Nulov — Addreu NOVA DOBA 6233 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio (Tel. HEnderson 3889) NOVA DOBA (NEW ERA) UKADNO GLASILO AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE — OFFICIAL ORGAN OF THE AMERICAN FRATERNAL UNION Entered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of March 3rd, 1879. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925 NO. 28. ŠT. 28. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JULY 11 — SREDA, 11. JULIJA, 1945 VOLUME XXI.—LETNIK XXI. SPLOŠNI TEDENSKI PREGLED BOJI NA PACIFIKU Po poročilih, ki jih prejemamo, so boji na Pacifiku v glavnem omejeni na letalske aktivnosti. Ameriški bombniki dan za dnem mehčajo japonska industrijska mesta, pristanišča in komunikacije na glavnih in nekaterih manjših otokih. V enem najnovejših napadov je sodelovalo okrog 1,000 ameriških letal. To se zdi, da je predpriprava za invazijo prave Japonske. Večji boji na suhem se vrše samo na Kitajskem in pa za posest velikega otoka Borneo. Tam so v akciji od zavezniške strani večinoma le avstralske in holandske čete. Yf ?NI RAZVOJI SVETU V^o - USv /j \ reta je dandanes /N. ’ana med seboj kot j dj v znani zgodovini.i Pečji stres- ljaji ali preobnx ki se pripetijo v katerem koli delu sveta, čutijo povsod. Zato, če se skalijo vode miru v enem delu sveta, ne ostanejo več dolgo čista vodovja drugih delov sveta. Pretekli teden je minilo osem let od tistega usodnega 7. julija 1937, ko so Japonci izzvali “incident” s Kitajsko in pričeli vojno. Malokdo je takrat mislil, da je v dotič-nem incidentu začetek druge svetovne vojne. Danes vemo, da je bilo tako. O Kitajski smo takrat malo vedeli. Znali smo, da je daleč od nas, da je ogromna, ne posebno dobro organizirana dežela, ki ima okrog 400 milijonov prebivalcev. Tudi danes ne vemo dosti več o Kitajski. Vemo pa, da se Kitajska ni podala neprimerno bolje oboroženim Japoncem in da se bori proti njim že deveto leto. Utrpela je silne izgube, toda podala se ni, kljub svoji nepripravljenosti in kljub notranji razdvojenosti. Nekaj ameriške pomoči je pričela Kitajska dobivati šele, ki smo se tudi mi zapletli v vojno z Japonsko. Danes so Kitajci naši zavezniki v vojni z Japonsko in zaposlujejo milijone japonskih vojakov. In zaposlujejo jih že deveto leto. $ Sedanja vojna, ki je dosegla vse kontinente in vsa morja sveta ,je prepričala miroljubne narode, da morajo stopiti v neko zvezo in osvojiti nekak skupen načrt, če hočejo, da se bodoče vojne preprečijo. To je omogočilo nedavno zaključeno konfe^ renco Združenih narodov v San Franciscu. Tam so zastopniki 50 narodov sprejeli tak načrt ali čarter. Ako bi ne bila druga svetovna vojna prinesla toliko mi-zerije skoro vsem ljudstvom sveta, je dvomljivo, da bi se bili zastopniki teh ljudstev zedinili za tak načrt ali čarter. Sprejeti čarter je nedvomno v mnogih ozirih pomanjkljiv ,toda je neprimerno boljši, kot je bila podlaga, na kateri je bila zgrajena pokojna Liga narodov. Velika slabost Lige narodov je bila, da ji niso pripadale Zedinjene države, ker takratni senat priporoči la takratnega predsednika Wil-sona ni upošteval in ni odobril pristopa. Druga svetovna velesila, Ru sija, je bila od začetka od strani Lige bojkotirana in pozneje ne upoštevana. Glede nedavno sprejetega čarterja Združenih narodov je situacija drugačna. Danes je že toliko kot gotovo, da bo ameriški zvezni senat čarter odobril z veliko večino in da ga bosta odobrili tudi Rusija in Anglija, in to je dobra garancija, da bo čarter dobro orodje zai vzdrževanje svetovnega miru. Čarter Združenih narodov seveda ne bo delal čudežev, če narodi, ki so ga sprejeli, ne bodo sodelovali, toda daje dobre pogoje za to, če bo dovolj dobre volje. V glavnem pa bo svetovn mir odvisen od velike petorice Zedinjenih držav, Rusije, Angli je, Francije in Kitajske. Ako bo do te velesile nastopale v soglasju, ne bo mogla nobena mala država resno ogražati svetovnega miru. Sprejetje čarterja Zdru ženih narodov tvori neoporečno veliko novo poglavje v človešk zgodovini V bližnjih dneh se bodo v Berlinu ali v predmestju Berlina se-iDalJe na 2. strani) Nacijski zločini ne bodo pozabljeni Iz članka “Obtožba,” ki ga je o nacijskih grozodejstvih napisala ruska korespondentija Elena Kuznecova, so v naslednjem navedeni nekateri značilni iz-črpki: “Oswiecim! Ime tega malega mesta v Poljski Šleziji bo v spominu ljudi soznačilo pekel. Tu so bili Hitlerjevci zgradili svoje največje in najbolj uspešno taborišče smrti. Nacifašisti so ubili najmanj štiri milijone ljudi raznih narodnosti v Oswieci-mu; ubili so jih od 10 do 12 tisoč na dan. “Po osvobojenju Poljske Šle-zije po rdeči armadi so bili nemški zločini v Oswiecimu natančno preiskani in rekordirani. Preiskali so jih zastopniki Prve ukrajinske fronte in zastopniki Izrednega državnega odbora za ugotovljenje zločinov nacijskih vpadnikov in njihovih pomočnikov. Vse je bilo fotografirano in filmano in zabeleženo. Nemci so pred svojim umikom razstrelili peči, v katerih so žgali nesrečne žrtve in uničili mnogo dokumentov. Toda povsem niso mogli zabrisati svojih zločinov. Zažgali so 29 skladišč, v katerih je bila spravljena lastnina žrtev in zložena in pripravljena za odposlanje v Nemčijo. Toda šest skladišč je ostalo nepoškodovanih, in so bila fil-mana. “Kaj se vidi tam? Otroške srajčice in hlačice in jopice in kapice. Otroci, od drobnih detet, do 16 let starih dečkov in deklic, so bili tu ubijani. Mnoge je ubilo prenaporno delo; nekateri so bili živi pometani v ogenj, nekaterim so izčrpali kri iz žil; nekatere so ubili z vbrizganjem tarbolne kisline v srca. “V drugem skladišču so bile Dosnete slike vreč, napolnjenih