast božjo."
Poleg tega je treba vsa dobra dela o-pravljati v stanu milosti Božje. Brez Božje milosti ne moremo nič dobrega storiti, to je verska resnica. Kar je tedaj duša za telo, to je milost za vero in dobra dela po sv. veri. Ako je sveta vera ločena od svete ljubezni božje, kakor je pri kristijanili, ki žive v smrtnem grehu, potem je njih duša zgubila nadnaravno življenje. Potem je nesposobna Za dobro, .le sploh mrtva za nebesa. Vsa dobra dela v tem stanu nimajo nobene zasluge pri Bogu. Manjka jim ljubezni, po kateri smo prijatelji in otroci božji. Za to pravi tudi apostol: "Ko bi imel vero, da bi gore pre-
stavljal, ako pa ljubezni nimam, mi nič ne pomaga."
In tako je. Le taka vera, ki izvira iz prave ljubezni do Boga, ki je živa v do-
brih delih, taka vera pripravlja nebeško plačilo, večno srečo našo. Blagor tebi, zvesti in modri hlapec, ker si bil zvest v malem za to te bom čez veliko postavil."
J? ^f? ^J?	*5|? 4» ^f? rf? fj? Hj? fj? ^f? rf? ??
* *
^ Iz Slovenskih Naselbin. %
^jr 4 i t 4 x njr 4 t (jr # njr i nr J«
Kansas City, Kans.
To so bili lepi in veseli dnevi fi., 7. in 8. junija za župnijo Sv. Družine v Kansas City, Kans. v resnici so bili to dnevi, katere je Gospod naredil, da je pokazal svojo milost navdušenim župljanom te župnije. Te dni se je obhajala prvič v župniji štirideseturna pobožnost prsv. Reš-njega Telesa, blagoslovljen je bil nov krasen križev pot in kip Device Marije je dobil krasno pozlačeno krono. Vse te slovesnosti so se krasno izvršile ,da krasneje nego so se pa župljani nadejali, štirideset urne pobožnosti udeleževali so se verniki jako marljivo. Pri vsaki pobožnosti jih je bilo veliko navzočih. Tudi k sv. Zakramentom .je velik del župljanov pristopil. Pobožnost se je začela v petek (i. Junija ob 5-ti h zjutraj z mašo in pridigo. Slavnostne govore zjutraj dopoludne in zvečer je imel 1*. Kazimir Zakrajšek O. F. M. iz New Yorka.
Posebno slovesen je bil sklep. Ob treh popoldan prikorakala so vsa društva z zastavami in društvenimi znaki, pred šolo in naredila špalir botrom in botricam postaj križevega pota, šolskim otrokom in če. duhovščini.
V cerkvi je bil najprej blagoslov križevega pota, slavnostna pridiga in križev pot. Po skoneanem križeveni potu je bilo darovanje okoli oltarja. Na to se je pripeljal mil. g. škof Koudelka z več duhovniki. Ljudstvo je v cerkvi vstalo v znak pozdrava, društvene zastave so se mil. g. škofu poklonile in blagoslavljajoč je šel milostni po eervi do velikega oltarja. Na to je sledil govor o pomenu kronanja Devic" Marije." Ko bojo mil. g. škof položili sobi Device Marije krono na glavo v Vašem imenu, s tem se hočete na poseben
način posvetiti nebeški Materi, ter si jo izvolite za svojo kraljico. Kakor ob kronanju svetne kraljice, hočete tudi Vi Marijo opomniti na posebne dolžnosti, katere ima do Vas kot kraljica nebes in zemlje.
1. Dolžnost njena je: "Defende fidem ca-tholicam", — brani sv. katoliško vero. Tu di mej nami ameriškimi Slovenci vstajajo strastni sovražniki te vere in jo skušajo izruvati i/, vseh slovenskih src in mei-t.) nje zasejati mej nje ljuliko in trnje piv '.-nega soeijalizma Marija, brani sv. kato liško vero mej nam: ameriškimi Slovenci
" Protega viduas ct parvos debiles" brani vdove in male in slabe. Kot kraljica mora Marija deliti tolažbo in pomoč vdovam, siro'.am, stiskanim in Jiol 11 MM.
"Protege popolum christianum "Brani krščanski narod". Slovenski narod je Marijin narod. Noben narod ni toli kan udan Mariji, kakor ravno slovenski. Nobenega lepšega grička naši očetje niso mogli pustiti, da ne bi ga okrasili z ulično Marijino cerkvico. Ko je bil siromak teptan od nemških krulili valpetov in surovih grajščakov, ko se mu je utrinjala solza iz očesa, našel je tolažbo v zaupnem pogledu na Materino cerkvico. Ko je prihrul divji Turek v deželo, zopet je bil Materini dom, Marijina cerkvica na gričku njegovo pribežališče.
