SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ V LETU 1995 400 Leto 1995 je za Slovenski etnografski muzej zaznamovano z bistvenim premikom, s stvarnimi dogodki v procesu reševanja dolgoletne prostorske stiske. Julija 1994 je Vlada Republike Slovenije sklenila, da Slovenski etnografski muzej dobi svoje prostore v južnem delu kompleksa nekdanje vojašnice na Metelkovi, ki ga je dodelila Ministrstvu za kulturo. In slednje, ki se je odločilo za podvig, imenovan "streho nacionalkam", je 29. marca 1995 Slovenskemu etnografskemu muzeju s pogodbo oddalo dva izmed šestih objektov (s površinama 3500 in 1900 m2) za razstavno in skoraj vso drugo muzejsko dejavnost in nekaj kasneje na isti lokaciji zagotovilo še prostor (s površino 2000 m2) za muzejski depo. Bilo je spoznano in odločeno, naj se vprašanje Slovenskega etnografskega muzeja na Metelkovi rešuje v celoti; poleg njega bosta tam dobili manjkajoči prostor še dve nacionalni muzejski hiši, Narodni muzej in Moderna galerija. Objekt št. 28 na Metelkovi je namenjen naslednjemu: upravi, raziskovalni, založniški, konservatorsko - restavratorski dejavnosti in za javnost odprtim knjižnici, dokumentaciji in predavalnici oziroma prostoru za manjše prireditve. (Foto I. Omahen, 1995) Poročila 4J— - U 11 ¡i lil 25 J: m 271 Li / p 4 m ■On (S) C nbnR L i ii i—] B LL_ Načrt situacije kompleksa nekdanje vojašnice na Metelkovi. Objekt št. 27 na Metelkovi je potreben zahtevnejših sanacijskih posegov in bo v celoti namenjen javnostim: razstavam, ustvarjalni m delavnicam, prostorom za pedagoške aktivnosti in za prireditve, okrepčevalnici, muzejski trgovini...(Foto L Omahen, 1995) Poročila Julija 1995 je bil razpisan urbanistično - arhitekturni natečaj za urbanistično ureditev in arhitekturno rešitev celotnega kompleksa nekdanje vojašnice na Metelkovi (po starem imenovane "Belgijska kasarna", zgrajene v osemdesetih letih 19. stoletja). V programskih izhodiščih zanj je Slovenski etnografski muzej definiran v dveh objektih, v št. 27 in 28 (glej načrt situacije). Funkcionalna povezanost obeh objektov in depojev bo dorečena ob izteku urbanistično - arhitekturnega natečaja, iz katerega je bil objekt št. 28 izvzet kot najbolj ohranjen in primeren za prenovo. Do konca februarja 1996 bosta zanj izgotovljena projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekt za izvedbo. Dolgoletnega direktorja Slovenskega etnografskega muzeja dr. Ivana Sedeja je od februarja 1995 v času odsotnosti nadomeščala mag. Inja Smerdel. S1. julijem, ob izteku njegovega mandata, ga je nasledila pri vodenju naše inštitucije. Dr. Ivan Sedej bo svoje bogato znanje in izkušnje še naprej posredoval muzeju kot svetnik. RAZSTAVNA DEJAVNOST - Oselnik, drobna obrobna oda... Do 2. aprila 1995 je bila v Slovenskem etnografskem muzeju na ogled razstava Oselnik, drobna obrobna oda delu, ustvarjalnosti, znanju, svojosti, erosu... avtorice mag. Inje Smerdel. Po koncu razstave je bila v času košnje v izložbi Mladinske knjige na Slovenski ulici v Ljubljani Razstavica po razstavi - oselnik, drobna obrobna oda, kjer so bili razstavljeni najboljši izdelki mladih obiskovalcev, ki so na razstavi krasili ploskovno oblikovane oselnike - vstopnice. V času od 3. avgusta do 30. oktobra 1995 je razstava Oselnik, drobna obrobna oda... gostovala na Madžarskem, v Neprajzi muzeumu v Budimpešti. Z gostovanjem je Slovenski etnografski muzej vrnil obisk kolegom iz Nčprajzi muzeuma, ki so leta 1994 gostovali v Ljubljani z razstavo Tekstil v kmečki hiši. Avtorica mag. Inja Smerdel je za razstavo pripravila dvojezično (madžarsko, angleško) zgibanko. Na dan odprtja razstave in na dan narodov Madžarske, 20. avgusta, je sredi razstave krasil oselnike rezbar Dušan Tomšič. Razstavo si je