z ženskimi lasmi. Nemci so ostrigli lase z glav 140,000 žena, ki so jih ubili. Morilci so celo spravili umetne zobe in zlate plombe svojih žrtev. Ogromni jarki so napolnjeni s sežganimi okostji. Sovjetski eksperti so odprli te grobnice in jih fotografirali. “Ko je rdeča armada zavzela Oswiecim, je našla v taborišču smrti še 2,819 ujetnikov živih. Večina pa je bila bolj mrtva kot živa, ali pa pohabljena za vedno. Zdravniki, ki so se zavzeli za nesrečnike, so našli primere kot: ženske, katerim je operacija odzvela možnost materinstva ;skupine kastriranih moških; pohabljence zaradi poskusov, katere so na njih izvajali nemški zdravniki. Od ne-(Dalje na 2. strani) CARTER V SENATU V začetku tega tedna je zvezni senat pričel razpravljati o varnostnem čarterju, ki je bil sestavljen in sprejet na konferenci Združenih narodov v San Franciscu. Take mednarodne pogodbe niso za to deželo veljavne, ako jih ne odobri zvezni senat z dvetretjinsko večino. Splošno se pričakuje, da bo čarter brez velike opozicije v senatu odobren v nekaj tednih. TRUMAN NA POTI Predsednik Truman je konci preteklega tedna odpotoval proti Evropi, da se udeleži konference z maršalom Stalinom in premierjem Churchillom v Potsdamu, to je v predmestju Berlina. Spremljajo ga državni tajnik Byrnes in razni eksperti. Vsa skupina potuje s parnikom. NOVI ČLANI KABINETA Kabinet predsednika Trumana se je znatno spremenil in se bo še bolj. S prvim julijem so nastopili urade sledeči novi člani kabineta: James F. Byrnes, državni tajnik; Tom C. Clark, generalni pravdnik; Robert E Hannegan, generalni poštar; Lewis B. Schwellenbach, delav ski tajnik; Clinton P. Anderson, poljedelski tajnik. Dne 5. julija je resigniral tudi zakladniški tajnik Henry Morgenthau, Jr., in predsednik je njegovo resignacijo sprejel. Vsekakor pa ga je naprosil, da obdrži urad, dokler se on, predsednik, ne vrnje s konference velike trojice Berlinu. VRHOVNO SODIŠČE Član vrhovnega sodišča Owen J. Roberts je naznanil, da bo z 31. julijem šel v pokoj. Roberts je bil imenovan za sodnika vrhovnega sodišča po predsedniku Hooverju 9. maja 1930. Pred dvema mesecema je dopolnil 70 leto in je upravičen iti v pokoj s polno plačo. Kdo bo njegov naslednik, še ni znano. Po resignaciji sodnika Robertsa bo od stare garde ostal v vrhovnem sodišču samo en član, namreč predsednik sodišča Harlan F. Stone, ki je bil imenovan za sodnika po predsedniku Coolidgeu Vse ostale je nominiral pokojni predsednik Roosevelt, pa tudi Stoneja je Roosevelt povišal od sodnika do predsednika sodišča PRIZNANJE VLADE Zedinjene države, Anglija Francija in Kitajska so pretekli teden priznale reorganizirano poljsko vlado v Varšavi za le galno provizorično vlado dežele Rusija je bila omenjeno vlado že prej priznala. S tem je kočljiva zadeva poljske vlade za en-(Dalje na 2. strani) BOJI ZA OTOK BORNEO PLASTIKA V TISKU Nekatere velike ameriške revije in listi imajo v. raznih delih sveta svoje posebne izdaje za Američane v tujini, z isto vsebino in tiskane skoro istočasno kot domače izdaje za čitatelje v Ameriki. To je omogočeno potom klišejev iz plastike. Na primer, vsaka stran revije “Time,” katere uredništvo je v New Yorku, se reproducira na klišej, in ti klišeji se z zračno pošto nemudoma odpremijo v pripravljene tiskarne v Evropo ali Afri ko ali na Pacifik ali kamor koli Papir je tam in vse drugo je tam, pa se inozemske izdaje tiskajo kar “na licu mesta,” to je v primerni bližini čitateljev, ki so v sedanjem času večinoma ameriški vojaki, raztreseni po vseh delih sveta. Na ta način Američani daleč v inozemstvu (Dalje na 6. strani) Naše železnice so preobložene Zadnje čase čitamo, da so se zavezniki resno zavzeli, da iztrgajo Japoncem veliki otok Borneo, katerega so bili slednji kmalu po začetku vojne na Pacifiku ukradli Angliji in Holandski. V teh bojih se v glavnem udejstvujejo avstralske čete, toda sodelujejo tudi ameriški letalci in vojne ladje. Otok Borneo, ki leži v Kitajskem morju, južno od Indokine in severno od Avstralije, je četrti naj večji otok na svetu. Dolg je 850 milj in širok 600 milj. Površina znaša 289,000 kvadratnih milj, torej je otok še nekaj večji kot naša država Texas. Prebivalstvo otoka se ceni na 2,200,-000. Večino otoka pokriva džungla izredno bujnega rastlinstva. Podnebje je v nižinah soparno in nezdravo, v višjih legah pa ugodno in zdravo. Skoro preko srede otoka se vleče veriga gorovja z vršaci od 3,000 do več kot 13,000 čevljev visokimi. To gorovje tudi v glavnem deli otok holandski in britiški del. Prebivalstva se deli na Dajake, ki so prvotni prebivalci in najbolj številni, dalje na Malajce, ki so raztreseni kot trgovci in ribiči, in Kitajce, ki se pečajo z, obrtjo in trgovino. Otok Borneo producira ogromne količine finega lesa in mnogo tropskih in poltropskih pridelkov ,od riža in bombaža do tobaka in kokosovih grehov-,V gozdih je še najti velike opice orangutane, tapirje, neke male tigre, male malajske medvede in mnogovrstne srne. V severnem delu se najdejo še divji sloni in nosorogi. Med mnogovrstnimi pticami so tudi neke vrste astavice, katerih gnezda cenijo Kitajci za pripravljanje slastne juhe. V rekah, jezerih in zalivih mrgoli rib, krokodilov, žab, kač in vsakovrstnih kuščarjev in močeradov. Rudninski produkti otoka so: premog, zlato, baker, antimonij, železo, platina, cinek, nikel, demanti in drugi dragi kamni. Najvažnejša rudnina pa je olje, ki se iz vrelcev dobiva tako čisto, da ga ladje lahko rabijo jrez čiščenja. Ni čuda, da so Japonci tako hiteli z zasedbo otoka, ki ima toliko naravnih bo? gastev, med kateremi je v sedanjih časih najvažnejše olje. Moderne armade potrebujejo