Marija, ne pozabi slovenskega naroda v Ameriki! Kruti Turki, besni janičarji odpadniki vere besne po vseh naših naselbinah, narod propada versko in moralno. Mati, kaj ga bodeš zapustila v tej sli ski? Spomni si-, da je ta narod Tvoj! Da smo sinovi očetov, ki so Tebe tolikanj ljubili! Ta krona, katero Ti je kupil dobri slovenski narod te župnije naj Te opo-
ininja, Marija, da si Kraljica slovenskega naroda!
Nato je mil. g. škof slovesno blagoslovil krono in jo položil na glavo.
Nato je cela cerkev pokleknila in na glas iz srca so vsi pozdravili svojo kraljico z "češčena si Kraljica...." Malo oči v cerkvi je ostalo suhih v teh trenutkih.
Sledila je še slovesna procesija in po procesiji blagoslov, katerega je podelil mil. g. škof.
Mil. g. škof je v lepi slovenščini razjasnil pomen kronanja, pozdravil Slovence in jih navduševal naj tudi v Ameriki ostanejo stanovitni v češčenju nebeške Kraljice.
Slovesni "Te Deum" je zaključil lepe in pomenljive slovesnosti, ki bojo še dolgo ostale v spominu rojakom v Kansas City.
no. A zraven orgelj so bili glasovi cheve-larskih deklet, katere so pele tako krasno, da bi človek moral jih nehote pohvaliti, lies, marsikateremu so se vzbudili spomini na svojo rojstno domovino, v kateri se še lepše obhaja ta spomin. In potem, ko je sv. maša minula, smo se razvrstili v parado. Dekleta, snežnobelo oblečena, so posipale pot Gospodovo, po kateri je duhovnik nosil Njega veličanstvo. Slovenski pevci so tudi izvrstno peli za procesijo okoli 3 kapelic. Najlepšo kapelico sta napravila g. in ga. Jožef Stare. Tudi drugi 2 kapelici sta bili dobro . napravljeni. Streljalei so pa tudi dobro zadeli, ker je tako pokalo, kakor tam na Balkanskem ozemlju pred meseci, in so tudi s tem naredili nekoliko časti tej slavnosti. Gre jim tudi hvala za ta njihov trud. Cerkev je
To kriiMiio krono jo Udelul Mr. 11. 1*. Mertel z.u kip Matere Božje v cerkvi hv. Družine v Kansas City, K tins. Krasno delo samo pripjroPa niojHtra.
Valley, Wach. Praznik Sv. R. Telesa
Napočilo je četrtkovo jutro v vsej lepoti. Jutranje solnce je predrlo skozi preproge in prepodilo vse oblake. Nebo je bilo prozorno kot ribje oko. Streljanje nas je vzbudilo. Pričeli so prihajati ljudje od blizu in daleč, konji in avtomobili, >e pred pol deveto uro. Sv. maša se je pričela ob '.). uri 30 min. Imeli smo veliko latinsko sv. mašo, pri kateri je igrala častita sestra na orgije jako lepo iu ubra-
bila tudi jako praznično okinčana pod vodstvom skrbne, za čast božjo vnete slovenske gospodinje gospe Jožef Stare. Želimo, da bi drugo leto še lepše obhajali ta piaznik, pri katerem naj bi čast božjo pove čal zvon.
Rojaki, potrudimo se! Delajmo složno med seboj, kajti v združenih močeh je moč,
"A. S."
La Salle, 111. — Tukajšnja slovenska naselbina in slovenska župnija sv. Roka je v teku deset let praznovala najlepši dan svojega obstanka, in sicer dne 1. junija, na nedeljo, ko so otročiči te župnije bili prvikrat pri sv. obhajilu. Ta dan je bila slovenska cerkev ozaljšana, da je bilo ganljivo /.a vsaeega, kdor ima kaj vere v Boga in sv. Rešuje Telo in v sv. katoliško Cerkev. Ob osmi uri se je že opazilo, da je nekaj nenavadnega. In res, tiha in mirna družba se je pomikala po cerkvi proti altarju in nepričakovano obilna vrsta, da je bilo ponos cele župnije, ker so se otročiti tako lepo obnašali, da lahko vsak ve, da šolske sestre v tem zaslužijo hvalo cele naše župnije, ko so k prvemu sv. obhajilu privedle kar 8(i šolskih otrok. Kar slovenska župnija tukaj deluje, še ni bilo toliko naše mladine pri prvem sv. obhajilu.
Dne 18. maja je bila velika slavnost v cerkvi sv. Neže, kjer so blagoslovili prevzvišeui g. škof Trobec tri velike krasne zvonove, ki so bili lepo okrašeni. Prevzvišeiieinu g. škofu so stregli tudi č. gosp. dr. Keliškar in še več slovenskih duhovnikov. Cerkev je bila napolnjena s katoliškim narodom.