ogledalo več kot 18000 obiskovalcev. - V sožitju z lesom Od 6, do 9. aprila 1995 je Slovenski etnografski muzej z razstavo V sožitju z lesom oplemenitil predstavitev tovarne Belinka na sejmu Alpe - Adria. Nekaj izjemnih predmetov iz naših zbirk, izbranih v duhu besedila "sem les tvoje zibelke in rakve", je za razstavo pripravil tehnični oddelek Slovenskega etnografskega muzeja. Izdana je bila dvojezična (slovensko - angleška) zloženka s katalogom razstavljenih predmetov in besedilom mag. Inje Smerdel z naslovom V sožitju z lesom. - Kamniti svet Od 13. aprila do 3. septembra 1995 je bila v Slovenskem etnografskem muzeju na ogled razstava Kamniti svet, ki jo je pripravila Zvona Ciglič iz Etnološkega oddelka Pokrajinskega muzeja Koper. Prikazovala je del bogate, razvejane, pa tudi že nekoliko Poročila Zloženka za razstavo Oselnik, drobna obrobna oda...v Budimpešti. Poročila Z razstave V sožitju z lesom, predstavitve Be lirike in Slovenskega etnografskega muzeja na sejmu Alpe Adria. (1995) 25. oktobra 1995 je bila v Slovenskem etnografskem muzeju ob stoletnici pomembnih dogodkov v razvoju slovenske etnologije odprta razstava Po sledeh vsakdana. (Foto M. Pavlovec, 1995) Poročila Del razstave Po sledeh vsakdana je bila razstava etnoloških publikacij. (Foto M. Pavlovec, 1995) pozabljene dejavnosti - kamnoseštvo ter kamen v oblikah, ki kažejo na način življenja v slovenskem primorskem svetu. - Škedenjska krušaica Od 12. septembra do 15. oktobra 1995 je v Slovenskem etnografskem muzeju z razstavo škedenjska krušarca gostoval Škedenjski etnografski muzej. Muzej beleži dvajseto leto svojega delovanja in je nastal iz pobud avtorja razstave, domačega kaplana Dušana Jakomina. Razstava v Ljubljani je nastala ob sodelovanju delavcev Slovenskega etnografskega muzeja in je predstavila zdaj že legendarne krušarce - ženske, ki so več kot tri stoletja redno vsak dan pekle kruh in ga nosile prodajat po hišah ali na tržaške trge. - Po sledeh vsakdana Od 26. oktobra 1995 do 4. januarja 1996 je bila ob stoletnici pomembnih dogodkov v razvoju slovenske etnologije na ogled razstava Po sledeh vsakdana - Etnologov o delo nekoč in danes, od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj. Razstava je prikazala zgodovinski prerez slovenske etnološke vede in njeno sodobno razvejanost. Avtorici razstave sta bili Sonja Kogej - Rus in Barbara Sosič. Del razstave je bila razstava etnoloških publikacij, ki so izšle do konca druge svetovne vojne in povojne publikacije slovenskih etnologov. Pripravile so jo bibliotekarke etnoloških inštitucij: Majda Fister, Bojana Rogelj - Škafar, Sinja Žemljic - Golob in Mojca Račič - Simončič. Poročila Tone Pezdirc pri delu. (Foto B. Premrl, 1995) Poročila Predavanje z demonstracijo obdelave kamna je bilo 23. maja 1995 sredi razstave Kamniti svet. (Foto S. Kogej - Rus, 1995) SODELOVANJE PRI RAZSTAVAH Skupni projekt Slovenskega etnografskega muzeja, Ministrstva za kulturo, Svetovnega slovenskega kongresa - Konference za Slovenijo, Milwaukee Public muzeja ter Slovencev in njihovih potomcev iz Wisconsina je bil Dopolnitev opreme hiše Slovencev v Milwaukee Public muzeju. Kustodinja za stavbarstvo in stanovanjsko kulturo Irena Keršič, ki je sodelovala pri opremljanju hiše, je pripravila dvojezično zgibanko in katalog. Hišo Slovencev v Milwaukee Public muzeju predstavlja kmečki dom z alpskega območja Slovenije, zidanim pritličjem in lesenim nadstropjem, ki ima na čelni strani hodnik - gank, krašen z izrezljanimi okraski. Dopolnjena hiša je na ogled od 4. aprila 1995. Od 9. aprila do 17. aprila 1995 je bila v cerkvi Sv. Jožefa v Čevcah v Dolnjem Logatcu na ogled razstava Velikonočni pirhi, ki jo je pripravila Knjižnica Logatec v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem in časopisom Kmečki glas. Slovenski etnografski muzej je sodeloval z izborom predmetov iz zbirk SEM na razstavi Vse o srcu, ki jo je pripravilo Društvo za zdravje srca in ožilja v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani od 9. oktobra 1995 do 15. januarja 1996. Mag. Andrej Dular je za razstavo Od antičnega vrča do majolke, ki so jo odprli 17. novembra 1995 v Dolenjskem muzeju v Novem mestu, pripravil izbor predmetov iz lončarske zbirke Slovenskega etnografskega muzeja, kustodinja dokumentalistka Barbara SosiČ pa ustrezno fotografsko gradivo. Kustosi Slovenskega etnografskega muzeja so posredovali pri ogledih in izposojah muzealij ter raznim strankam nudili različne informacije in strokovne ocene prinešenih predmetov. Poročila PRIREDITVE, PREDAVANJA V PROSTORIH SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA - 23. maja 1995,0 kamnu in kamnoseštvu. Predavanje Ivana Pertota, predavatelja za risanje in tehnologijo v kamnoseštvu na tečajih deželnega zavoda za poklicno izobraževanje iz Trsta in demonstracija obdelave kamna restavratorja Toneta Pezdirca. - 22. junija 1995, Vaje občutljivosti na prostor. Delavnica Marka Pogačnika. - 4. oktobra 1995, Škedenjski večer v pesmi in besedi. 40 8 - 23. novembra 1995, Dokumentacija ljudske kulture na avstrijskem Koroškem. Predavanje z video projekcijo dveh filmov Narečje pod Vrtačo, Mlini in žage ter Barbara, Lucija pomoj... dr. Herte Maurer - Lausegger, asistentke na Inštitutu za slavistiko Univerze v Celovcu. - 8. december 1995, Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja od Trsta do Timave. Predstavitev knjige mornarja, pomorščaka in dobrega poznavalca ribištva in pomorskih ved Bruna Volpi Lisjaka. Poleg avtorja sta knjigo predstavila akademik dr. Milko Matičetov in kustodinja piranskega Pomorskega muzeja Sergej Mašera Zora Žagar. NOVE PRIDOBITVE SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA Slovenski etnografski muzej je v letu 1995 pridobil 195 novih predmetov. Po podatkih iz akcesijske knjige jih je bilo 71 pridobljenih z darili, 119 z odkupi, 5 pa je bilo zamenjav. Nekaj izjemnejših ali zanimivejših posamezni kustosi predstavljajo v tem Etnologu v razdelku Nove pridobitve. DELO PO KUSTODIATIH, RAZISKOVALNA IN DRUGA STROKOVNA AKTIVNOST KUSTOSOV SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA V okviru redne dejavnosti so v letu 1995 po posameznih kustodiatih potekale naslednje aktivnosti: - Kustodinja za stavbarstvo in stanovanjsko kulturo Irena Keršič pripravlja za leto 1996 izdajo kataloga muzejskega gradiva in razstavo zbirke svetil Slovenskega etnografskega muzeja, zato je bila glavnina njenega dela usmerjena na zbiranje podatkov, dopolnjevanje, inventariziranje, fotografiranje, videodokumentacijo in preučevanje te obsežne zbirke Slovenskega etnografskega muzeja, - Kustos za obrti mag. Andrej Dular je inventariziral del zbirke čevljarskega orodja, naprav in drugih čevljarskih predmetov z Gorij pri Bledu ter različno orodje, darilo Branka Čopa z Bleda. Te je tudi fotografiral in jih opremil s komentarji. V depoju je uredil obrtniško orodje po tipih, obliki in namenu. Terensko in arhivsko delo se je nanašalo na zbiranje gTadiva o metliških obrtnikih, v avgustu pa je posnel faze postavljanja oglarske kope in Poročila kuhanja oglja pri oglarju Jožetu Novaku na Dolah pri Litiji. Kot eden izmed treh zadolženih je pripravil svoje videnje bodoče stalne razstave Slovenskega etnografskega muzeja. - Kustodinja za nošo in vezenine mag. Janja Žagar je dokumentirala in preverjala prisotnost in stanje predmetov v zbirkah meščanske in novejše kmečke noše. Skupaj s študentko etnologije urejeta zbirko klekljanih in kvačkaruh čipk in priprav za izdelovanje