mnogo olja, tako za bojevanje na suhem kot na morju in v zraku. Bogat vir te dragocene tekočine na otoku Borneo so jim zavezni ki že odvzeli. Ko bodo poškodovane naprave pri teh oljnih vrelcih popravljene, jih bodo začeli zavezniki izkoriščati. To pomeni, da bo potem treba pošiljati manj olja na pacifično fronto iz Amerike. NARAVNE SILE VPREŽENE Urad za vojno transportacijo v Washingtonu ponovno in ponovno poziva prebivalstvo, da naj ne potuje po železnicah, če ni neobhodno potrebno. Počitniški izleti in obiski, za katere Se je treba posluževati vlakov, naj se odložijo na povojni ča,s. Vzrok za te pozive od strani vladne agencije je enostaven: železnice so s potniki in tovori preobložene. V teku nekaj mesecev bo treba prevoziti milijone vojakov preko ameriškega kontinenta. Tovorni vlaki bodo morali prevoziti ogromne količine vojne opreme, poleg običajnih tovorov. Izdelki vojnih industrij na vzhodu in srednjem zapadu bodo morali biti s tovornimi vlaki dostavljeni v pristanišča na pacifični obali, odkoder bodo s parniki odpremljeni na pafifič-no fronto. Ameriške železnice imajo okrog 39,500 parnih lokomotiv, od katerih se jih okrog 6,300 porablja za potniške vlake; od 868 navadnih električnih lokomotiv se jih rabi 296 za potniške vlake, in od 2,500 “Dieselovih” električnih lokomotiv jih je 287 v potniški službi. Navadnih potniških vozov imejo ameriške železnice okrog 35,950; spalnih vozov ali Pull-manov pa je 8,729. Vsi ti vozovi so skoro neprestano v obratu, razen, kadar potrebujejo nujnih popravil. Železnice bi potrebovale tisoče novih potniških vozov, toda jih ne morejo dobiti, ker ni za izdelavo istih niti delovnih moči niti materiala; do konca vojne mora vse to služiti vojnim zahtevam. Potovanja po ameriških že-eznicah, ki so bile nekoč udobna, danes niso več. V prvi vrsti primanjkuje prostora za potujoče občinstvo, in potniki morajo mnogih primerih biti zadovoljni, če dobijo stojišča. Pa tudi drugače postrežba na vlakih ni taka kot je bila, ker je enostavno premalo uslužbencev in so preobloženi z delom. Zato, itdor v teh časih nima resnega vzroka za potovanje z vlaki, naj ostane doma ter naj odloži morebitne izlete in obiske na povojni čas, ko bodo potovanja udobnejša. Naj imajo v teh časih vsaj nekoliko udobnosti vojaki in tisti civilisti ,ki iz važnih vzrokov svojih potovanj ne morejo odložiti. Po vojni bo prilik za potovanje za vse dovolj, in potnikom bodo na razpolago vse boljše udobnosti, kot jih morejo zdaj nuditi preobložene železnice. SLOVENSKE VESTI Društvo št. 6 ABZ v Lorainu, Ohio, bo v nedeljo 15. julija po delilo častne znake za 40-letno članstvo trinajstim svojim članom. To bo izvršeno s primernim programom na seji, ki se prične ob eni uri popoldne. K prireditvi je povabljen glavni predsednik J. N. Rogelj iz Clevelanda. Po oficielnem programu bo prosta zabava. * Uredništvo Nove Dobe so pre tekli teden posetili Mr. in Mrs Victor Rovanšek in sin ter Mr in Mrs. Alex Jerina in sin iz Johnstowna, Pa., člani društva št. 36 ABZ v Conemaughu, Pa (Dalje na 2. strani) KAKO DOLGO ŠE? Mnogo se ugiba in razpravlja, koliko časa bomo še imeli racio-niranje raznih potrebščin. Na vsak način bodo racioniranja ostala v veljavi do zaključka vojne z Japonsko, četudi bodo morda v nekaterih primerih omiljena. Po končani vojni bodo najbrž racioniranja nekaterih potrebščin povsem odpravljena, za druge potrebščine pa bodo ostala v veljavi še nekaj časa po vojni. Na podlagi podatkov od strani vladnih agencij ugiba list Wall Street Journal, da se bo zadeva racioniranja razvijala nekako sledeče: Čevlji bodo še racionirani nekaj časa po zaključku vojne Japonsko. Zahteva bo za 500 milijonov parov čevljev, kar je 40 odstotkov več kot v časih prec vojno, in zaloge so pod normalo (Dalje na 2. strani) Moderna civilizacija, ali to, kar imenujemo civilizacijo, temelji na postopnem razumevanju in vpregi naravnih sil. Te sile eksistirajo od nekdaj, toda človeka je vzelo dolgo, predno jih je razumel toliko, da jih je mogel vpreči v svojo službo. Seveda, poudariti je treba takoj, da človek dosedaj pozna še komaj neznaten drobec odstotka ogromnih in vsestranskih naravnih sil, in še manjši drobec jih zna izkoriščati. Čim več naravnih sil izpozna, tem večji zakladi se mu odpirajo za možno izkoriščanje v bodočnosti. Tajnosti narave, katere je človeštvo dosedaj izpoznalo vsaj v toliko, da jih more izkoriščati v svoje namene, so mnogoštevilne; neprimerno večje število naravnih tajnosti pa je človeštvu še skritih in nerazumljivih. Sledila bodo nadaljna odkritja. Pa že dosedanja odkritja so kolo-salna in nam služijo na poljih zdravstva, transportacije, pridelovanja in konzerviranja živil in stoterih udobnosti, o katerih naši predniki, recimo, pred sto leti, niti sanjali niso. Prav tako si mi ne moremo niti predstavljati, kakšen bo tozadevni napredek človeštva V, prihodnjih sto letih. Edino to lahko sodimo, da bo te vrste napredek v prihodnjih sto letih neprimerno večji in hitrejši kot je bil v preteklem stoletju. Ko bodo zanamci čez sto let či-tali o naših najnovejših izumih, zdelo se jim bo naše življenje jako primitivno. M Med najvažnejše izume preteklega stoletja nedvomno lahko štejemo načine porabe električne sile. Elektrika je bila seveda že od nekdaj na svetu oziroma v vesoljstvu, in poznali so jo celo naši primitivni predniki pred stotisoči ali milijoni let v blisku ali streli ,toda niso vedeli, kaj je in je seveda tudi niso znali vpreči v 'svojo službo. Prav za prav še danes ne vemo, kaj je elektrika, toda znamo jo do neke mere ujeti in izrabljati v določene namene. Električna pogonska sila je Dila pred enim stoletjem