Slavnost je krasno uspela in nam o-stala v živem spominu.	"A. S."
-o-
Brockway, Mich., 26. maja. — Dragi čitatclji: — lločem vam naznaniti, kako se je praznoval tukaj praznik sv. Kešnjega Telesa. V pondeljek in torek bilo je deževno vreme, tudi v sredo je bilo oblačno, negotovo se je kazalo vreme za drugi dan. .Mladeniči in dekleta so spletli nekaj veneov, postavili mlaje k cerkvi, tudi za kapelice se je nekoliko pripravilo. Vreme drugi dan na praznik sv. Kešnjega Telesa je bilo mrzlo in temno, a vendar se je pripravilo na slovesno procesijo iz cerkve po polju s Presv. Kešnjini Telesom. Ob pol deseti uri je daroval domači gosp. župnik peto sv. mašo. Po maši se zbrala procesija, društva z banderi, male šolarke belo oblečene s cveticami so šle pred sv. HoSnjim Telesom, za nimi še pevci, ki so med potjo in pri štirih kapelicah, kjer se je delil
blagoslov z Najsvetejšim, lepo peli. Sv. .Rešnje telo so nosili naš preC. g. škof Jakob Trobec. Pri sv. maši se je tudi streljalo s topovi, kakor tudi med procesijo in pritrkovalo.
"A. S."
Človek nima v grešnem uživanju nikdar reničnega veselja, ali uživanja. Tega užitka samo pričakuj', doseže ga pa nikdar- Tako veselje je kakor sladak strup. Dokler po grlu teče je sladko, pa samo tedaj. Takoj na to je pa grenko in zoprno, povzroči bolezen in kosanje in smrt. V nobenem posvetnem uživanju to-raj ni veselja, ampak povsodi je samo tipanje, pričakovanje, da bo veselje. — Tako človeka na svetu vse vara! Pa so še, ki uče, da je višek človeške sreče v telesnem uživanju! V katerem pa, ko ga pa v resnici ni!?	(A. Tomec.)
Resnica je nad vse. Resnica mora biti prva, potem še-le pride vse drugo. Resnice na sneiiio zapozastavljati za nobeno drugo stvar, pa naj bi bila tudi dobra, naj bi se šlo tudi za kak naš dobiček ali škodo, pa naj si tudi nakopljeniQ s t 'in sovraštvo ali pridobimo prijatelstvo. Resnici se mora vse ukloniti. Pot. resnice je edino prava pot, vsem prava mera, vfcem enako pravična. — Resnica se n • da spremeniti ali uničiti. Enkrat ,io moramo priznati. Resnica je samo ena. — Resnica je najvišji gospodar! Njej se mora vse ukloniti. Kdor njo zaničuj', sebe samega zaničuje.	(A. Tomec.)
-o-
Nekateri hočejo imeti popolno svobodo! Toda popolna svoboda je nemogoča brez popolne sužnosti. Ako bi bili res ne-kat *ri popolnoma svobodni, da bi smeli vse, kar I »i hoteli, morali bi biti drugi popolni sužnji, ker bi ne smeli ničesar storiti, kar bi ti ne hoteli. — Pa se še baluijo moderni svobodomisleci s svojim naukom o popolni človeški svobodi! Pri t.'m p; ne pomislijo, kolika neumnost je njih nauk!	(A. Tomec.)
Julij, 1913.
127
Maria, božja mati, prosi za nas.
(Slika Rafaelova.)
Družba sv. Rafaela.
Predsednik: Rev. A. L. BLAZNIK .'. Haverstraw, N. Y.
Tajnik: G. A. BURGAR .\
Družbina pisarna: 21 Nassau Avenue Brooklyn, N. Y.
Preteklo bo skoro pet let od tega. Hvala Bogu! Družba sv. Rafaela vedno bolj in bolj zmaguje! Nasprotstva so potihnila. Vedno več in več naših katoliških mož se zaveda, da je sveta dolžnost vsakega, ne samo za se skrbeti in sebi pomagati, temveč tudi za svojega brata po veri in krvi, ter mu pomagati v potrebah kjer koli je le mogoče in je potreba. Kot katoličan mora vsak možak imeti smisla in srce ne samo za se, ne samo za svojo ožjo krvno družino, temveč tudi za svoje so-brate, ki so v njegovi bljižini, zlasti za one, ki so z njim eno ali po krvi, ali po veri. Po besedah našega božjega učenika, je naš bljižnji vsak človek in vsakemu smo dolžni pomagati, ako je v potrebi, da še celo naš nasprotnik ji; naš bližni in smo mu dolžni pomagati, ako je naše pomoči potreben.