čipk. Terensko delo je bilo povezano z ogledi predmetov za nakup in iskanjem podatkov o njih. Mag. Žagarjeva je napisala tudi koncept stalne razstave. - Kustodinja za socialno kulturo Tanja Tomažič je poleg inventariziranja igrač, jaslic, mask in gostilniške opreme ter novih nakupov opravila terenske raziskave socialne kulture: 25. februarja 1995 kraškega pusta na Opčinah, 11. marca 1995 barčic, gregorčkov in ladjic v Kropi, Kamni gorici in Tržiču, 8. aprila 1995 velikonočnega sejma v Cerkljah na Gorenjskem, 25. julija 1995 žegnanja v Cerknem, od 14. do 16. avgusta 1995 Velikega šmarna, kontrabanta in nogometa v Ilirski Bistrici in okolici, 9. in 10. septembra 1995 Rezije in ziljskega štehvanja ter 5. decembra 1995 miklavževanja v Bevčah pri Velenju. Jeseni je začela urejati zbirko igrač in pripravljati material za objavo v zbirki Knjižnica Slovenskega etnografskega muzeja. - Kustos za ljudsko umetnost dr. Gorazd Makarovič je inventariziral, fotografiral in deponiral slike na steklo, ter za urejeni del zbirke slik na steklo izdelal register motivov. V depoju je uvrščal muzealije po inventarnih številkah. Dr. Makarovič je pripravil svoj koncept stalne razstave. - Kustos za neevropsko etnologijo Ralf Čeplak je nadaljeval delo na dveh že v letu 1994 začetih projektih: konceptu predstavitve neevropskih zbirk v dvorcu Goričane in raziskavi kitajske zbirke Kondo Kavese - Marije Skušek. Poleg rednega dela je vodil Zvezo muzejev Slovenije, sodeloval pri strokovni komisiji za podelitev Valvasorjevih nagrad in priznanj, sodeloval v ekspertni komisiji za muzejska vprašanja na Ministrstvu za kulturo, pri delu Nacionalnega komiteja ICOM ter Izvršnega odbora Muzejskega društva. Kustosi Slovenskega etnografskega muzeja so sodelovali pri pisanju gesel za Slovenski etnološki slovar in etnoloških gesel za Enciklopedijo Slovenije. Svoje delo so nekateri predstavili tudi s predstavitvami knjig. Mag. Janja Žagar je na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo 4. januarja 1995 predstavila svojo knjigo Oblačilna kultura, mag. Andrej Dular pa 3. marca 1995 v Vinski kleti Kmetijske zadruge Metlika svojo knjigo Pij, kume moj dragi!. 8. marca 1995 je v KIC-u, kjer je Slovensko etnološko društvo organiziralo predstavitev etnoloških publikacij za leto 1994, Bojana Rogelj - škafar predstavila knjigo mag. Inje Smerdel Oselniki in Etnologa 4(LV),1994. Publikacije Slovenskega etnografskega muzeja so bile predstavljene na Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu od 7. do 10. novembra 1995. Irena Keršič je imela ob bivanju v Wisconsinu 4. marca 1995 v Milwaukee Public muzeju predavanje z diapozitivi o tradicionalni arhitekturi na Slovenskem in na lokalnem radiu poročilo o projektu dopolnitve opreme slovenske hiše. Ob vrnitvi iz ZDA je imela predavanje z diapozitivi o Milwaukee Public muzeju za etnologe muzealce pri Slovenskem etnološkem društvu in 16. marca 1995 v prostorih Slovenskega svetovnega kongresa tiskovno konferenco o rezultatih obiska v ZDA. Poročila Mag. Janja Žagar je za ZKOS pripravila tri predavanja: 25. marca 1995 o slovenski ljudski noši in 26. novembra 1995 o noši na Primorskem, v Istri, Benečiji in Reziji za voditelje folklornih skupin ter 13. maja 1995 uvodno predavanje na delavnici vezenja na Slovenskem, katerega praktični del je vodila Ana Perko. Mag. Andrej Dular je 29. marca 1995 v Slovenskem domu v Zagrebu predaval o etnološki podobi Bele krajine. Od 18. do 26. aprila 1995 se je mag. Marjeta Mikuž v okviru priprave doktorata z naslovom Muzejski management mudila v Londonu in v British Library zbirala literaturo angleškega govornega področja na to temo. Od 23. do 26. maja 1995 se je udeležila 410 posvetovanja Slovenskega društva informatikov