nepoznana ,istotako njena poraba za razsvetljavo. Za razsvetljavo so ljudje rabili sveče in petrolejske svetilke. Še leta 1880, na primer, so bile električne luči nepoznane povprečnim ljudem; nekaj malega so vedeli o njih le nekateri raziskovalci. Cestne železnice na električni pogon so bile nepoznane, istotako tudi stotere električne priprave v stanovanjih ali trgovinah. Na stoletni razstavi leta 1876 je vzbujal veliko pozornost generator, ki je proizvajal elektriko za eno samo obločno žarnico. Nekoliko iz boljšane električne žarnice, ki so bile leta 1878 nameščene v izložbenih oknih trgovine Johna Wanamakerja v Philadelphiji so vzbujale splošno jozomost Današnje električne žarnice so seveda neprimerno boljše in po-rabnejše kot so bile prvotne. Brzojav, ki ga omogoča električni tok, je bil izumljen pred malo več kot sto leti. Izumitel Morse ’e demonstriral tozadev ne apa .te pred takratnim predsednikom Zedinjenih držav in člani njegovega kabineta leta 1838 in kmalu potem je bil do voljen potrebni kredit za vzpo stavljenje brzojavne zveze med Washingtonom in Baltimorom Ta napeljava, dasi primitivna, je bila uspešna in se je polago-(Dalje na 6. strani) Vsak po svoje V bližnjih dneh se bodo v Berlinu sešli naš predsednik Truman, maršal Stalin in premier Churchill, da se dogovorijo o bodoči ureditvi Evrope. Berlin bo okrašen z ameriškimi, ruskimi in angleškimi zastavami in godbe bodo igrale ameriško, rusko in angleško himno. Pred enim letom si Hitler prav gotovo ni predstavljal kaj takega. In mi imamo trdno upanje, da se bo ob letu ali prej nekaj takega ponovilo v Tokiju. Bivši minnesotski governer Stassen, ki je bil eden zelo kom-petetnih ameriških delegatov na konferenci Združenih narodov v San Franciscu, je ob priliki neke debate izjavil: “Bodoča mednarodna organizacija za svetovni mir mora imeti avtoriteto, katera bo lahko rekla vsakemu zdražbarju, ki bi skušal pričeti vojno: ‘Miruj! Pika.’ In vsakemu, ki bi pričel z vojno: ‘Nehaj! Pika’.” To je bilo dobro povedano in upamo, da bo tako. * Mnogo se govori o veliki materialni pomoči, ki jo je v tej vojni Amerika dala in jo še daje zaveznikom. To vse je pravilno in temelji na dejstvih. Toda nekateri super-patrioti pri tem pozabljajo, da če je tisoč ameriških topov ali tankov ali letal prihranilo življenje samo enemu ameriškemu vojaku, je ta pomoč vredna svoje cene. Ameriška in-rija lajiko i;:dela tisoč topov ali tankov ali letal v enem me^ secu ali prej, toda ne more vrniti življenja niti enemu padlemu ameriškemu vojaku. * Britiški feldmaršal Montgomery je nedavno izjavil, da bi Anglija ne bila mogla vzdržati, če bi ji v najbolj kritičnem času ne bila prišla na pomoč Amerika. Feldmaršal zasluži kredit za to priznanje. Morda bo ob priliki tudi povedal svojim rojakom, da tisti Američani, ki so prišli na pomoč Angliji, niso bili sami Anglo-Saksonci, ampak so mnogi nosili tudi imena kot: Potočnik, Mrkopoljac, Slivka, Peru-šek, Svoboda, Kowalski, Matus-ka, Orehek, Milczewski, Zupan, Krivokuča itd., imena, ki niso niti od daleč anglosaksonska. * Po nekem beograjskem poročilu Associated Pressa grški banditi pobijajo slovansko prebivalstvo v Makedoniji ob Egejskem morju. Te tolpe da pripadajo grškim “desničarjem,” imenovanim Edes, in da jim pri teh pobojih pomagajo tudi regularne grške čete. Svetu pa je znano, da so redni grški vojaki in desničarji na strani angleških oblasti, ki imajo odločilno besedo v Grčiji. Kdo ve, če ne bi angleške oblasti rade videle civilno vojno v jugoslovanski Makedoniji, da bi imele povod “posredovati,” kakor so nedavno s topovi posredovale v Grčiji, v glavnem v korist zamejnega grškega kralja! # Davni Izraelci, ki so se želeli iznebiti grehov, katerih so se nalezli, so samo zaklali in darovali kosmatega koštruna, pa je bilo opravljeno. Takrat je bilo lahko žrtvovati enega koštruna, ker davni Izraelci so bili pastirji, ki so lastovali tisoče ovac in koštrunov. Danes, ko je treba tudi za koštrunovo meso računati s pointi, bi se marsikdo težko odločil, kaj je hujše, slaba; vest ali prazen želodec. (Dalje na 2. strani) NOVA DOBA GLASILO AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE Lastnina Ameriške bratske zveze IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50; za inozemstvo $2 OFFICIAL ORGAN of the AMERICAN FRATERNAL UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the American Fraternal Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; nonmembers $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA 6233 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio VOL. XXI. NO. 28 Casi velike aktivnosti Sedanji časi so neoporečno časi velikih aktivnosti. Ta aktivnost se izraža ne samo v naravi, ki hiti s svojo sezonsko rastjo in produkcijo sadežev, ne samo med poljedelci in sadjarji, ki skušajo naravnim silam pomagati k boljši produkciji pridelkov, ne samo v industrijah in transporta-cijah, ki skušajo zadoščati vojnim zahtevam, ampak živahna aktivnost je vidna tudi v drugih smereh, ki jih ne moremo vključiti med gori navedene. Na primer, v San Franciscu je bila pred kratkim zaključena konferenca Združenih narodov, ki je sprejela mednarodni čarter, kateri je bil dan sodelujočim državam, da ga legalno in v smislu svojih postav potrdijo. Senat Zedinjenih držav, v katerega področje spada odobritev takih mednarodnih pogodb, je čarter brez odlašanja vzel v razpravo. Isto so storile tudi že nekatere druge države. Zdi se, da v večini sodelujočih držav v tem oziru ne bo nepotrebnega zavlačevanja. Predsednik Truman je znatno prenovil svoj kabinet s tem, da je imenoval kar pet novih članov istega. Potem se je odpravil