Da bi se pa vsemu podjetju dala širša podlaga, oziroma, da bi se delovanje te družbe mej rojaki zlasti v New Yorku pomnožilo, sklenilo se je že lani pri občnem zboru, d« se ugodi želji našega zavetnika Njega Eminence kardinala Farleya nadškofa New Vorškega, ter se skliče poseben shod družbe, katerega se naj udeleže tudi zastopniki drugih diocesanskih dobrodelnih društev, kakor sv. Vincenca Pav-lanskega, Federation of Catholic Societies, Ladies Auxiliary in drugih.
Vendar razne zapreke so zaprečevale ta shod celo do maja 25. ko se je ta shod mogel vršiti.
V resnici smo se malo bali, kako bo izpadla vsa stvar. Bali smo se zlasti, da bi ne bilo dovoljne udeležbe od strani slovenskih rojakov New Vorških. Zato smo nekako nemirno čakali tega dneva. Toda ves naš strah je bil neopravičen. Naši New

SLOVESEN DAN.
Pet let bo v jeseni, od kar je bila ustanovljena družba sv. Rafaela v New Yorku za slovenske izseljence v Ameriki. Nekaj malo za narodno delo navdušenih mož se je pred 5 leti zbralo v cerkveni dvorani sv. Nikolaja in se posvetovalo, kaj bi bilo storiti, da bi se našim slovenskim izseljencem, ki dan za dnem v obilnem številu prihajajo sem v Ameriko iz domovine, pomagalo, da bi jim ne bila Amerika v nesrečo, apak v pomoč. Sklenili so ustanoviti družbo sv. Rafaela, ki naj se zavzame za naše slovensko izseljeniško vpra-anje. Z velikim navdušenjem so se tedaj ti možje zavzeli za to težavno delo in ga vršili do sedaj skozi pet let. Premagati so morali mnoge težave in mnoge ncprilike, želi mnogo nehvaležnosti kakor od slovenske javnosti, tako od posameznih rojakov, katerim so dajali podpore. Vendar vse to jih ni ustrašilo, da bi ne šli pogumno naprej po začeti poti in si ne prizadevali,-storiti vse, kar bi bilo v njih moči, v pomoč bljižnjemu.
Težave so bile v začetku zlasti radi t "ga, ker je bila družba, ki bi imela namen, samo bližnjemu pomagati brez lastne koristi, z velikimi lastnimi žrtvami, kor v denarju, tako v delu za bližnjega, nekaj novega, česar mi do sedaj še nismo poznali.
Yorski rojaki so pokazali, da so v resnici iz mej vseh naselbin slovenskih v Ameriki najbolj napredni in najbolj pristno slo-vensko-amerikanski, ki ne poznajo nika-kih ozkih meja, kakega strankarstva, ampak vejo razločevati, mej pristno narodnim delom in pa mej samo navadnim kričanjem kakih propalic. Zato ni bilo čudno, če se je obširna dvorana sv. Nikolaja že takoj četrt ure pred začetkom napolnila najodlienejšega občinstva iz naše naselbine. Kakor so se nekateri, ki se u-deleže vsake slovenske prireditve, izrekli, še nikdar nobena prireditev ni zbrala v New Yorku toliko in tako odličnega občinstva, kakor ravno ta. Tu si videl Mr. Fr. Sakserja, tu si lahko videl urednika Glas Naroda Mr. Zupana, tu si 1'ahko videl Mr. Burgarja in gospo, Mr. Češarka in gospo in vse druge najodličnejše može naselbine. Nobenega ni manjkalo. Dvorano so gg. odbornice ženskega oddelka družbe Sv. Rafaela ped vodstvom predsednice gospice M. Gostič krasno okrasile s slovenskimi, papežkimi in amerikanskimi zastavami in cvetjem. Zlasti so se trudile z predsednico za to gospa Mrs. Blaž in gospi-ci Botijev in Markič.
Točno ob četrt na pet prišli so v dvorano povabljeni gostje pod vodstvom č. g. predsednika Rev. Blaznika in zasedli sedeže na odru. Ljudstvo je vstalo v znak pozdrava in začelo burno ploskati. Pevsko društvo "Domovina" je zapelo pozdravno pesem.
Pozdrav g. predsednika.
Gospod predsednik v kratkem a krasnem govoru pojasni najprej v slovenščini pomen današnjega dneva za družbo, kakor tudi za slovensko naselbino v New Yorku. "To je prvič, da so Slovenci skupaj pri posvetovanju združeni z Ameri-kanci. Z današnjim dnem stopa naša narodnost, v ameriško javnost. Amerikanci nas zelo malo poznajo. Komaj vedo, da smo mi tukaj. Morda v kakem leksikonu nas najdejo. Zakaj nas ne poznajo? Zato, ker Se jim ne pokažemo. Z današnjim dnevom pa stopimo pred nje in se pokažemo, da smo tudi mi tukaj, da tudi mi ne spimo, da imamo tudi mi pojma za ka-ritativno delovanje in za delovanje v pro-speli naše nove domovine. Krasna jc na-
ša domovina doma ! Zato jo ljubimo! Toda nova domovina nam je toliko dobrega storila, da smo ji iz srca udani in hvaležni. Ta domovina nas ne preganja, nam ne krati ne verskih, ne narodnih pravic, nam da popolno svobodo, da se moremo razvijati kakor narodno, tako društveno. Imamo že podporne organizacije. In družba sv. Rafaela nas zbira v društvo, da s skupnimi močmi podpiramo bližnjega našega rojaka, ko je v potrebi."