DOKSIS 95 z naslovom Multimediji, sistemi za upravljanje z dokumenti in INTERNET. Na posvetovanju je sodelovala z referatom Dokumentacija premične kulturne dediščine, ki jo hranijo slovenski muzeji in galerije, in je izšel tudi v zborniku posvetovanja. Kustosi Slovenskega etnografskega muzeja so se udeležili zborovanja Slovenskega muzejskega društva v Idriji od 11. do 13. oktobra 1995. Tanja Tomažič je pripravila referat O pridobivanju gradiva. Ob zaključku zborovanja je za svoje delo na področju muzealstva prejel Valvasorjevo nagrado dr. Gorazd Makarovič. V Cankarjevem domu v Ljubljani je od 24. do 27. oktobra 1995 potekal kongres Razvoj slovenske etnologije od Streklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj. Udeležili so se ga tudi kustosi Slovenskega etnografskega muzeja. Bojana Rogelj - Škafar je na njem sodelovala z referatom Slovenski etnografski muzej od ustanovitve do danes. Mag. Inja Smerdel se je odzvala vabilu Kluba znanstvenikov pri Slovenski ljudski stranki in je imela 17. novembra 1995 referat z naslovom Slovenski etnografski muzej in kulturna identiteta. Slovenski etnografski muzej kot javni zavod sije jeseni leta 1995 uspel urediti (na osnovi meril za ocenjevanje kakovosti raziskovalne dejavnasti etc.) status raziskovalne organizacije in je vpisan v evidenco zavodov in organizacij pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo. Sprejet je bil tudi naš raziskovalni projekt Stalna razstava v Slovenskem etnografskem muzeju. PEDAGOŠKO DELO Pedagoško delo v Slovenskem etnografskem muzeju je povezano z vodstvi kustodinje pedagoginje Sonje Kogej - Rus za vse starostne stopnje po občasnih razstavah Slovenskega etnografskega muzeja. Ob koncu razstave Oselnik, drobna obrobna oda... je skupaj z avtorico razstave mag. Injo Smerdel pripravila izbor ploskovno oblikovanih oselnikov, ki so jih otroci krasili na razstavi po motivih z razstavljenih primerkov ah po motivih iz lastne domišljije. Izmed Poročila oddanih ali poslanih so bih najboljši, najzanimivejši, najduhovitejši in najbolj pisani nagrajeni in razstavljeni v izložbi Mladinske knjige na Slovenski cesti v Ljubljani. Za razstavo Po sledeh vsakdana je pripravila pobarvanko za nižje razrede ter delovne liste za višje razrede osnovnih šol. Razstava, katere soavtorica je bila, je bila pedagoško koncipirana tako, da je otrokom približala etnologijo in razvejanost etnološkega dela. Kustodinja pedagoginja je bila organizatorica predavanj v Slovenskem etnografskem muzeju, za Osnovno šolo Vide Pregarc in Osnovno šolo Majde Vrhovnik pa je za četrte razrede v predpustnem času pripravila učne ure o pustu na Slovenskem. Učencem osnovnih šol je nudila pomoč pri raziskovalnih nalogah s področja etnologije. KNJIŽNICA V letu 1995 je knjižnica Slovenskega etnografskega muzeja pridobila 276 monografij in 438 periodičnih publikacij. Po dveletnih prizadevanjih se je knjižnica vključila v slovenski medknjižnični on-line sistem COBISS. Kustodinja bibliotekarka Bojana Rogelj - Škafar se je v ta namen udeležila dveh izobraževalnih tečajev: v Mariboru od 27. februarja do 3. marca 1995 tečaja o uporabi programske opreme COBISS in katalogizacije in v NUK-u v Ljubljani od 13. do 15. marca 1995 uvodnega tečaja za obdelavo monografskih publikacij v sistemu COBISS. Ob vpeljevanju informacijske infrastrukture v knjižnico sta se z mag. Marjeto Mikuž udeležili predavanja v ICPE (Mednarodnem centru za podjetja v družbeni lasti), kjer je Irene Farkas Conn govorila o ameriških in drugih izkušnjah pri prestrukturiranju knjižnic v sodobne informacijske centre. 