na izredno važno konferenco z maršalom Stalinom in premierjem Churchillom v Berlin. Kaj bodo “veliki trije” razpravljali in sklepali na tej konferenci, seveda ne vemo v naprej. Ni pa dvoma, da se bodo te razprave in ti sklepi nanašali na smernice, ki jih bodo zmagoviti zavezniki zasledovali v Evropi, pred vsem v okupirani Nemčiji, dalje na razne sporne problejme v Evropi in Afriki ter morda tudi na probleme na PacAfiku in v Aziji. Evropske dežele, ki so bile osvobojene nacifašistične-ga jarma, imajo na rokah ogromno delo rekonstrukcije v gospodarskih in političnih ozirih. Po štirih ali petih letih paralize in uničevanja, ki ga je sovražnik sistematično izvajal, bo treba v prizadetih deželah toliko ali več let konstruktivnega dela, da bodo ljudstva prišla vsaj do neke vrste blagostanja in stabilnosti. Vsestranska aktivnost je torej tudi tam zahteva in znamenje časa. Vojna aktivnost Zedinjenih držav je zdaj vsmerjena k porazu Japonske. Tempo in obseg te aktivnosti se dviga z vsakim dnem. Več in več ameriških bombnikov siplje razdejanje na japonske industrije in komunikacije in bolj in bolj se krči naropan japonski imperij. Drugo aktivnost, ki je s tem v zvezi, predstavlja premeščevanje milijonov ameriških vojakov in silnih količin vojnega materiala iz Evrope na pacifično fronto. Tisoče ladij, vlakov in letal je v tem ogromnem transportu vpreženih noč in dan. Vsestranska aktivnost, ki jo dosega naš pogled ali naša misel, je tolika, da nam jemlje sapo. Današnji časi niso časi za zaspance. Vse navedeno naj nas, člane Ameriške bratske zveze, opozori, da je v teh časih tudi na mestu poživljena aktivnost v naši kampanji vpisovanja novih članov v mladinski oddelek. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) Cek brez podpisa, pa naj ima označeno še tako impozantno vsoto,' je samo kos papirja, ki ga nobena banka ne upošteva. In nam se zdi, da so pisma in dopisi brez podpisa prav tako malo upoštevanja vredni. * Nekdo je od nekoga dobil pismo od nekod, ki se je glasilo-: “Japada, japada, japada itd.” Kdor vse veruje, bo zveličan. # V bibliji starega testamenta čitamo, da je davni judovski general Jozve ustavil sonce na. nebu, ki se je nagibalo k zatonu, da so Izraelci imeli čas izvoje-vati zmago nad sovražnikom. Postavodajalci v legislaturi države Ohio niso tako mogočni, da iii mogli ustaviti sonce na nebu, toda si znajo drugače pomagati, če jim primanjkuje časa. Nedavno je morala do določenega datuma biti sprejeta neka postava, sicer bi šlo nekaj narobe. Debate pa so se vlekle in so se za- vlekle pozno v noč, in postavo-dajalci so ustavili uro na steni, da jim ni ušla v datum naslednjega dne. Postavodajalcem države Ohio je treba dati kredit, ker so taka obzirni, da se ne mešajo v poslovni red sonca in lune. V dobrih starih časih so krave in voli govorili samo v kremni noči, zdaj pa govorijo kadar koli. # Ljudje so že tako navajeni, da morajo vedno imeti neko inštan-co, kateri pripisujejo višek zlobnosti. Ime ni važno. Davni Slovenci, ki so bili pogani, so vso zlobnost pripisovali bogu Črtu. Takrat še niso dobro poznali svojih sosedov, Italijanov na jugu in Nemcev na severu, sicer bi bili morda njim poverili saržo Črta. Pozneje je prevzel to vlogo hudič, s kozjimi rogovi, konr.kimi kopiti, netopirjevimi perutnicami in kačjim repom. Iz glavnega urada ABZ DOBITELJI KAMPANJSKIH NAGRAD V JUNIJU V mesecu juniju je bilo sprejetih 118 novih mladinskih članov. Pridobljeni so bili od 38 društev, dočim ostalih 139 društev ni dobilo nobenega. Prvo nagrado, $40.00, je meseca junija prejelo društvo št. 182, Pittsburgh, Pa., ki je pridobilo 21 novih mladinskih članov; drugo nagrado, $30.00, je prejelo društvo št. 18, Rock Springs, Wyo., ki je pridobilo 16 novih članov; tretjo nagrado, $20.00, je prejelo društvo št. 168, Helper, Utah, ki je pridobilo 15 novih članov; za četrto nagrado, $10.00, sta kvalificirali društvo št. 70, Chicago, 111., in št. 190, Butte, Montana, ki sta pridobili po 9 članov, in je bilo vsled tega obema izplačano po $10.00. Tekom prvih štirih mesecev sedanje kampanje je bilo vpisanih 643 novih mladinskih članov. Bolj ali manj aktivnih v sedanji kampanji je 95 društev, popolnoma pasivnih pa je 80! Večino do sedaj sprejetih članov so pridobila društva na zapadu. ANTON ZBAŠNIK, glavni tajnik Včasih, kadar je bil posebno nataknjen, je vihtel ostre gnojne vile, in kadilo se mu je iz nosnic in gobca, ne da bi kadil cigaro, cigareto ali pipo. To so bile poznejše iznajdbe. V časih njegove največje slave je bilo hudičevo ime strahotnejše kot v moderni zgodovini Hitlerjevo in Him-mlerjevo. Dostojni ljudje so se križali in škropili z blagoslovljeno vodo, če je kdo izbleknil hudičevo ime. Saj vemo, da se je celo Jurčičev Krjavelj v “Desetem bratu” skušal na ta način imunizirati. Toda na svetu je vse minljivo in tako se je zgodilo tudi s hudičevo slavo in avtoriteto. Zdi se, da dandanes je nihče več resno ne vzame. Saj ne rečem, da je prav, ali da ni prav tako, ampak rojaki se tako izražajo. Kdo še ni slišal izrazov, kot: navihan je kot hudič, močan je kot hudič, bogat je kot hudič, vesel je kot hudič, priden je kot hudič, len je kot hudič, lepa je kot hudič, mrzlo je kot hudič, vroče je kot hudič, luštno je kot hudič, itd.? Zdi se, da so vse hudičeve prvotne lastnosti izgubile svoje prufe. Zdaj, če komu rečete, da je ves od hudiča, ne bo razžaljen, ampak se bo čutil počaščenega. Če mu jočete prismoliti resno moralno! zaušnico,, nahrulite ga, da je komunist. To danes drži. Hudičeva glorija je šla k vragu. A. J. T. SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje s 1. strani) Dalje Nick Glogovšek, Mrs. Frances