Slovenci, združite se!
Nato nastopi burno pozdravljen Mon-signor dr. McMahon, supervisor vseh New Yorskih katoliških društev. V krasnem, lahko razumljivem govoru pozdravlja družbo sv. Rafaela. Dalje navdušuje Slovence naj krepko stopijo v vrsto drugih katoliških narodnosti ter naj krepko delujejo za skupni blagor, zlasti za blagor njih naroda! Pred vsem naj ne pozabijo, da je v združenju moč! Zato naj se Slovenci krepko organizirajo v društva, ki naj lajšajo bedo mej lastnimi brati. "Mi Amerikanci le prevečkrat opazujemo mej naseljenci, da se le malo brigajo za pomoč njih bljižnjega po krvi. Vsak si naj pomaga sam, govore! Tu pridejo v tujino, pa nekako zgube smisla skupnosti. Tuje se čutijo in tuji si ostanejo tudi mej seboj. To je napačno! Ne čutite se tuje! Vi ste tako naši, kakor smo mi sami. Zato pred vsem združite se v karitativna društva, kakor je družba sv. Rafaela, kakor so Vincencijeve, družbe v varstvo deklet i. t. d.
Ne pozabite, da ste katoliki! Naša država nam daje popolno versko svobodo. Ako kdo hoče biti katolik, je lahko. Nihče mu ne brani, nihče ga na zadržuje v tem. Zato si ohranimo svojo vero. Toda hudi; nasprotnike imamo. Zato treba stati na straži. Zato, Slovenci, združujte se v verska društva, v katerih boste skupno branili in pospeševali sv. vero mej seboj.
Ne pozabite na svojo narodnost! Tudi v tem nam daje naša domovina popolno prostost. Vsaka narodnost se lahko mirno razvija pod okriljem ameriške zastave. Imamo lahko svoje šole, kjer se otroci poučujejo v materinem jeziku, imamo cerkve, kjer se prosto lahko vrši služba božja v materinem jeziku. Zato ne po-
zabite se združevati v narodnostna društva v obrambo svojih narodnih svetinj !
Ako boste pojmovali pomen teh organizacij, pojmovali boste lastno prihodnost naroda."
Burno ploskanje je sledilo tem krasnim besedam.
Mr. Scanlan, glavni predsednik Vincen-cijevih družb, je zlasti bodril navzoče k navdušenemu delu za pomoč bljižnjega v bedi. "Ako imam jaz svoj košček kruha, ne smem pozabiti, da jih je morda sto in sicer morda mojih sorodnikov rojakov ki ga nimajo, ki stradajo.
Ako si morem jaz kupiti lepo novo obleko, ne smem pozabiti, da jih je sto in sto, ki so strgani, ki jih zebe. Zato je moja dolžnost, da dam košček svojega kruha potrebnemu, da dam par centov za oblek onemu, ki je nima, da bo tako dobil vsaj najpotrebnejšega. Zlasti so velike važnosti družbe sv. Vincencija Pavlanske-ga.
Tudi njegov govor je bil pozdravljen z velikim pritrjevanjem. Uzgojimo si veren, svobodoljuben narod.
Rev. Wynne, S. .1. je predsednik največjega slovstvenega dela, kar jih je bilo v najnovejšem času izdanih, namreč "Catholic Encyclopedia." Ta veleučeni ;.-os-pod je sam veliko pisal za to velikansko delo, kjer je tudi o nas Slovencih veliko pisanega, koder se bodo Amerikahci lahko poučili o nas Slovencih. Tam je krasno opisan na kratko življenjepis Baraga in drugih naših slavnih mož; tam je opisana naša domovina, tam je opisana zgodovina in tam so tudi na kratko opisane naše sedanje razmere mej Ameriškimi Slovenci.