11. oktobra 1995 je prisostvovala predstavitvi baze podatkov INFORS, o bazah podatkov in njihovih kreatorjih v Sloveniji. Kustodinja bibliotekarka je v letu 1995 poleg svojega rednega dela (izposoje gradiva, posredovanja raznovrstnih informacij, izmenjave publikacij, oblikovanja hemeroteke na osnovi člankov iz slovenskega časopisja in dopolnjevanja tekoče bibliografije sodelavcev muzeja) prevzela uredništvo Etnologa ter skrbela za promocijo publikacij Slovenskega etnografskega muzeja. V okviru Slovenskega etnološkega društva je pripravila sedem Etnovečerov, ki so enkrat mesečno potekali v Klubu Cankarjevega doma. V knjižnici Slovenskega etnografskega muzeja z več kot 20000 enotami gradiva že dolgo ne zadošča le ena kustodinja bibliotekarka. Med čakanjem na ugodno rešitev vloge za novo zaposlitev, oddane Ministrstvu za kulturo, v knjižnici od aprila honorarno dela diplomirana etnologinja in bibliotekarka Polona Sketelj. ODDELEK ZA DOKUMENTACIJO V oddelku za dokumentacijo so v letu 1995 potekale redne dejavnosti in nekatere, ki potekajo že nekaj let. Nadaljevalo se je urejanje neinventariziranih fotografij, diapozitivov ter vpis predmetov iz inventarnih knjig v računalniško bazo podatkov. S fotografskim gradivom Slovenskega etnografskega muzeja in informacijami oddelek sodeluje z raznimi inštitucijami (Enciklopedijo Slovenije, Moderno galerijo, Goriškim muzejem, Velenjskim muzejem, Pokrajinskim muzejem Maribor, Dolenjskim muzejem, Arhivom Slovenije ter nekaterimi osnovnimi šolami) in posamezniki. S pridobivanjem fotografij in reprodukcij dokumentacijski oddelek dopolnjuje krajevne in tematske bele Poročila lise za čas do druge svetovne vojne. Pridobljenih je bilo 31 fotografij Bogumila in Milana Brinška iz Ilirske Bistrice iz začetka stoletja ter za čas do druge svetovne vojne 30 fotografij iz zapuščine F. Lipovža iz Lozic pri Vipavi, 18 fotografij iz Baške grape in 75 iz Branika na Primorskem. Kustodinja dokumentalistka Alenka Simikič deluje v okviru Delovne skupine za etnologijo pri Mednarodnem komiteju za dokumentacijo - CIDOC. V letu 1995 je bilo njeno delo usmerjeno na pripravo osnutka etnoloških podatkovnih standardov: - Izdelala je formularje za analizo podatkovnih standardov v posameznih državah. - Analizirala je nacionalna poročila. - Organizirala in vodila je sestanek Delovne skupine za etnologijo ICOM - CIDOC, ki je potekal na Bledu od 7.5 do 11.5.1995. Iz Slovenskega etnografskega muzeja sta se 412 ga udeležila tudi kustodinja Barbara Sosič in Tone Pire. - Izdelala je osnutek etnoloških podatkovnih standardov, ki so bili predstavljeni in sprejeti na generalni konferenci v Stavangerju na Norveškem od 1.7 do 7.7.1995. Na tej konferenci je bila izvoljena v predsedstvo CIDOC. - Udeležila se je 7. mednarodne konference MDA v Edinburghu od 7.11. do 10.11. 1995. TEHNIČNI ODDELEK Tehnični oddelek Slovenskega etnografskega muzeja je sodeloval pri postavitvah in podiranju razstav v Slovenskem etnografskem muzeju. Za razstavo Škedenjska krušarca je restavrator Janez Črne izdelal rekonstrukcijo peči in ognjišča, za razstavo Po sledeh vsakdana pa so izdelali razstavno tehniko. V delavnicah so restavrirali predmete iz lesa, kovine in tekstila (stilno mizo, intarzirano skrinjo, klop, mentrge, lopar, burklje, sani, obleke...), v depoju pa so urejali zbirke, pregledali in injicirali črvojede predmete, zasteklili okna in postavili nekaj novih kovinskih regalov. V centralnih depojskih prostorih Slovenskega etnografskega muzeja je bil v jeseni leta 1995 prenovljen ter dopolnjen protivlomni alarmni sistem in napeljan protipožarni javljaLni sistem. Tehnični oddelek je nudil strokovno pomoč Škedenjskemu etnografskemu muzeju iz Trsta. V času od 2. oktobra do 3. novembra 1995 sta konservator dr. France Golob in restavrator za kovino Janez Črne za ta muzej restavrirala 28 predmetov iz kovine in 6 predmetov iz lesa.