Butch in Miss Stella Matusek iz Blaine, Ohio, člani tamkajšnjega društva št. 155 ABZ. * Uredništvo Nove Dobe izraža čistilnici Collinwood Cleaning v Clevelandu, Ohio, zahvalo za brezplačno očiščenje ameriške zastave za uredniške prostore. Na Tire Hillu, Pa., je umrl Jernej Intihar, star 67 let, član društva št. 36 ABZ v Cone-maughu, Pa. Zapušča soprogo, tri sinove, od katerih sta dva v vojaški službi, pet hčera in dva brata. Rojen je bil v vasi Ulaka na Notranjskem in je bival v Ameriki od Wta 1903. Sijajen dan je bil “Slovenski dan” v Euclidu, Ohio, v nedeljo 8. julija. Vreme je bilo sijajno, da si lepšega ne bi bili mogli želeti, udeležba na velikem vrtu Slovenskega društvenega doma je bila sijajna, govorniki in pevci so bili sijajni, razpoloženje posetnikoy je bilo sijajno in splošna postrežba tudi. Sodi se, da je bilo na tem ameriško-slovenskem taboru navzočih nad • 5,000 oseb. Najbolj navdušeno pozdravljena govornika sta bila seveda Slavko Zore, podpolkovnik jugoslovanske armade, ki se je nad leto in pol aktivno borili v partizanskih odredih in je sedaj svetnik jugoslovanskega veleposlaništva v Washingtonu, in Stane Krašovec, eden jugoslovanskih delegatov na konferenci Združenih narodov v San Franciscu. Občinstvo je z napeto prozornostjo sledilo njunim izvajanjem, saj so bili to prvi legitimni glasovi prineseni direktno in borbene in osvobojene Slovenije in Jugoslavije. Delegat Krašovec je med drugim dejal, da goji Jugoslavija globoko ljubezen do Amerike, prvič zato, ker biva tu toliko ljudi jugoslovanskega porekla, drugič pa zato, ker se zaveda, kako veliko vlogo je Amerika pod predsednikom Rooseveltom igrala v vojni za poraz nacifašizma. Izmed ostalih govornikov so bili posebno navdušeno pozdravljeni naš pisatelj Adamič, predsednik SANSa Etbin Kristan, in zastopnik Ameriško-slovanskega kongresa, koncilman Krizek. Z zborovanja so bili poslani pozdravi predsedniku Trumanu, maršalu Titu, prvemu podpredsedniku jugoslovanske vlade Edvardu Kardelju, in predsedniku prve slovenske vlade Borisu Kidriču. Vso skupščino je objemala vesela zavest zavezniške zmage v Evropi ter vstajenja križane Slovenije in Jugoslavije k novemu in srečnejšemu življenju v družini narodov. Razpoloženje občinstva je bilo nekako svečano in vseskozi dostojno, pa kljub temu prijateljsko, bratsko in prijetno. Zabava je trajala daleč v pozne ure mehke julijske noči in se je neoficielno zaključila z ubranimi slovenskimi popevkami. Slovenski dan je bil JSU. dary kajtoršnih je malo v življenju, in bo ostal vsem po-setnikom v lepem spominu. SPLOŠNI TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje s 1. strani) krat rešena, in “zamejni” poljski vladi v Londonu je zmanjkalo tal pod nogami. OMEJITEV POTOVANJ V prihodnjih treh mesecih bo za civiliste prilično 50% manj prilik za potovanja po železnicah, kot jih je bilo dosedaj. Posebno zapadno od reke Mississippi bo malo prilik za potovanja civilistov. Prednost na železnicah bodo imeli vojaki, katerih bo treba prevoziti okrog 400,000 vsak mesec. DOSLUŽENCI Vojni podtajnik Robert P. Pattersor« je pretekli teden naznanil, da je bilo od 20. maja do 30. junija častno odpuščenih iz vojaš#ke službe 200,000 oseb. Največ jih je bilo odpuščenih na podlagi dolgosti službe oziroma “pointov”, okrog 20,000 pa js bilo odpuščenih zaradi starosti. ZA VEČJI PROFIT Philip Murray, predsednik C. I. O., je naprosil vojnega mobi-lizatorja F. M. Vinsona, da preišče, koliko je resnice na poročilu, da namerava jeklarna Betlehemske korporacije v Sparrows Pointu, Md., poslati 100,-000 ton železniških tračnic v Španijo. Murray poudarja, da ameriške železnice nujno potrebujejo železniške tračnice in da bi bilo treba najprej zadostiti domačim potrebam, posebno vpričo silno naraslega železniškega prometa. Res je, da s prodajo železniških tračnic v Špa-J nijo jeklarska družba napravi več dobička, ker pri prodaji doma so cene regulirane, toda to ne upravičuje jeklarske družbe, da bi prej postregla Španiji kot Ameriki. AMERIČANI V BERLINU Pretekli teden so ameriške čete vkorakale v Berlin ter so zasedle tisti del mesta, ki je dogovorno z Rusijo in Anglijo določen Američanom za okupacijo. Na dan ameriške Neodvisnosti je nad glavnim trgom ameriškega okupacijskega dela mesta zaplapolala zvezdnata zastava in pozdravilo jo je 48 topovskih strelov. Pri tej proslavi praznika Neodvisnosti je bil navzoč tudi oddelek ruskega vojaštva. OSVOBOJENI FILIPINI General MacArthur je na praznik Neodvisnosti izjavil, da je Filipinsko otočje osvobojeno japonskih okupatorjev. Pač bo treba po nekod še likvidirati raztresene japonske čete, toda ves organizirani japonski odpor je strt. Japonci so imeli na Filipinih okrog 450,000 vojakov. Do 2. julija so Japonci na Filipinih izgubili 419,035 vojakov; med temi je bilo le 9774 ujetnikov. Ameriške izgube na Filipinih so do 1. julija znašale 11,921 mrtvih, 400 pogrešanih in 42,569 ranjenih. Američani so se bili morali umakniti s Filipinov spomladi leta 1942 pred veliko japonsko premočjo. Dne 20. oktobra 1944 pa je general MacArthur prišel nazaj in pričel z invazijo Filipinov pri otoku Leyte. Zdaj, kot omenjeno, se smatra kampanjo osvoboditve Filipinov za zaključeno. OKUPACIJA AVSTRIJE Avstrija je v svrho zavezniške okupacije razdeljena v štiri zone, ameriško, rusko, angleško in francosko. Kolikor je dosedaj znano, bodo ameriške čete okupirale Gornjo Avstrijo, Solnograško in severno Tirolsko, britiške čete južno Tirolsko, Štajersko in Koroško, ruske čete Spodnjo Avstrijo, provinco Burgenland in dunajsko okolico, francoske čete pa Vor-arlberško. Dunaj je posebej isto-tako razdeljen v