"Obhodil sem celo Evrope", je rekel, gospod. "Bil sem po vseh državah in študiral razmere. Toda prišel sem do zaključka, da edino v Ameriki uživamo katoliki prostost "božjih otrok" t. j. prostost, kakoršne nam treba, da se moremo razvijati. Tu moremo vršiti mirno svoje procesije, to smemo iti tudi na ulico s procesijami, nihče nas zato ne bo sramotil, nihče nam tega ne bo prepovedal. Mirno spoznavamo svojo vero, mirno lahko zidamo cerkve, kjer hočemo, kolikor hočemo, kakoršne hočemo. Lahko si postavljamo svoje šole, kjer vzgajamo mladino,
kakor sami hočemo, nihče se v to ne meša, nihče nam tega ne brani. V resnici, zlata svoboda! Toda da bo to tudi ostalo, treba, da si vzgojimo mladino v tem duhu. To pa moremo edino potom lastnih župnijskih šol. Zato naj bi tudi Slovenci nikdar ne pozabili, da je prva reč, za katero so dolžni skrbeti, katoliška vzgoja otrok, in sicer ne v ozkosrčnem duhu Evrope, temveč na podlagi svobodoljubja ameriškega, ki sili človeka, da je sam veren in da spoštuje vsakega, ki se drži svojega verskega prepričanja.
Da imate smisla za vse te stvari, kaže mi družba sv. Rafaela. Predno so Irci dobili svojo izseljeniško družbo, so morali čakati 50 let. Predno so Nemci dobili svojo, je preteklo nad 30 leti. Italijani so jo dobili še le pred kakimi 20 leti. Vi pa, ki ste najmlajši narod v Ameriki, jo pa že imate. Castitain Vam za to in vrjemite, da sem vesel in srečen, da sem danes mej Vami. Slovenci, le tako pogumno naprej!" (Živahno ploskanje.)
Slovenci, skupaj z ameriškimi katoliki k delu za narod.
Mr. Frank Smith, mestni sodnik je v šaljivem govoru, povedal marsikatero krasno besedo. Za vsakim stavkom je sledil smeh. "Dosedaj Vašega naroda še poznal nisem. Veseli me, da Vas poznam. Da Vas pa do sedaj nisem poznal ,je pa jako dobro znamenje za Vas. Kajti, najbrž«' nima New Vorška sodnija veliko z Vami opraviti, ker drugače bi Vas bili že spoznali. No, zato pa, ako boni prišel v prihodnje s kom skupaj iz Vaše srede, prisodil mu bom mesto enega leta, kar dve, to pa v znak veselja, da Vas poznam. (Buren smeh).
Včeraj smo imeli banket na čast "district attorneyu" znanemu Withmanu. Tam je nek govornik rekel, da deli vse Ainerikance v dve skupini, .ledni so, katere so že vjeli; drugi pa, katere še love. Ker Vas še niso vjeli, mislim, da spadate v vrsto onih, katere še love. (Buren smeli) Vendar, pa, ko Vas vidim združene v tako plemeniti družbi, s tako plemenitim namenom, me jako veseli, in sem prepričan, da bo V aš narod krepko sodeloval z nami Amerikanci v blagor in prospeh naše skupne nove domovine, zlasti, da bomo mi
katoliki vsikdar in povsod krepko sodelovali z javno politiko in se povsodi pokazali kot navdušene domoljube, da ne bomo pustili voditi našo javno politiko samo drugim. Tudi mi katoličanje smo navdušeni Amerikanci. Tudi mi znamo delati za javni blagor. Tudi mi vemo, kaj treba za blagor naše nove domovine. Zato, Slovenci, ker ne bojte se Amerike. Mislite si, da * je to Vaša domovina." Čutite se doma. Združite se z nami, zlasti vsa katoliška društva, da bomo vsaj po društvih krepko združeni in v skupnih vprašanjih skupno nastopili." (Burno odbravanje).
Dolžni smo drugemu pomagati.
Mrs. O'Donohue je milijonarka, ki pa ves svoj denar, kakor tudi ves svoj čas žrtvuje edino le za pomoč bljižnjega. Na svoje stroške vzdržuje dekliški dom na 23. cesti. V krasnem govoru je razložila pomen ženskega delovanja na kari-tativnem polju." Ženske veliko več govore, kakor moški", je rekla, "zato pa tudi veliko več store. Zlasti "charity", to je polje, kjer se mora katoliška žena čutiti doma. Od narave imamo milejši čud. Od narave smo nagnjene bolj k usmiljenju, kakor možki, zato je pa naša dolžnost, da temu svojemu nagnenju tudi vedno sledimo. Me, katoliške žene v New Yorku, smo izvrstno organizirane. Imamo odbore, kjer obiskujemo reveže po hišah in jim nosimo potrebnih stvari za vsakdanji živež. Skrbimo za slepe in imamo krasne "Dom-e", kjer jih je na tisoče. Imamo enake odbore in dome za hrome, za jetiene, za slabe, za mutaste, za otroke, za dojenčeke. Imamo zavetišča za dekleta! Ako imate mej seboj takih, kar pošlite nam jih ! Z ljubeznijo se bomo zavzele za nje. Vendar velike težave imamo z ubogimi in potrebnimi slovanskih narodnosti. Me bi jim rade pomagale, pa jih ne razumemo. Od strani Slovanov samih pa ne dobimo nobene pomoči in nobenega sodelovanja. Zato sem vesela, da sinem govoriti danes enej izmej slovanskih družin, da vabim Vaša dekleta in Vaše žene v našo sredo. Dekleta, žene, organizujte se. Naredit e si odbore in pridite k nam. .Mi Vaše pomoči potrebujemo in sicer ne v našo, ampak v korist Vaše narodnosti. Katoliške žene, skupaj! Združimo se in
naj bomo katerekoli narodnosti." Živahno odobravanje je sledilo temu krasnemu govoru.
G. Žižka, konzul, je najprej opravičil odsotnost generalnega konzula, ki bi se bil jaki rad osebno udeležil te prireditve, pa je bil uradno zadržan in v njegovem imenu pozdravlja navzoče in družbo." To je gotovo najplemenitejše delovanje, ako se deljuje za uboge naseljence. Zato naj bi se vsi Slovenci združili pri tem delovanju. Jaz sem Hrvat in kot tak bi si želel, da bi se tudi Hrvatje zganili in posnemali krasen zgled navdušenih Slovencev in se zavzeli za svoje naseljence. U-pam, da se bo to gotovo tudi zgodilo.
Toraj v imenu goneralnega konzula in v svojem imenu prav iskreno, prisrčno pozdravljam delovanje družbe sv. Rafaela in ji želim obilno vspeha. (Ploskanje.)
Slednjič nastopi še ustanovitelj družbe, P. Kazimir Zakrajšek, in burno pozdravljen izraža svoje srčno veselje nad tem krasnim vspehom družbe sv. Rafaela." Pet let je, kar smo ustanovili to družbo. Marsikak vihar je rjul nad našimi glavami. Marsikako težko uro smo prestali. Toda danes se vsega tega veselimo. Dandanes nas ne napadajo več. Zakaj ? Ker nas poznajo! Ker so nas tudi takrat napadali zato, ker nas niso razumeli. Sedaj vidijo, da smo ne samo ne nevarni ampak, da smo potrebni in koristni. In to je najveselješe znamenje. Tako se ideje počasi čistijo in nas združujejo v narodno delo. Zato rojaki skupaj deluj-mo!"
Gospica U. Zakrajšek je v krasnem angleškem govoru pozdravila v imenu slovenskih deklet in ženskega odbora družbe sv. Rafaela navzoče goste in nato v slovenščini gospica Ivanka Kompare. (lovora in ves nadaljni vspored priobčimo v
prihodnji številki.
——-----
Kogar veliko preganjajo in grajajo, ali kogar zelo hvalijo, je ali zelo slab ali pa zelo dober človek, kajti kolikor boljši je, toliko bolj ga hvalijo. Kdor je toraj zelo dober ali z.'lo slab človek, tega se zelo hvali ali zelo graja. Zato pa ako hočemo po sodbi drugih koga spoznati, moramo najprej dobro poznati one, ki ga ali hvalijo ali sodijo. (A. Tomec.)
ROŽA SVETA. Spisal J. E. Haggard, poslovenil J. M. Povest iz tretje križarske vojske. $1.20, vezano v platnu $1.60.
Ta krasna povest je izšla kot XVIII. zvezek "Ljudske knjižnice" v zalogi "Katoliške Buk-varne" v Ljubljani. Pripovedna zbirka "Ljudska knjižnica" zasleduje vstrajno in dosledno svoj smoter obogatiti slovensko slovstvo z zanimivim, a zajedno izbranim čtivom, saj so povesti "Dekle z biseri". "Skozi pustinje in puščavo", "Janez Nevolja" itd. zares pravi biseri pripovednega slovstva; prvenstvo bo pa zavzela brezdvoma najnovejša povest "Koža sveta" "Koža sveta" je ena najlepših povesti, kar jih pozna svetovni slovstvo; njena snov je zajeta izza časa križarskih vojsk torej iz one dobe, ko je bila verska ideja tako močna ,da si je pripelo tisoče in tisoče vitezov križ na svoje prsi ter so šli osvobojevat sveto deželo iz rok nevernikov. Doba križarskih vojsk je takorekoč vitežka doba krščanstva.
Slavnoznani pisatelj zna mojstersko sukati svoje pero in kar očara bravca s svojo pripoved-niško silo. Značaji oseb, ki nastopajo tekom povesti, so jasni in izraziti kot bi bili izklesani iz marmorja in čitatelj zre pred seboj junaško Ro-zamando v vsej njeni krasoti ter občudule silnega Vulfa ter vrlega in plemenitega Godvina. Kako mojstersko je orisana požrtvovalna ljubezen Masude, ki žrtvuje samo sebe, da reši Roza-mundo in z njo Jeruzalem ter življenje vseh jeruzalemskih kristjanov. Ista umetnost se kaže tudi v popisu krvave bitke, v kateri je popolnoma porazil modri in hrabri sultan Saladin krščan sko vojsko ker so njeni voditelji za trenutek pozabili na prvo Kristovo zapoved ljubezni in sloge. Celo dejanje povesti je krntkorečeno skozi in skozi zanimivo, nad vse privlačno ter tako naveže čtatelja, da ne more knjige odložiti, dokler je ne prebere.