štiri okupacijske zone. Gen. Mark W. Clark bo vrhovni poveljnik ameriških okupacijskih sil v Avstriji. ‘ SLOVAŠKI KVIZLING Monsignor Jožef Tiso, predsednik po Hitlerju vzpostavljene “neodvisne” Slovaške, obenem s štirimi člani svojega kabineta, je v ječi v Plzenu. Skupino teh slovaških kvizlingov je bila “zadržala” tretja ameriška armada, nakar jih je po ugotov-ljenju njihove identitete izročila polkovniku Bohuslavu Ecer-ju, češkoslovaškemu članu mednarodne komisije za vojne zločine. Češke oblasti so jih nato spravile na varno do sodne obravnave. DEMOBILIZACIJA V RUSIJI Rusija je že pričela z demobilizacijo 13 letnikov svoje armade. Odpuščeni vojaki bodo dobili popolno novo obleko in obuvalo in denarno odškodnino po sledeči lestvici: enoletno plačo za vsako leto službovanja v armadi tekom vojne dobe redovi; šestmesečno plačo za vsako leto službe dobe sarženti; dvomesečno do petmesečno plačo za vsako leto službe, v soglasju dolgostjo službovanja, dobe vsi odpu-puščeni častniki. Dalje so dolžne vse vlade avtonomnih sovjetskih republik, vsa krajevna sovjetska načelstva in druge institucije poskrbeti za delo, stanovanje in kurjavo vsem odpuščenim vojakom v teku enega meseca. Vodstva kolektivnih farm imajo naročilo pomagati dosluženim vojakom najti delo in bivališča. V krajih, ki so bili opustošeni po nemški okupaciji, dobe odpuščeni vojaki .brezplačno les za gradnje in popravo bivališč. Potrebni dosluženci dobe tudi posojila do deset tisoč rubljev za dobo Od petih do desetih let. Vojni boudi so prav tako varni kot so bankovci, katere izdaja vlada Zedinjenih držav. Boljši pa so zato, ker nam prinašajo obresti. AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA Ustanovljena 18. julija 1898 GLAVNI URAD: ELY, MINNESOTA GLAVNI ODBOR: IZVRSEVALNI ODSEK: Predsednik: J. N. Rogelj............. 6208 Schade Ave., Cleveland 3, Ohio 1. podpredsednik: Frank J. Kress...........218—57th St., Pittsburgh, Pa. 2. podprednik: Anton Krapenc .............. 2021 W. 23 St., Chicago 8, 111. 3. podpreds.: Mary Kershisnik 739 Pilot Butte Ave., Rock Springs, Wyo. 4. podpredsednik: Steve Mauser 3511 Humboldt St., Denver 5, Colo. 5. podpredsednik: Cyril Rovanšek ...... 452 E. 149 St„ Cleveland 10, Ohio 6. podpredsednica: Mary Predovich............. 2300 Yew St., Butte, Mont. Tajnik: Anton Zbašnik.............................. AFU Bldg., Ely, Minn. Pomožni tajnik: Frank Tomsich, Jr....................AFU Bldg., Ely, Minn. Blagajnik: Louis Champa ................................. Ely, Minnesota Vrhovni zdravnik: Dr. F. J. Arch 618 Chestnut St., Pittsburgh, Pa. Urednik-upravnik glasila: A. J. Terbovec, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3,0. NADZORNI ODSEK: Predsednik: John Kumse.................... 1735 E. 33rd St., Lorain, Ohio 1. nadzornik: F. E. Vraničar ............. 1312 N. Center St., Joliet, Ul. 2. nadzornik: Matt Anzelc.......................... Box 12, Aurora, Minn. 3. nadzornik: Frank Okoren ______________ 4759 Pearl St., Denver 16, Colo. 4. nadzornik: John Tomažič................. 1763 E. 36th St., Lorain, Ohio FINANČNI ODSEK: Janko N. Rogelj .................... 6208 Schade Ave., Cleveland 3, Ohio Louis Champa ............................................ Ely, Minnesota Frank J. Kress ........................... 217—57th St., Pittsburgh, Pa. Frank E. Vraničar ....................... 1312 N. Center St., Joliet, Ul. Anton Zbašnik, tajnik .................... AFU Building, Ely, Minnesota ODSEK ZA PRAVILA: Janko N. Rogelj ................... 6208 Schade Ave., Cleveland 3, Ohio Dr. F. J. Arch.................... 618 Chestnut St., N. S. Pittsburgh, Pa. Anton Zbašnik, tajnik .................... AFU Building, Ely, Minnesota GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: Anton Okolish............. 1078 Liberty Ave., Barberton, Ohio 1. porotnica: Rose Svetich ..............................Ely, Minnesota 2. porotnik: Anton Eržen..................R. D. No. 1, Turtle Creek, Pa. 3. porotnica: Mary Balint ........... Route 1, Box 656, Enumclaw, Wash. 4. porotnica: Fannie Jenko .......... 1118 Clark St., Rock Springs, Wyo. Lestvica nagrad, ki jih plačuje Ameriška bratska zveza OD 1. JUNIJA 1945 NAPREJ Za nove odrasle člane NAČRT"D" Za $ 250.00 $ 500.00 $1.000.00 $1,500.00 $2,000.00 $3,000.00 $5,000.00 Za Za Za Za Za Za zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine zavarovalnine $ 1.50 $ 2.50 $ 5.00 $ 7.50 $10.00 $15.00 $25.00 NAČRTA "E" IN "F" Za $ 250.00 zavarovalnine Za $ 500.00 zavarovalnine Za $1,000.00 zavarovalnine Za $1,500.00 zavarovalnine Za $2,000.00 zavarovalnine Za $3,000.00 zavarovalnine Za $5,000.00 zavarovalnine 2.00 3.00 6.00 9.00 $12.00 $18.00 $30.00 Za nove mladinske člane za vsakega člana načrta "JA" $1.00 Za vsakega člana načrta "JB" $3.00 NAČRT "JC" NAČRT "JD” Za $ 500.00 zavarovalnine $3.00 Za $ 250.00 zavarovalnine $1.50 Za $1,000.00 zavarovalnine $5.00 Za $ 500.00 zavarovalnine $3.00 Za $1,000.00 zavarovalnine $5.00 Nagrade za nove mladinske ali odrasle člane so plačljive potem, ko je novi elan uplačal sest mesečnih asesmentov in se imajo izročili članu, ki je novega člana pridobil. NACIJSKI ZLOČINI NE BODO POZABLJENI (Nadaljevanje s 1. strani) srečnikov, ki jiTi je rešila rdeča armada, jih je bilo 91 odstotkov v stanju skrajne izčrpanosti; mnogi trpijo na tuberkolozi. “Med rešenimi je bilo 180 otrok; vsi so bili žigosani z razbeljenim kovinskim znakom na rokah pod laktom; tisti, ki bodo ostali živi, bodo nosili ta znak Hitlerjeve sužnosti do smrti. Od 180 otrok je 72 jetičnih, 31 ozebljenih, 49 drugače betežnih. Šestletni otrok z veliko glavo, napihnjenim trebuhom in