Povest vsem slojem najtopleje priporočamo.
Dobiva e v našem upruvništvu.	s
-O-
SALOMONOVI RUDNIKI. (Spisal J. K, llag gard, poslovenil J. M.)
Afrikanska povest. Cena broš. 80e., v platnu $1.15.
Le malo povesti imamo Slovenci, ki bi nudile čitatelju poleg izredno zanimive vsebine tudi možnost spoznavati tuje dežele in seznanjati se s čudainii šegami in običaji nam neznanih divjih narodov Slavni angleški pisatelj Haggard je postal ravno radi tegasvetovno znan, ker zna v svojih čudovitih potnih povestih, ki so skozi in skozi prepletene z najbolj čudnimi dogodki, tako izborilo naslikati tudi čuda pokrajin in prebivalcev, mimo katerih polje čita-telja.
Njegova nad vse bujna domišljija mu povsod pomaga najti sredstva in pota, po katerih so
izogne tisočerim nevarnostim ter svoje junake srečno pripelje do zaželjenega smotra.
V tej povesti s čudovito spretnostjo in zanimivostjo odgrinja čitatelju skrivnosti Afriko ter ga seznanja najpreje s strašnimi teževami, s katerimi je zvezan prehod skozi puščavo črez gore pokrite z večnim snegom in ledom. Nato pa, pripelje svoje junake^ kolikor jih ne pogine med potoni, v deželo, kjer se nahajajo bajni rudniki, iz katerih je črpal kralj Salomon svoje dija-mante in dragocenosti in kjer je dobil slouovo kost za svoj slonokoščeni prestol.
Povest je pisana z redko pisateljsko zmožnostjo in je izredno zanimiva zato jo priporočamo. Dobi se v našem upravništvu.
Napoleon I. Iz ruščine prevel Ivan Steklasa. 40c. eleg. vez. 75c.
Knjiga ima ne le izredno zanimivo in primerno vsebino, temveč nam tudi prav lepo in po avtentičnih virih opisuje značaj, delo in izredne dogodke v življenju tega velikega moža, pred katerim se je tresla svoj čas cela Evropa in katerega je z drzne višine strmoglavila usoda.
II. Sienkiewicz, Skozi pustinje in puščavo. Roman iz Mahdijevih časov .Iz poljščine prevedel dr. Iv. Lenaril, v platnu $1.50.
Spillmann, Zadnji dnevi Jeruzalema (Lucij Klav.) Zgodovinski roman. 2 zvezka, voz.$2.00.
Disraeli, Vstaja škender-begova. Zgodovinska 30c. vez. 40c.
Povest niim slika zanimive in hude boje, ki so jih bili krščanski junaki s Turki.
Dickena-Cank^r: Povest o dveh mestih, vez. $ l.{)0.
Beneš-Trebizskv, Kraljica Dagmar. Zgodovin ski roman. vez. $2.00.
Haggard, Dekle z biseri. Povest iz Neronove dobe. vez. $1.10.
Dejanje povesti se vrši v viteški dobi krščanstva, katero so najslavnejši pisatelji porabili, za svoja najboljša dela.
Keimmichl, Skrivnost najdonko. vez. 40c.
Črna žena. Povest iz domače zgodovine vezana S5".
Sienkiewicz, Potop. Zgodovinski roman. 2 zvezka $:i,90 vezan v eno I njigi.
Brez dogme. Roman, v.v.an $2 00.
Quo vadiš? Roman iz Neronove dobe. Vezan $2.20.
Navedeni trije romani spadajo mfed najboljše spise slavnega poljskega pisatelja ter se smejo prištevati prvovrstnim delom vesoljnega svetov nega slovstva.
Wallace, Ben-Hur. Komun iz Kristusovih časov. Vezan $2.10.
Spillmann, Zadnji dnevi Jeruzalema (Lucij Flav). Zgodovinski roman 2 dela vezan $2.00.
Ženinom in nevestam, pouk za srečen zakon spisal Anton Bonavcntura škof Ljubljanski. Cena 10c.
V zalogi imamo vso knjige, bodisi prijovedno in nabožne, katere smo oglasili v majevi številki imAegn lista. Hazven teli imamo v zalogi vse knjige, katere ima Katoliška bukvama v Ijjub Ijani. čitalnice in društva imajo lepo priliko si nabavili lin""' in najlepše knjige kar jih imamo dosedaj Slovenci.