drobnimi, skrivljenimi kostmi, ki ne more niti govoriti, niti hoditi, samo bolestno cvili in zre v svet z očmi preganjane divjačine, v katerih se zdi, da je osredotočena vsa žalost človeštva! In vrsta drugih enako žalostnih primerov! To je nemška kultura. “Filmi so posneli take in slične grozote, kakršnim ni primere niti v Dantejevem peklu. Ti filmi bodo predstavljali najbolj zgovorno obtožnico napram na-cijskim zverinam, ki so nameravale zavojevati ves svet. Ti filmi bodo glasno govorili pri sodnih obravnavah Hitlerjevskih kriminalcev. Dan sodbe prihaja.” renca. Za kar se bodo zastopniki Amerike, Rusije in Anglije na tej konferenci zedinili, bo skoro gotovo držalo za dogledno bodočnost. Danes mora biti vsakemu jasno, da nobena mala’država in niti skupina malih držav ne more onemogočiti kakega bodočega Hitlerja ali Mussolinija, lahko pa ga onemogočijo s skupnim nastopom Amerika, Rusija in Anglija. To so danes tri svetovne velesile, ki štejejo, pa če je komu ljubo ali ne. Mi moremo samo želeti in upati, da na podlagi poštenih kompromisov zavlada med temi velesilami medsebojno zaupanje in spoštovanje; potem bodo dani ljudstvom sveta pogoji za mir in ob-novljenjo blagostanje. KAKO DOLGO ŠE? (Nadaljevanje s 1. strani) VAŽNI RAZVOJI V SVETU (Nadaljevanje s 1. strani) stali predstavniki Zedinjenih držav, Rusije in Velike Britanije: predsednik Truman, maršal Stalin in premier Churchill. Ta konferenca bo velikega zgodovinskega pomena, ker zaključki iste bodo nedvomno odločilno vplivali na bodoče sožitje med narodi sveta. Zdi se, da bo to nekaka predhodna mirovna konfe- Večji odmerki gasolina za civilne avtomobile, ki so stopili v veljavo meseca junija, jim dovoljujejo 1,416,000 galon gasolina na dan; to je 200,000 galon manj, kot bi ga civilni avtomobilisti porabili, če bi ga dobili. Ta primanjkljaj bodo morda pokrile zaloge gasolina, ki ga. imajo armade, zato je možno, da bo racioniranje gasolina ukinjeno takoj, ko bo vojna z Japonsko končana. Zaloga električnih hladilnic je tako izčrpana, da bo šele po dveletni produkciji mogoče zadostiti vsem tozadevnim potrebam. Zato bo racioniranje hladilnic ostalo v veljavi še nekaj časa po vojni. Racioniranje potniških avtomobilov bo morda ukinjeno zgo^ daj' v letu 1946, četudi vojna še ne bo končana. Produkcija avtomobilskih pnevmatik ali obročev je tako velika, da bo racioniranje istih naibrž ukinjeno takoj, ko bo vojna končana. igyiCTORY BUY UNITED STATES *WAR BONDS AND « STAMPS ■ ENGLISH SECTION OE ▼ Qjf ieia! OrgAn ▼ of the American Fraternal Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS SECURITY FOR YOUR FAMILY The war in the Pacific goes on. We on the home fr tU|tuArr5 L- M-ZJI "SURELY THE GOVERNMENT COULDN’1 MEAN US WHEN IT TALKS ABOUT NOT TRAVELING, BECAUSE WE HAVEN'T SEEN BOB'S CHILDREN SINCE LAST FALL." “Gentlemen, I am glad to see that you, Croatia’s priests, have a full understanding of present events and show a desire to cooperate with the new Yugoslav Federal Government and the Confederate Govern ment of Croatia. I should like to tell you my personal opinion on the question of relations between Church and State and of the relations between the Nation and the Church. “I must say that, as a Croat, I was not satisfied with the attitude of one part of the Catholic clergy in these grave years which cost us such heavy sacrifices. Excuse my frankness. I am speaking my mind. I was not satisfied. But this does not mean that we condemn, or that I condemn, the clergy as a whole. I think you know that a part of the younger clergy have forsaken the old generation, forsaken especially the followers of the great Bishop Strossmayer, the followers of the Yugoslav idea. “Throughout our struggle we always kept before us the guiding thought that religion was deeply rooted in our nation, and that the question of the relationship between Church and State could not be solved by de cree, for such solutions have always failed and always larmed the community and the national cause. Guided by this idea, we have now undertaken to discuss matters and find the best solution. I should like a report from you on how you think the question of the Catholic Church in Croatia should be solved. We shall likewise consult the opinion of the Orthodox Church. “I would say personally that our Church should be a nation al one and adapt itself more to the nation. Perhaps it strikes you as somewhat strange that advocate the national aspect so firmly. But too much blood has been shed, and I have witnessed too many ordeals of the nation, and so I wish the Catholic clergy in Croatia to be more bound to the nation than it is now. “I must say openly that I do not assume the right to condemn Rome, your supreme authority. I will not do that, do say, however, that I look at things critically because that authority has always been more inclined toward the Italian than toward our nation. I shoulc wish the Catholic Church in Croatia to have more independence now, as all conditions for this exist. That is the fundamental question. All others are secondary and will be easily solved. My ideas are shared by many of my associates, and I ask you to take them to heart. “We wish to create a great community of Southern Slavs. In this community will be members of both the Orthodox and Catholic Churches, who must be firmly linked with all other Slavs. In this community there wil be more Orthodox people than Catholics. This means that the question of the relationship between the Orthodox and Catholic Churches must be coordinated with the great idea of reapprochment and closer collaboration between the Slav nations whi